498 ■ Proteus 84/9, 10 • Maj, junij 2022 499Nove knjige • Izšla je monografija Mozaik življenja, Natura 2000 Kras Izšla je monografija Mozaik življenja, Natura 2000 Kras • Nove knjige Izšla je monografija Mozaik življenja, Natura 2000 Kras Miloš Bartol Območje Natura 2000 Kras obsega celo- tno območje matičnega krasa in Čičarijo. Leži na severu Dinaridov med Alpami in Sredozemljem, kjer se mešajo vplivi sredo- zemskega in celinskega podnebja. Območje zaznamuje velika raznolikost rastlinskih in živalskih vrst, ki jo zagotavlja kombinaci- ja kamninske podlage, zemljepisne lege in človekovih dejavnosti v zgodovini. Kras in Čičarija po eni strani slovita po suhih tra- viščih, ki so najstarejša kulturna krajina in z vrstami najbogatejši tip naravnega okolja v Evropi, po drugi strani pa po pod- zemlju, ki je del Dinarskega siste- ma, svetovne vroče točke podzemne raznovrstnosti. Evropsko pomembne vrste in habitatne tipe na območju Natura 2000 Kras najdemo tudi v gozdu, na skalnih ostenjih ter ob redkih vodah in v njih, ki pa so za bioraznovrstnost zelo pomembne. Monografija Mozaik življenja, Na- tura 2000 Kras predstavlja to poseb- no območje s poljudno napisanimi portreti njegovih »zvezd« – torej kar petdeset vrst in tipov življenjskih prostorov, zaradi katerih to razno- liko življenjsko okolje uživa medna- rodno pravno zaščito. Predstavljeni so v petih sklopih, vsak združuje tiste tipe življenjskih prostorov in vrste, ki bi jih lahko v naravi na- šli skupaj. Avtorji besedil so Tatja- na Čelik (metulji), Igor Dakskobler (gozd), Teo Delić ( jamski hrošč), Špela Ambrožič Ergaver (hrošči), Stanislav Gomboc (metulji), An- drej Kapla (hrošči), Primož Kmecl (ptice), Martina Lužnik (dvoživke), Tomaž Mihelič (ptice), Luka Mrzelj (raki), Katja Poboljšaj (dvoživke), Primož Presetnik (netopirji), Andrej Seliškar (travišča, skalna ostenja, rastline), Rajko Slapnik (polži), Pe- ter Trontelj (močeril), Rudi Verovnik (me- tulji), Al Vrezec (hrošči), Maja Zagmajster ( jame in jamski hrošč), Barbara Zakšek (metulji) in Miloš Bartol (uvodi). Avtorji so z Naturo 2000 poklicno povezani, večina je sodelovala tudi pri vzpostavljanju omrež- ja v Sloveniji. Njihova besedila so kratka, poljudna in dostopna najširšemu občinstvu, hkrati pa se dotikajo sodobnih znanstvenih spoznanj in vsebujejo aktualne podatke o stanju v naravi. Vse vrste v knjigi so predstavljene tudi z ilustracijami, večino jih je ustvaril lani pre- minuli Jurij Mikuletič, ob njem pa še Janja Grubar, Lena Likar in Marija Nabernik. Mikuletič je mnoge ilustracije narisal po- sebej za to izdajo. Zapustil nam je obsežni opus izvrstnih naravoslovnih ilustracij, ne- smrtnih podob, ki v različnih publikacijah vrste slovenskih parkov, učbenikih in drugih naravoslovnih gradivih na neposredni način predstavljajo lepoto narave najširši javnosti. Monografija je izšla v sklopu projekta ZA KR AS, ki ga f inancirata Evropski sklad za regionalni razvoj in proračun Republike Slovenije. Izdal jo je Park Škocjanske jame, vodilni partner projekta. Nekaj izvodov je še na voljo, če jih želite, pišite na elektronski naslov milos.bartol@psj.gov.si. V spomin in poklon Juriju Mikuletiču (1955-2021). Risbe. 498 ■ Proteus 84/9, 10 • Maj, junij 2022 499Nove knjige • Izšla je monografija Mozaik življenja, Natura 2000 Kras Izšla je monografija Mozaik življenja, Natura 2000 Kras • Nove knjige Izšla je monografija Mozaik življenja, Natura 2000 Kras Miloš Bartol Območje Natura 2000 Kras obsega celo- tno območje matičnega krasa in Čičarijo. Leži na severu Dinaridov med Alpami in Sredozemljem, kjer se mešajo vplivi sredo- zemskega in celinskega podnebja. Območje zaznamuje velika raznolikost rastlinskih in živalskih vrst, ki jo zagotavlja kombinaci- ja kamninske podlage, zemljepisne lege in človekovih dejavnosti v zgodovini. Kras in Čičarija po eni strani slovita po suhih tra- viščih, ki so najstarejša kulturna krajina in z vrstami najbogatejši tip naravnega okolja v Evropi, po drugi strani pa po pod- zemlju, ki je del Dinarskega siste- ma, svetovne vroče točke podzemne raznovrstnosti. Evropsko pomembne vrste in habitatne tipe na območju Natura 2000 Kras najdemo tudi v gozdu, na skalnih ostenjih ter ob redkih vodah in v njih, ki pa so za bioraznovrstnost zelo pomembne. Monografija Mozaik življenja, Na- tura 2000 Kras predstavlja to poseb- no območje s poljudno napisanimi portreti njegovih »zvezd« – torej kar petdeset vrst in tipov življenjskih prostorov, zaradi katerih to razno- liko življenjsko okolje uživa medna- rodno pravno zaščito. Predstavljeni so v petih sklopih, vsak združuje tiste tipe življenjskih prostorov in vrste, ki bi jih lahko v naravi na- šli skupaj. Avtorji besedil so Tatja- na Čelik (metulji), Igor Dakskobler (gozd), Teo Delić ( jamski hrošč), Špela Ambrožič Ergaver (hrošči), Stanislav Gomboc (metulji), An- drej Kapla (hrošči), Primož Kmecl (ptice), Martina Lužnik (dvoživke), Tomaž Mihelič (ptice), Luka Mrzelj (raki), Katja Poboljšaj (dvoživke), Primož Presetnik (netopirji), Andrej Seliškar (travišča, skalna ostenja, rastline), Rajko Slapnik (polži), Pe- ter Trontelj (močeril), Rudi Verovnik (me- tulji), Al Vrezec (hrošči), Maja Zagmajster ( jame in jamski hrošč), Barbara Zakšek (metulji) in Miloš Bartol (uvodi). Avtorji so z Naturo 2000 poklicno povezani, večina je sodelovala tudi pri vzpostavljanju omrež- ja v Sloveniji. Njihova besedila so kratka, poljudna in dostopna najširšemu občinstvu, hkrati pa se dotikajo sodobnih znanstvenih spoznanj in vsebujejo aktualne podatke o stanju v naravi. Vse vrste v knjigi so predstavljene tudi z ilustracijami, večino jih je ustvaril lani pre- minuli Jurij Mikuletič, ob njem pa še Janja Grubar, Lena Likar in Marija Nabernik. Mikuletič je mnoge ilustracije narisal po- sebej za to izdajo. Zapustil nam je obsežni opus izvrstnih naravoslovnih ilustracij, ne- smrtnih podob, ki v različnih publikacijah vrste slovenskih parkov, učbenikih in drugih naravoslovnih gradivih na neposredni način predstavljajo lepoto narave najširši javnosti. Monografija je izšla v sklopu projekta ZA KR AS, ki ga f inancirata Evropski sklad za regionalni razvoj in proračun Republike Slovenije. Izdal jo je Park Škocjanske jame, vodilni partner projekta. Nekaj izvodov je še na voljo, če jih želite, pišite na elektronski naslov milos.bartol@psj.gov.si. V spomin in poklon Juriju Mikuletiču (1955-2021). Risbe. 500 ■ Proteus 84/9, 10 • Maj, junij 2022 501Izšla je monografija Mozaik življenja, Natura 2000 Kras • Nove knjigeNove knjige • Izšla je monografija Mozaik življenja, Natura 2000 Kras 500 ■ Proteus 84/9, 10 • Maj, junij 2022 501Izšla je monografija Mozaik življenja, Natura 2000 Kras • Nove knjigeNove knjige • Izšla je monografija Mozaik življenja, Natura 2000 Kras 502 ■ Proteus 84/9, 10 • Maj, junij 2022 503Nove knjige • Izšla je monografija Mozaik življenja, Natura 2000 Kras Izšla je monografija Mozaik življenja, Natura 2000 Kras • Nove knjige 502 ■ Proteus 84/9, 10 • Maj, junij 2022 503Nove knjige • Izšla je monografija Mozaik življenja, Natura 2000 Kras Izšla je monografija Mozaik življenja, Natura 2000 Kras • Nove knjige 504 ■ Proteus 84/9, 10 • Maj, junij 2022 505Poletno nočno nebo • Naše neboNove knjige • Izšla je monografija Mozaik življenja, Natura 2000 Kras Poletno nočno nebo Mirko Kokole Poletje, čas počitnic in dopustov, je tudi odličen čas za opazovanje nočnega neba, zato si poglejmo, kaj vse lahko vidimo na njem. Nad zahodnim obzorjem se nahajajo zna- čilna pomladanska ozvezdja Lev, Devica in Volar, ki s svojimi najsvetlejšimi zvezdami, Regulom, Spiko in Arkturjem, sestavljajo pomladanski trikotnik. Med temi ozvezdji je najbolj izstopajoč Volar, ki ga v večernem času najdemo visoko nad zahodnim obzor- jem. Prepoznamo ga z lahkoto, saj njegova najsvetlejša zvezda Arktur na nebu močno izstopa. Arktur je druga najsvetlejša zvezda na nočnem nebu, takoj za Sirijem v Veli- kem psu. Arktur ali α Bootis ima magni- tudo 0 in je zvezda spektralnega tipa K2, kar pomeni, da ima površinsko temperaturo približno 4.200 kelvina in je tako nekoliko hladnejša od našega Sonca. Od nas je od- daljena 25 svetlobnih let. Njen premer je približno dvajsetkrat večji od Sončevega. Arktur seva z močjo kar 115 Sonc. Če po- gledamo od Arkturja proti nadglavišču, naj- demo značilna ozvezdja poletnega neba. To so Herkul, Lira, Labod in Orel. Najsvetlejše zvezde Lire, Laboda in Orla so Vega, De- neb in Altair in tvorijo poletni trikotnik. Vega, najsvetlejša zvezda v Liri, je tudi tre- tja najsvetlejša zvezda na našem nebu in se v poletnih nočeh nahaja blizu nadglavišča. Je zelo svetla modra zvezda, ki sveti kot petdeset Sonc skupaj. Od nas je oddalje- na 26 svetlobnih let, kar pomeni, da je astronomsko gledano blizu. Ostale zvezde v ozvezdju Lire niso tako svetle, vendar kljub temu tvorijo lahko prepoznavni pa- ralelogram. Ena od bolj zanimivih zvezd tega ozvezdja je ε Lire, ki se nahaja malo nad Vego. S prostim očesom jo vidimo kot dvojno zvezdo, pogled skozi teleskop nam razkrije še dodatni dve zvezdi, kar pomeni, da je e Lire četverozvezdje. Ozvezdje Lire v sebi skriva še eno zanimivost, planetarno meglico M57. Take meglice nastanejo ob koncu življenja manj masivnih zvezd, kot je na primer naše Sonce. Megličasti oblak je v resnici zvezdina atmosfera, ki se je močno napihnila. Meglica M57 leži na veznici med zvezdama γ in β Lire, vendar je na žalost premalo svetla, da bi jo lahko videli s pro- stim očesom. Vidimo jo lahko skozi srednje velik amaterski teleskop, saj ima magnitudo 8,8. Ozvezdje Laboda, ki bi ga lahko imenovali tudi »severni križ«, je drugo ozvezdje po- letnega trikotnika. Svetla zvezda magnitude 1,2 je Deneb in se nahaja v glavi Laboda. V tem ozvezdju lahko najdemo tudi razsu- to zvezdno kopico M39. Ozvezdje Laboda prečka tudi Rimska cesta (to je galaksi- ja, v kateri se nahajamo), zato nam ponuja kar nekaj lepih pogledov skozi daljnogled. Ozvezdje Laboda ima še eno zanimivost; zvezdo 61 Laboda. To je zvezda magnitude 6,0, ki so ji prvi izmerili paralakso. Para- laksa je kot, za katerega se zvezda v enem letu premakne glede na ostale zvezde, in nam pove, kako oddaljena je ta zvezda. Pa- ralakso zvezde 61 Laboda je določil Bessel leta 1838 in znaša 0,296 kotne sekunde, kar pomeni, da je ta zvezda od nas oddaljena le 11,6 svetlobnega leta in je med dvajset nam najbližjimi zvezdami. Tretje ozvezdje poletnega trikotnika je Orel. Njegova najsvetlejša zvezda Altair je 16,5 svetlobnega leta oddaljena od našega Sonca in sveti kot dvajset Sonc skupaj. Zanimivo je, da se zelo hitro vrti okoli svoje osi. En obrat opravi v 6,5 ure, kar je za primerjavo s Soncem, ki za obrat potrebuje 25 dni, iz- jemno hitro. Ozvezdje Orla po svoji obliki tudi v resnici spominja na ptico v letu.