IrikrciwteVlsnt i> torek, četrtek, soboto. ^.nie d tVččtim« auetk. a^v 5odurdttij. -,-GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POD PORNE DRUŽBE SV. MOHOR1A V CHICAGO" STE V. (No.) 48. ---—--------- CHICAGO, ILL., SOBOTA, 21. APRILA — SATURDAY, APRIL, 21, 1923. LETO (VOL.} IX. FRANCIJA OBDRŽI RUR ZA VEČ LET. Znamenja pokazujejo, da Francija misli ostati v Ruru najmanj 10 let, če ne več. — Britanija bo protestirala- Berol m. — Resna znamenja da mislijo Francozi ostati za več let v Ruru so se pokazala danes v Essenu. Vizumi, katere so dajale tujezemskim potnikom francoski komisarji s pripombo, da veljajo do 31. decembra 1923. so povzročali tak sum. A to je bilo bolj manjšega pomena, ki ga preobrati izpremene. Toda resna znamenja, da Francozi mislijo ostati v Ruru. pa so se pokazala zadnje dni, ko so začele prihajati v Essen francoske hotelirske družbe in jemljejo v najem mestne hotele po najmanj za 5. do 10. let. Te družbe dobro vedo, da če bi ne ostali fran-cozi za toliko časa v Ruru, ko jemljejo v najem hotele in druge zavode, da ne bi imeli tam nikakega prometa. Te družbe so dobile zagotovilo od merodajnih vladnih oblastij in to potrjuje, da Francozi mislijo na daljšo okupacijo rurskega industrijal-nega okrožja. Anglija- nasprotuje proti dolgi okupaciji. London. — Na Downing streetu so državni politični krogi zelo ozlovoljeni, ker uvideva-jo, da Francija misli na daljšo, če ne stalno okupacijo Rura. Nihče še ne ve, kaj prav za prav mislijo francoski imeprialisti in kapitalisti. V Francozih nikakor ni še zatrt militarističen duh. Napoleonov duh se vrača mej Francoze in Francozi si žele gospodstva- Maščevalni duh se ne da potlačiti čez noč. Fran-cijacija je trpela ponižanje celih 40 let in to se ne pozabi čez noč. Anglija je nevoščljiva Franciji samo radi tega, ker se boji, da se bo slednja opomogla in, da bo postala njena nevarna tekmovalka. Kake posledice bodo nastale iz tega mejsebojnega zavidanja še mej Anglijo in .Francijo bo pokazala bližnja bodočnost prav vkratkem. Anglija in Nemčija spletkarke. Pariz. — Iz zanesljivih virov se poroča, da je Anglija pričela agitirati za nekaki skupni zavezniški reparacijski tribunal, ki bi vodil vse reparacijske račune mej zmagovalci in premaganci. Nemčija se baje ^.dovoljuje s takim tribunaTom, samo, da bi ji ne bilo treba imeti opraviti direktno s Francozi, katere smrtno sovraži. V kratkem bo baje Anglija prišla s tem predlogom na dan. En Nemec ustreljen v spopadu. Mulheim. — Mej demonstracijo nezaposljenih delavcev v tem mestu, ki je bilo obdržava-no zadnjo sredo je pri-šlo do par prask mej francoskimi vojaki in demonstranti. Mej bojem je bil ustreljen od francoske patrulje en nemški demonstrant in več je ranjenih. Francozi zopet zaplenili nemški denar. Duisberg. — Francoski cari-narji v Ruru so baje zopet zaplenili večje svote vtihotaplje-nega nemškega denarja, ki ga je poslala sama nemška vlada v podporo pasivnega odpora v Ruru. Zaplenjena svota znaša okoli 60 mil. mark. KARDINAL MERCIR OPOZARJA NARODE NA BOLTŠEVIZEM. London. — Znani junaški belgijski prelat Mercier je izdal posebni apel na vse države, da naj podvzamejo kake resne skupne korake proti boljševizmu v Rusiji. Prelat pravi, da če se svet ne bo pravočasno zavedel te dolžnosti, se bo prijela uporna bolezen vseh narodov in civilizacija bo padla nazaj za stoletja, ako se drugim narodom pripeti to kar se je Rusiji. —^__t KROGLJE IN BAJONETI NE ZATRO VERSKEGA ČUTA V RUSIJI. Ljudstvo še vedno zvesto cerkvam in svojemu Bogu- Petrograd. — Dasi so dale bolj ševiške oblasti pozapreti vse katoliške cerkve v tem mestu, se ljudstvo kljutemu zbira po raz-inih prostorih, po dvoriščih in krajih okoli stanovanj; kjer stanujejo duhovniki. Duhovniki darujejo sv. maše kar na prostem in verno ljudstvo se jih v velikih množinah udeležuje. Po e-nih krajih hodijo ljudje vsako jutro k sv. masam, katere opravljajo duhovniki kar v svojih stanovanjih. Prav kakor nekdanji stari kristjani v katakombah, tako delajo sedaj na Ruskem katoličani. Boljševiški komisarji se baje penijo jeze. ko vidijo cele trume vernega ljudstva, ko dnevno prihaja častit v skromne prostore svojega Boga. Cerkev sv. Katarine v Petro-gradu, kjer je deloval dolgo let pokojni od boljševikov umorjeni generalni vikar Bučkevič, ie zaklenjena od oblasti. Nekdo iz-mej vernikov je postavil na cerkveno okno sv. razpelo in vdani verniki, hodijo mimo pokle-kujejo javno in opravljajo svoje molitvice pred razpelom. V mestu se nahaja vsega skupaj še 12 katoliških duhovnikov, ki so baje zaposljeni noč in dan z umirajočimi bolniki itd. Za Petrograd in okolico bi moglo biti po -številu vernikov najmanj do 200 duhovnikov. Ob prevratu jih je bilo nekaj nad 120. Zatem jih je veliko pomrlo, veliko so jih pomorili boljševiki, a mlajših moči ni od nikoder. O-stalo je še samo dvanajst duhovnikov, a še ti so povečini stari, ki bodo t.«di kmalu legli k počitku. Žalostna je slifca za katoličane v Rusiji. A morda ravno stiska bo edina rešiteljica ruskega naroda, da mu bo naposled le odprla oči, da bo spregledal, kam je prišel; ko je slepo sledil pretkanim Židom. Trockiju in Leninu- KRATKE AMERIŠKE YESTI. — Republikanci in demokrati kujejo načrte za svoje politične platforme za zaprtimi vratmi. Demokratsko stranka kot se ču-je bo prav gotovo agitirala za o-lajšavo prohibicije, t. j. da se dovoli prodajati lahka piva in vina. — V Springfieldu, III. so sprejeli včeraj v državni zbornici predlogo proti Klanom. Predložil jo je zastopnik Roberts iz Chicago. Predloga določa posebne kazni za maskirane napadalce in sicer od' $100. do $200. denarne globe in od enega do 14. let zapora. — Tožba bivšega chicaškega župana Williama Hale Thomp-sona je ustavljena na najvišjem sodišču države Illinois. Thompson je tožil list Chicago Daily Tribune za 10 milijonov odškodnine radi žaljivega tiska. Na j podlagi svobode tiska je sodišče razsodilo, da listi imajo pravico kritizirati bodisi mestne ali državne vlade, to je seveda pravično in dosledno. — BI izu Hammonda, La. je skočil s tira Illinois Central br-zovlak štev. 853. ter pri tem za-vozil v železniške vozove, ki so stali na bližnji progi. Pri nesreči je bil ubit vlakovodja m PLAVA POSTAVA V ILLI-! NOISU PORAŽENA. Springfield, 111. — "Plava po- JUGOSLOVANSKE NOVICE j Umor v St- Ilju v Slov. gori- stava," o kateri se je marsikaj cah Prj posestnJiku Vedler,u , P ! v vnesti zaanje dm ,e gt_ „. v'SIov_ „orjcah je s{uži končno propadla v iUinoiški zbornici. Dasi končnega glasovanja še ni bilo radi plave posta- Ilju v Slov. goricah je služil Alojzij Repnik. Zadnjo soboto so klali svinjo. Repnik je nekaj časa pomagal mesarju snemati GRČIJA SANJA O VOJNI. , . . - , v. Cl r\ ti ijuiiii ve v zbornici, prevladuje mne- h - , • , j, j« „ , kozo, ker pa ni bil dovoli pri- .' da pred1°^ naJbr,ze <>;' S'H praven, ga je mesar spodil. Gos-sovanja se pnsla ne bo. ker je dar je nato ukazaf Repniw„; ogromna vecma v zborn.c, ro|naj na dvorišču seka jrva Tl) dežel, pa splosno vse prot, pred- je. Repnika hudo ujeziIo. c„lo 1 dopoldne je razgrajal okoli hiše. Opoldne je pri kosilu zagrabil dva kuhinjska noža in z njima tolkel po mizi. V tem je prišel v hišo posestnik Bauman, ki je Repnika miril. Ta pa se je zagnal v Baumana in mu trikrat zasadil nož v prsa.Bauman je šel iz hiše in se je zunaj zgrudil na tla, Repnik pa je divjal naprej. Pograbil je gospodarjevi puško in hotel vse postreliti. Končno se je Vudlerju posrečilo, da v je Repniku iztrgal puško. Ko je Sedanji grški poveljnik je prepričan, da bi porazil Turke in zasedel Carigrad. Atene. — "Mi smo pripravljeni sprejeti mirovne pogoje, kakor označeni po naših zastopnikih na Laussanski konferenci, s pridržkom, da Turki ne zahte-| Waršava. — Po poročilih industrijskih poročevalcev, je o-pažati na Poljskem velik eko- vajo od nas nikake vojne odškod-! Repnik slišal, da Bauman umi- nomski in industrijski preobrat. Tekom zadnjega leta so se raz- nine " Tako izjavlja vodja in sedanji aktivni revolucijonarni diktator polkovnik Gonata«; v A-tenah. Nadalje se je 'izrazil: "Grčija ne bo plačala nikake odškodnine Turčiji, ker ji nobene ne dolguje, in. če bi prišlo do tega, da bi jo Turčija zahtevala, mi je ne bomo plačali, ker nimamo denarja!" Vsi grški vladni uradniki, ki jač je precej nevarno' poškodo-i so Prjfli do krmila v zadnji revoluciji soglašajo s polkovnikom Gonatosom. General Pan-galos, ki je sedaj vrhovni poveljnik grške armade svetuje Gona-tasu, naj se nikar ne uda. On trdi, da sedanja grška armada je dovolj močna, da porazi Turke in iste za vedno izžene iz evro-pejskega kontinenta in jim vzame kot nagrado za zmago Carigrad. Tudi ostali novi državniki so mnenja, da ako bi se že moglp plačati odškodnino, da bi bilo tisti denar veliko bolj pa- va n. — Iz New Yorka se poroča, da vlada silno pomanjkanje pristaniških delavcev. Vse zapos-Ijevalne agencije, ki prosijo po časopisju delavce ne dosežejo nikakega vspeha. — V Los Angeles, Calif, je vložil neki Herman Leaf tožbo proti Hoffman Candy Factory, od katere zahteva $2,500. odškodnine, ker si je zlomil zob s koščkom slašcice, v kateri se je nahajal žebelj. metno porabiti za vojno in znia- j — V St. Paul, Minn, je bil i pred včerajšnim obsojen na de-jset-letno ječo J. M. Lindsay, ,bivši blagajnik znane tvrdke Stockyards Co. pri kateri je iz-| vršil večjo poneveijjenje, ki je j segalo blizu deset tisoč dolarjev. 1 I — Postavodajni oddelek drža-jve New York je zopet porazil j agitacijo za postavno dovoljenje 'porodne kontrole. Razni brez-jvestni zdravniki so se baje tru-jdili na vso moč, da bi legalizira -jli predlogo. go nad Turki. ra. je pobegnil. RUMUNIJA SPREJELA POSTAVO PROTI KATOLIŠKI CERKVI. Bukarešt. — Parlament je sprejel fanatično predlogo naperjeno proti katoliškim redovnikom in redovnicam, katerim je sedaj po postavi zabranjei:o dohajati v Romunijo, ali pa tam ustanavljati kake redove in samostane. Poslanci so povečini sami framazoni in katoliški cerkvi zagrizeni sovražniki- Dovolili pa so delovanje na Romunskem pravoslavni grški cerkvi. INDUSTRIJSKI NAPRE-DSK NA POLJSKEM. Izvaža že živež v druge države in razne produkte. Bojkot proti nemškim trgov- mere P^edrugačile za celih 7. cem in obrtnikom se organizira v celju. Osnoval se je "Klub na- odstotkov. Izboljšanje v industriji pa tudi že pripravlja ugod- rodnih Slovencev in Slovenk," neišo PodlaS° Poljski valuti, ki katerega člani so se zavezali, da ne prestopijo več praga nemških trgovin in obrtnikov. Klubu je pristopilo že 288 članov. Ponarejeni 100 dinarski bankovci, Policija v Semi aretirala je trgovskega potnika Rudolfa Friedmana, ki je razpečaval ponarejene 100 Din. bankovce. Pri njegovi preiskavi so našli veliko množino ponarejenih bankovcev. Friedmann je pri zaslišanju priznal, da je bil v zvezi z neko ma-žarsko družbo ponarejevalcev denarja iz Segedina. Pes razmesaril otroka. V Novem Sadu se je 24. m. m. v neki gostilni igral 5-letni deček z velikim psom. — Otrok je žival razdražil in pes se je zagrizel v dečkovo stegno s tako silo, da ga niso mogli odtrgati od njega. Morali so psa usmrtiti, da so o- General Pangalos je mnenja,1 r _ . / . ~ , u- „ troka rešili- Stegno ie popolno-da vojne proti Turkom bi zavez-; . * -t . J., Y . r- 1 i ma razmesarjeno. Dečka so po- niki nikakor ne dovolili Grkoip.j J . . v . . , ... . . „„ : slali v Pasteurjev zavoa. ker s tem bi bih interesi zavez-; J nikov v dardanelskih ožinah o- Nova šola za gluhoneme v Ju- grožani. V boju proti Turkom goslaviji. Ministrstvo za socijal- bi Grčiji" pomagala prav gotovo: no politiko je odredilo, da se s tudi Jugoslavija, ako bi si ji po- prihodnjim šolskim letom otvo nudilo gotove koncesije za do-1 ri v Reljevu pri Sarajevu šola stop do egejskega morja. Pa tu- za -gluhoneme otroke. Za 2000 " gluhonemih otrok bodo odslej v Jugoslaviji tri šole in sicer v Ljubljani, Zagrebu in nova šola v Reljevu. di Romunija bi ne bila proti Grški. Laussanska konferenca bo vsekakor odločila usodo Grške GUVERNER BILBO POMI-LOŠČEN ZA 20 DNI. Oxford, Miss. — Sodnik R. Holmes je včeraj pomilostil bivšega guvernerja Bilbo v Mississippi za dvajset dni zapora, v katerega je bil obsojen radi žaljivega tiska. Sedel bo samo deset dni v ječi- RAZJARJEN BIK UMORIL FARMARJA. Stone Bluff, ImL — Na tu-kajšni bližnji farmi Ben. Brow-na je včeraj umoril razjarjeni bik svojega gospodarja Brow-na. Bik se je raztogotil na pašniku ko je gospodar lovil živino, zaletel se je v njega in obdeloval toliko časa. da ga je u-moril. — Državni department je po-, in Turčije. Obnovila se bo v par Goljufija s potnimi listi. Ljub- slal v državo Utah, posebno komisijo, ki bo določila posebno ozemlje za Indijanske rezervacije. Spor, , ki se je završil mej oblastmi in Indijanci pred nekoliko tedni je našel baje izvor v tem vprašanju. — V Eau Claire, Wis. je zgorela tamkajšna tisjearna in iz-delovalnica raznovrstnih šolskih potrebščin. Materialna škoda se ceni nad $140,000.00. — Ker ljudstvo večkrat tarna o slabih časih, zato podaja neki statistikar poročilo, ki pokazuje, da se je v Zedinjenih državah tekom lanskega'leta pokupilo za nič manj kakor $7,618,388.00 de-m an tov. — Ravno ob sklepu lista smo prejeli presenečeno vest, da je preminula soproga Mr. Ivana Račiča bivšega organista cerkve sv. Štefana in svoječasno urednika našega lista. Žalujočemu soprogu in sorodnikom izražamo tem potom naše globoko so-žalje! dneh, kakor hitro dospe na konferenco turška delegacija. Zadnja poročila govore o nekakem političnem sporu mej Francijo in Turčijo in, da je sedanji položaj za Anglijo v tem slučaju bolj ugoden kot kdaj preje. Zahteve Anglije se bodo najbrže radi ugodnosti poostrile. HEARST NAPADA SODNIKA TAFTA. New York. — Znani ameriški publicist Hearst, lastnik več vodilnih ameriških dnevnikov je pričel zadnje dni voditi napade na vrhovnega sodnika Tafta. Predbaciva mu razne stvari, kot sodniku. Dvoboj mej Taftom in Hearstom se vodi že precej časa, zadnje dni pa sta začela voditi odprti dvoboj v časopisju. Eni trdijo, da Hearst je otvoril svoj časnikarski ogenj proti Taf-tu zato, da si ščiti pot do kandidature za prihodnjega predsednika. EŠ^ ŠIRITE LIST EDINOST Ijansko policijsko ravnateljstvo je odredilo nadaljne aretacije v zadevi ponarejevalcev potnih listov. Aretiran je bil Lovro Pu-hek iz Bratine, kateri je bil član že prej aretirane družbe Martina Jurana in Luke Radmana, ker so skupno odpravljali naše državljane v Kanado.'Družabniki čedne družbe so si delili mast> ne dobičke 400 dolarjev od vsake v Kanado odpravljene osebe med seboj. Potne liste sta izde-lavala zasebni uradnik Ilija Radič in pisarniški pomočnik župa-nijske oblasti v Zagrebu Drago-tin Švab, ki sta že tudi pod ključem. Sodeloval je tudi neki Skri-narič. V preiskovalnem zaporu v Ljubljani sedi zdaj zaradi goljufije s potnimi listi 9 osumljencev. Odločni nastop ljubljanske policijske direkcije je povzročil, da so tudi na Reki dvignili dve agenciji, ki sta izdajali ponarejene potne liste in ki sta zaračunali svojim potnikom po 100 dolarjev in 5000 dinarjev, odnosno po .100 dolarjev in 140 lir za vsako v Kanado odpravljeno osebo. je mej rusko-poljsko vojno padla skoro na ničlo. Najkoristnejša vtrgovina dose-da j za Poljsko je v prvi vrsti izvoz lesa, katerega vsebujejo poljski gozdovi še za miljone dolarjev. Francoškt Tesni trgovci ga pridno izvažajo. Zatem pride na vrsto produkcija petroleja v Galiciji, katerega tudi v največji meri izvaža Francija. Zatem ima Poljska že dobro razvite predilnice v okolici mesta Lodža, iz katerih gre mnogo produciranega blaga v Ukrajino in baltiške države. Imajo pa tudi sloveče proizvajalnice raznega orodja v livarnah in jeklar-nah v Galiciji. Pa tudi bogati solni rudniki se nahajajo v Galiciji, ki nosijo državi lepe do-hotke. Sploh nima nobena drža va lepše ugodnosti za razvoj industrije, kakor jo ima ravno Poljska. Manjka ji le dobrih železniških zvez do morja. Se<2aj se pri izvažanju poslužujejo dvotirne železnice, ki vodi v Dancing do morja; pa tudi tčj sistem se bo izboljšal v prihoda njih par letih, ako bo Poljsktf ostala v miru. Država je prebolela glavne rane in se vrača počasi k gospodarskemu okrevanju. Ko dobi Poljska valuta enkrat še močnejšo podlago, bo to ena najbolj gospodarsko cvetočih držav vzhodne centralne Evrope. -o- Kadar človek najame za zagovor advokata, tedaj izgubi vero v pregovor:" da so besede poceni." DENARNE POSILJATYE. Včerajine cene to Me jugoslovanskim dinarjem: 100 — Din.......$ 1.35 500 — Din.......$ 5,90 1000 — Din....... $11.60 2500 — Din.......$29.00 5000 — Din.......$57 00 Za italijanske lire: 50 — Lir ........ $ 3.25 100 — Lir ........ $ 5.75 500 — Lir .,....... $27.0» 1000 — Lir ........ $54-00 Pri večjih svotah, Id presegajo 20 5 tisoč Din. ali 2 tisoč lir, damo ie posebni pop a st. Predno pošljete denar črez drage tvrdke se spomnite na naSe podjetje, Id bo Vam poslalo Vrni denar v stari kraj ceneje in hitreje* kakor kje dragje. Nase cene so vedno najnižje! Vse poSfljatve naslavljajte na: BANČNI ODDELEK EDINOS7 St Chicago, 1 EDINOST (unity.) *xh*ja vsak torek, Četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday and Saturday. published by: Edinost Publishing Company «*49 West aand Street, chicago. ILL. ___Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo Advertising rates on application. naročnika: Za Združene Države za celo leto............................$3.00 , " Za Združene Države za pol leta......................$1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto________$3.50 __" Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta .... $1.75 iubscribtion: For United States per year ,!7.....................$3.io For United States for half year........................$1.5« " Fof Chicago, Canada and Europe per year.. $3.50 -Z_Chicago, Canada and Europe for half year.. $r=75 Številka poleg vašega naslova znač* do kdaj je ____plačan list. Kadar se preselite sporočite nam takoj vas novi naslov in poleg tega tudi vaš stari naslov. S tem prihranite nam mnogo dela. Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do 12. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne v torek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne._ Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chicago, 111., under the act of March 3rd 1879. Zlobnežem za uho. Duh vseh organizacij je danes drugačnejši kakor je bil pred leti. Z Dunaja se celo poroča, da so tam organizirali beraško unijo. in da berač, ki sprejme manjši dar kot 500 avstrijskih sedanjih kron. je izobčen iz beraške unije in kot stavkokaz v tej stroki je v veliki nevarnosti pred njih kljukastimi palicami, s katerimi jih dobi po svojem hrbtu od organiziranih tovarišev. Že iz te sličice se vidi, da je svet ves drugačnejši kot nekdaj. Na Ruskem se je vso sodrga udinjala boljševizmu, katerega glavna naloga sedanjih dni je, zadušiti vsak religijozni čut v ljudskih srcih. V topiti ga v krvi, kot Neronovi rablji za časa njegovega gospodstva, to je njih cilj. Na vprašanje, kaj jim je vera napoti, ne dajo nikakega odgovora, ker ga sploh dati ne morejo, tu mislim na pravični odgovor, s katerim bi lahko podali tudi zadostne vzroke, zakaj da morijo katoliško in pravoslavno ^duhovščino. Njih obdolžbe so od prve pa do zadnje črke sama laž, same pretveze, s katerimi hočejo prikriti in opravičiti komunistični rablji svoje umore, ki jih izvršujejo nad predstavniki katoliške in pravoslavne cerkve na Ruskem. Slika v Rusiji kaže, kaj je pravica v rokah protiverskih fanatikov. Pošteni državljani so v večji nevarnosti, kakor prec? krutimi zvermi. Da veliko hujši so od krvoločne zveri, ker ta ko je sita odneha, protiverski fanatiki v Rusiji pa niso nikoli siti, z vsem nasiljem morijo vse, kar ne trobi v njih rog Če je religija res sam humbug in da ni Boga, kakor to trdijo protiverski fanatiki, — mej katerimi se hoče proslaviti tudi novi urednik Glas Svobode neki Zupančič, — čemu se potem toliko trudijo, Saj vsaka laž in neresničnost prej ali slej propade-Pustite laž na miru, ta se bo sama pokazala, da je laž. ako ie resnično laž. Sveta Cerkev, katero je ustanovil Kristus je bila besno na-^ skakovana od prvega začetka, ko jo je Gospod ustanovil. Judje so preganjali Njega kot prvega velikega duhovna katoliške cerkve. Preganjanju je sledil umor, ki se je izvršil na veliki petek na gori Kalvariji. Pa so Judje s tem, da so ga na križ pribili in umorili, dokazali, da so nauki Njegove cerkve humbug ali laž? Kako dolgo je trajalo njih veselje? Kratko je bilo! Kristus je na veliko soboto zmagoslavno vstal od mrtvih in pokazal, da je Njegova cerkev prava in da je sama peklenska vrata je ne bodo nikdar premagala! Pa kaj bi navajali zgodovinska fakta, saj protiverski fanatiki pri GLas Svobode, Prosveti, Delavski Sloveniji i. dr. prav dobro vedo, da je to res! Jezi jih le to, ker se resnica ne do poteptati! Hudobnih ljudi nič bolj ne veseli, kakor to, če morejo ugonobiti svoje bližnje. Tekmovanje je vsepovsod. Tako je tudi tu mej dobrim in slabim. In to, da hudobne kreature, ki se zaganjajo ob skalo, Kristusove cerkve ne morejo doseči najmanjšega vspeha s svojim napadanjem, jih jezi in žge v srcih, da se zaletujejo, kakor lačni volkovi proti svojimi žrtvami. Jakobinstvo, francoske revolucije je živ dokaz, da je nauk brezvercev humbug in navadna laž. Izganjanje katoliške duhovščine ni prineslo nebes francoskemu narodu, kakor so to protiverski sovražniki obljubljali. Odnehati so morali, kakor Judje in dan za dnem so in še priznavajo, da je katoliška cerkev nepremagljiva, ker temelji na božji resnici. Francoski učenjaki, povečini framazoni, so prišli do prepričanja, da jo ni sile na svetu, ki bi mogla obdržati v človeškem sj-cu čut poštenosti in morate, kot edino Kristusova vera. In to, da se jim poizkus premagati Kristusovo cerkev ni posrečil, je najhujši poper za protiverske fanatike. Zato boljseviki tako besne, ker ne morejo dokazati, da Kristusova cerkev ni prava in zveličavna. Vsi dokazi, ki jih gro-madijo, so kakor ledene sveče na strehi zamrzjene koče. ko soln-ce posije se stope, a koča ostane. Tako Kristusova Cerkev in njegovi nauki, ko posije žarek resnice na nagromadene laži in obrekovanje verskih nasprotnikov, se pokaže svetu vedno sijaj-nejša kot kdaj. Vse rohnenje in lažnjivo obrekovanje sprijenih študentov, ki se zbirajo na lawndalskih uradih in hočejo slepiti slovenske delavce v Ameriki, nas malo briga. Jezi jih, da jih bolj jeziti ne more, ker zapite šalobarde ničesar dokazati ne morejo. Ubogi Konda je ruval proti cerkvi nad dvajset let. Molek, sedaj menda urednik pri Prosveti, je kot se je poročalo že tudi deloval pri Glas Svobode in metal blato naKristusovo cerkev in njegovi veri in to še sedaj rad dela. Oča Zavertnik že precej časa robantijo in se mučijo, da bi uničili v srcih slovenskih delavcev verski čut in udanost do Boga. Magajna se je mlekozobil. Za njim je nategnil svoje strune prosluli Zvonko Novak. Sedaj jih napenja Zupančič. Pa kaj so dosegli? So dokazale te duševne šalobarde, da Kristusov nauk ni pravi? Imajo kje boljše nadomestilo za te nauke? Ne! Ni ga, zastonj ga iščejo! In to jih jezi! Resnice se ne da ugnati — to jih kolje, da se penijo, kakor razjarjeni psi in zaganja jo na vse mogoče načine ob skalo Kristusove cerkve. Vpiti v svet, da je nekaj humg, je lahko, toda dokazati, da je to o čemer se trdi humbug, je pa nekaj popolnoma drugega. Teh dokazov, da je Kristusova cerkev in njegova vera humbug, pa niso mogh dobit, niti največji učenjaki, ki so v preteklosti že mnogokrat napovedali boj religijam. In to so bili učenjaki, ne kake zapite šalobarde, kot se klatijo po lawndaski ulici. Kot možje ki so uvideli, da so v zmoti, so odnehali in priznali svoje napake. To so bih možje, ker priznati svojo zmoto, se pVavi biti dosleden in pravičen. Poznati zmoto pa jo ne priznati - je pa hudičeva zlobnost katere je zmožen samo Belcebub in njegovi "kseli" v ta spodnjih nebesih. J K Rohnite naprej razni Molekoviči. Novakoviči, Zavertnikoviči in Zupančiči! Kolikor bolj rohnite, toliko bol jse pokazujete javnosti, da ste brez dokazov o čemer trobentate, kakor nevedni o-troci. Samo toliko je razlike mej vami in njimi, da so prvi nevedni m Jim vsled tega ni zamere. Vi pa vedoma blatite nekaj kar veste, da je bridka resnica, in zato ker veste, da je resnica pa ob-rekujete, ste zlobneži, da ga vam ni para pod solncem! Če bi vi imeli v svojem srcu še kak čut pravičnosti in zraven kako ungo sramežljivosti, bi vam na ves glas zaklicali: ^Sram vas bodi!" Ker pa vemo, da ste že zdavno zgubili zadnjo trohico pravičnosti m sramežljivosti, v blatenju Kristusove cerkve in Negove vere, b, bilo pa še pljuniti pred vas - previsoka čast za vas• Capito! i IZ SLOVENSKIH NASELBIN. t + _ £ + - New York, N. Y. — Na prošnjo Alojzija Krek iz Macedoni-je v 36 štev. Edinosti je nabrala Mrs. Agnes Ogrinec v New Yorku priloženo svoto $21.50. (ia jo pošljete Mr. Alojziju Krek v Erdežlje z. p. Sv. Nikolaj Macedonia, Srbija. To svoto naj 011 razdeli med svoje tako vboge rojake, da vsak kaj dobi. Natisnite tudi imena darovalcev v Edinosti zato, da bi še drugi kaj darovali tem revežem. Mike Vavpotič $5.00; Frank Balantič, $300; Srances Peterka, $3.00; Agnes Ogrinec, $2.00; Helen Gabrič, $1.00; Mary Me-dek, $1.00: Mary Maček, $1.00: Mrs. Cerar, $1.00; Mrs. Bučar, $r.oo; Mrs. Lea, $1.00; Mrs. Coitar, 50c.; Mary Gabrič, $1.00; Nekdo, $1.00; skupaj $21.50. Anna Plemel Grataan. Minn. 50c- Pozdrav! P. Benigen. St. Stephen, (Rice P. O.) Minn. — Dragi g. urednik: — Poročati imam žalostno novico, da je namreč Katarina Ferče 10. aprila umrla- Kake šest mesecev je bolehala; večkrat je bila pre-videna, kajti, želela je tudi na bolniški postelji večkrat prejeti ljubega Jezusa, kakor je stori-la pogosto v svojem življenju. Zvesto je služila svojemu Gospodu tukaj in upamo vsi, da že uživa večno veselje v nebesih. Prišla je s svojim možem pred kakimi 40. leti k nam in tukaj sta se naselila na farmi. Žal. da je mož že pred več leti umrl. Težko je bilo za ubogo vdovo skrbeti za farmo in družinico, ki je štela 5 glav, ki so bili še vsi nedorasli, ko so bili izgubili dobrega očeta. Mati, vdova je zaupala v Boga, skrbela za vse, kakor le dobra krščanska mati more skrbeti. Živela je na farmi, eno miljo oddaljena od farne cerkve, kjer je njen dobri sin Ciril s svojo blago ženo Marijo, gospodar. Kako lepo sta skrbela za mater! Bog naj jima povrne! Nekaj dni pred smrtjo so jo obiskali še sinovi; Štefan Ferče, o-ženjen v Great Falls, Montana; Severin Ferče, oženjen ter hotelir v Crockett, California, Frank Ferče, brivec v Minneapolis, Mtnn., ter Joseph Ferče, oženjen iz Chicage. Jokajoče sinove je tolažila, da naj nikar ne jokajo in žalujejo, ostanite dobri katoličani, ne pozabite kaj sem vas učila, ko ste bili še mali, potem se vam ni treba bati smrti, kakor se je tudi jaz .ne bojim. Z Bogom: nad zvezdami se vidimo in tam ne bo nobene ločitve več. Pogreb je bil zelo slovesen. Slovesno sveto mašo zadušnico je opravil g. župnik ob asistenci čč. gg. F. Missia, profesor v St. Paulskem semenišču in Joe Trobeča, župnika v Elk River, Minn. Preč- g. Mifesia je imel krasen govor v slovenskem in. angleškem jeziku. Cerkev je bila polna znancev in prijateljev, ki so prihiteli od blizu in daleč, da rajnei izkažejo zadnjo čast in ljubezen. Društvo žena sv. Rožnega venca se je korporativno udeležilo pogreba, svoje zveste dolgoletne članice. .Skupno so jo spremile glasno moleč sveti rožni venec, do cerkve in po službi božji istotako tudi na pokopališče, kjer so jo položili k večnemu počitku Njena trdna vera v božjo previdnost, je pripomogla in jo podpirala v hudih dneh 'skrbi in trpljenja; njena srčna želja, da bi njeni otroci ostali zvesti in dobri katoličani se ji je izpolnila, ker v resnici na ljubo se mora pripoznati. da so vedno in vestno spolnovali svoje dolžnosti in gotovo je, da ostanejo taki do zadnjega zdihljeja, da se spolni zadnja goreča želja dobre matere, da se vidijo tam kjer ne b0 ločitve — pri Bogu, v nebesih. j Rajnca zapušča poleg svojih sinov, ki so že vsi odrasli in dobro preskrbljeni, eno sestro, o-možena Klemenčič. iz Minneapolis, Minn., ki se je četudi bolj , rahlega zdravja udeležila pogreba, ki se je vršil 12. aprila. Rajnei Katarini Ferče pa kličemo : Z Bogom ! Počivaj v miru in večna luč naj Ti sveti! Naročnik. Chicago, 111. — "Je mesec ma-jli traven čuden gospodar: — dež, zdaj sneg — zdaj grom, [zdaj pošlje nam vihar . . Da prav nekako tako ga "špila" letošnji april — mal-i traven. Ko že mislimo, da smo v objemu ljubeznjive spomladi — pa zopet stegne proti nam svojo koščeno roko starka zima in nas posegeče pod nosom in za ušesa, češ, še sem tukaj ni me še konec. Danes sije krasno spomladansko solnce, ljudje odklada-jo površne suknje . . • Krasno vreme! Ali boš ostalo pri nas? Dobrodošlo.si, te vsak pozdravil ja! — Pa pustimo vreme, o tem pravijo ljudje se govori tedaj, ko ni za govoriti o ničemur drugim. Pa ni res nimamo za govoriti o ničemur drugem? Kaj še, mi imamo za govoriti vedno dovolj kdo bo pa imel, če ne mi v Dolgi vasi? Kaj pa se je zopet naredilo? O čem bomo pa govorili to pot? Poslušajte! V nedeljo dne 29. aprila priredi "Slovenska Podporna družba sv.1, Mohorja točno ob 2:30 popoldne dve krasne gledališke igre: Kakršen gospod — tak sluga" in "Kje je meja?" — Ni mogoče? — Da je! — Te dve veseloigre bodo vprizorjene to pot; prvikrat na chicaškem gledališkem odru; Toliko smehu in zabave še ni bilo na nobeni igri, kakor jo bo na teh dveh igrah v nedeljo dne 29. aprila popoldne. Ni pretirana hvala, ampak gola resnica. Igra se bo vprizo-rila v cerkveni dvorani sv. Štefana na Lincoln in 22nd Place. Ker bodo igri samo enkrat vprizorjene in sicer popoldne ob 2130 in ker bo po igri v šolski (Dalje na 3. strani.) g. m. trunk. Bučkavič in še nekaj. —1 — Ne vem, če je res to pravilno ime umorjenega generalnega vikarja ruskih katolikov. Naj se glasi tako ali drugače, ni na tem mnogo kaj, stoji samo, da je to ime zaslovelo po vsem svetu. Slišalo se je ne samo, med katoliki. Tudi protestanti najrazličnejših mnenj so se bavili s tem imenom, celo Žide pravoverne Žide, staro sčulejogo, je nekako streslo, da je čutila potrebo o-gorčenega protesta. Zašumelo je tudi v pisarnah diplomatičnih kovačnic, kjer se navadno prav neradi bavijo s kakim katoliškim imenom ali možem. Velika Britanija protestira ogorčeno! Ne-vem, če ravno odkritosrčno, a protestira. In framazonska Čeho-slovakija, menda najbtižnja sorod'nica ruskih žlahtnikov, protestira. V Ameriki se zganejo razni reverendi, ki drugače zelo postrani gledajo napredovanje katoliške cerkve, in ne zmenec se za strah pred "popery" dvignejo svoj glas v opravičenem in, u-pam, odkritem ogorčenju. Lahko trdim, da je ime Bučkavič vznemirilo ves svet, razen rdečega seve, vsaj za enkrat pač, a ravno to ime je jasen dokaz, da je rdeči svet nekaj silno nervozen, toraj tudi nemiren, razburkan, upajmo, da postane v kratkem še bolj. Jaz sem popolnoma prepričan, da je bučkavič zvabil tudi nebesa, ker je dal življenje za svoje katoliško prepričanje, prelil kri, postal svetnik — mučenik. Kako je prišlo do tega, da je nadškof Zepliak, njegov vikar in 15 katoliških duhovnikov stalo pred krvavo črezvičajko? Kaj so zakrivili? Črezvičajka je vendar sodišče ruske sovijetske "vlade." toraj prosvetno sodišče. Nadškof je bil obsojen na smrt. a pomiloščen na 10-Ietno ječo, 15 duhovnikov je moralo iti v dolgotrajno jetni-štvo, vikar Bučkavič pa je bil po groznih mukah, kakor berem v amerikanskem listu, zgodaj zjutraj dne 3. marca usmrčen. To so resnične istine. O vsem drugem se jako različno piše in sodi. Tudi "rdeči" svobodnjaki — samodržniki, "tovariši" — najkrutejši židovski carji v Moskvi se hočejo prištevati še med ljudi, dasi so njih dela zverinska, in se morajo zagovarjati na ogorčene proteste civiliziranega sveta. Kako se zgovarjajo? Kako hočejo opravičiti svoje postopanje, nad katerim se zgraža prav vse. kar ni zaslepljeno po rdeči barvi? T Vvo židovsko — predrzno. Vidi se. da ima Žid Radek prvo besedo v zunanjem ministrstvu, Čičerin, kot rojen Rus, bi se ne mogel tako potuhniti, in bo odgovoren le za podpis. Kaj pravi ? "Saj ste tudi vi morili! Morili ste vi. Francozi, Angleži, Španci - . (Nemci?! Čudno, teh ni niti pri protestirancih, niti pri 'morilcih," so ostali toraj edini mirni, ko se je vse zgražalo, kar mnogo pove. kje so očetje ruskih osrečevalcev!) Tako gospodje Radek — Čičerin, se zagovarjajo pri nas paglavci, ko se jih zashsi pri hudem. Ta b9 bosa. Perfidna je. a slaba. Pa sovieti se delajo zelo ogorčene. Tla se svet predrzne poseči med njihova prosvitljena dela! Neodvisna suverena država smo ! Rjoveš mogočno, lev, a vendarle rjoveš! Suverena vlada! Trije amerikanski roparji ti vderejo v hišo, "pomolijo ti pod nos samokrese, zarjovejo "hands off" — in v tvoji hiši so "postavni." suvereni vladarji. Če je kdaj sila dala pravico do vladanja in vlade, potem pač. A vsaj dozdaj svet še ni tako sodil in silo imenoval silo. ter vladal le s silo. ako je prišel s silo do vlade. Odkod je vaša vlada, gospod Čičerin? Od Boga? Tega. pravite, da ga ni, in če je, ga hočete ubiti, kakor dokazuje vaša "Iz-vestja" z dne 7- prosinca s. K. Od ljudstva, od naroda? Kdaj vam je ruski narod izročil to oblast? Kdaj ste imeli prve aH zadnje res svobodne volitve? Ne. Zastonj kričite, da ste suverena "vlada" — sami najbolj veste, da ste prišli do vlade le s silo in je s silo izvršujete, kar ste pokazali dne 31. marca. A Čičerin ima še en kanon, in senator Borah se močno sklicuje na ta kanon. ko ga je vendar malo sram ruskih, židovskih osrecevalcev vsega človeštva. Kakšen glas daje od sebe ta kanon? Mesto bum, bum . . . pravi izdajice. špijoni. uporniki, politični zlocinci, reakcionarji, antirevolucijonarji .c ^adškof Zepliak in drugi so špijonirali, delali na to. da bi vlado vrgli . . . bili v zvezi s sovražniki . . . Stvar je zelo resna, ko ie tekla kri in odmevajo ječe od vzdihov nesrečnih obsojencev. Čital sem. da je nadškof stariše opominjal. na katoliško vzgojo otrok, a je "vlada," svobodna' vlada prepovedala celo sv. krst! Dalje je bilo slišati, da ni privolil v izročitev cerkvenega premoženja za "stradajoče." Ali so to dokazi "svobodne" Rusije, da kriči "izdajice " "špijoni," uporniki? Pa saj noče z drugimi na dan L Opozoril bi te na slavno avstrijsko vlado, ki je bila med vojno v rokah nekaj nadutih generalov. Ne govorim o sebi, dasi sem moral tudi radi "špijonaže" kašo pihati. Bolj značilen za "vlado," zelo katoliki — avstrijsko, a resnično tudi le nasilno — generalov vlado, je slučaj t^ivšega poslanca Grafenaurja. Pri nekem pogovoru v gostilni je omenil, da ima Rusija pač več žita ko Avstrija in — izdajica, špijon, upornik . . . je bil sklamfan. dobil je pet let težke ječe- Bogami gospodje v Moskvi, so še bolj nervozni kot so bili nasi slavni generali, pa bi ne našli dlake v juhi! A da bi vsaj to dlako pokazali. Pa streljajo samo: spijonažo, upor . . . senator Borah kima. Za me je to "cmav." Mislim, da je pravo zadel "Commercial Appeal" v Memp-hisu. ko piše: Communism and sovietism means chaos and religion is their greatest opposing force — Komunizem je nered, vera red," a največji red je koncentriran v dobro organizirani katoliški cerkvi, zato se ne smemo čuditi, ako "nered" preganja red, ako komunizem mori ne samo pravoslavne, temveč s posebno slastjo tudi katoliške duhovnike. Tega Žid Radek ne pove, in Čičerin ne podpiše, a v tem je vsa spijonaža, uporništvo, izdajstvo, in če vi, g. senator Borah, .zagovarjate take uzroke in dokaze političnega zločinstva, potem e se dalje zagovarjajte ruske Žide, boste kmalo občutili te "do-kaze na lastni amerikanski koži. _ r - ; • "EDINOST" ZDRAVNIŠKO mm-LJEYANJE. - PREHLAD. „ (Spisal dr. Ant. Brecelj.) (Konec). Kako pa j k umeti dejstvo, da vsled prehlada, nastalega pod enakimi okoliščinami, nastopijo pri različnih ljudeh tako različne bolezni? PrehLad, dejansko shlajenje našega telesa v celoti aH pa posameznih delov, ni še bolezen, ako ne nastopi v toliki meri, da ogroža življenje oz. ustavlja za življenje potrebno delovanje posameznih udov ali delov. Vsled mraza mnogokrat oziroma pre-mrjejo udi prav tako, kakor, če bi jim na kak drug način ustavili dotok in odtok krvi. Če ne traja tako stanje premrlosti predolgo dajo se časih tudi ledeno mrzli udi s pametnim ravnanjem spraviti k živLjenju. (O-grevanje oz. oživljanje otrplih udov naj se vrši v nezakurjenem prostoru, telo in ude treba drgniti s snegom ali mrzlo vodo. Vročina je skrajno škodljiva!) Navadni prehlad ustvarja v telesu samo neko bolestno razpoloženje, neko pripravljenost za razvoj različnih bolezni. Te bolezni se v prehlajenem telesu razvijejo, ako so kali zanje v njem. "Prehladne bolezni" so ponajveč bplezni, ki jih povzročajo razne glivice, ki jim pravijo bakterije. V zdravem krepkem telesu se ne morejo razvijati in zato ne delajo bolezni. Ko se pa vsled prehlajenja pojavi nered v krvnem toku, morda tudi v sestavi krvi in telesnih sokov v delovanju živčevja, mišičja in drugih organov, zmanjša se telesna odporna sila proti mnogoterim sovražnikom — bolezenskim kalem. V suhem prostoru ni plesni. Ako isti prostor ovlažiš (z vlago napolniš), razvija se v njem plesen, ki je rast neke glivice (podobne bolezenskim glivicam). Zaman pokončuješ plesen v vlažnem prostoru, ko pa prostor posušiš, izgine plesen sama ob sebi, ker ne more vspevati brez vlage. Tako nekako je tudi s prehladom. Prehlad je samo pogoj, da se razvijajo razne bolezenske kali v našem telesu. Teh kali je vedno obilo v nas, dobivamo jih vse po zraku, jedi in pijači, posebno pa ob času kužnih bolezni Zato je prehlad ob takih časih posebno nevaren. Po nekaterih boleznih, kakor je udnica (oklepni revmatizem), ostanejo tudi po prestani bolezni bolezenske kali v telesu, ki zopet oboli pri najmanjšem prehladu. * * * Iz tega dolgoveznega razlaganja nam menda vsem že svetilka spoznanje, kaj nam je soditi o prehladu in prehladnih boleznih. Zunanje okolnosti, nizka toplota, ali mraz, vlaga ali megla, prepih ali veter, povzročajo znatno shlajenje pri ljudeh, ki imajo nedostatno varovalo — občutno ali pomehkuženo kožo, ki jih ne varje zadostno toplotnih izprememb. Shlajenje je pa samo bolezensko razpoloženje za razvo> bolezenskih kali, ki se začno ob zmanjšani odporni sili telesa v njem razvijati in ga napravijo dejansko bolno. Brez bolezenskih kali pa tudi znatno shlajenje telesa nima Bog ve kakih posledic. To spoznanje nam je tudi odgovor na vprašanje, ki je imamo vsi na jeziku: Kako se obvaru- NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Vsem cenjenim naročnikom in prijateljem našega lista po državi Pennsylvania in New York uljudno naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mla-dich, ki je pooblaščen pobirati naročnino, oglase in sploh vse. kar je v zvezi z listi Edinost, Ave Maria in Glasnikom P. S. J-- Vse naše naročnike prosimo, A da mu gredo pri tem njegovem delu za katoliški tisk na roko in mu pomagajo širiti list, ki se bori za delavske koristi in za razširjanje katoliškega prepričanja. Upr. Edinosti in Ave Maria. jemo prehlada in prehladnih bolezni? Prvo vodilo je: Varuj se prehlajenja po pameti! Ne izpostavljaj se nepotrebnemu razhla-jenju nikdar, zlasti ne po kakem naporu, težkem delu ali bolezni, ki te je oslabila, posebno ne o letnih časih, ko so vsakdanje toplotne razlike velike, kakor spomladi in jeseni. Varuj se prehlada tudi ob času epidemij (pogostih nalezljivih bolezni). Jeseni bodi letno oblečen čim-dalje, istotako ne sleci zimske o-bleke do sv. Jurija. Če se pa občutno shladiš, ko vendar ne moreš ves čas živeti zavarovan kakor tujezemske rastline v toplo kurjenem rastlinjaku, glej, da se čimprej segreješ. Ako si pil vroč mrzlo vodo, ne bo ti škodila, ako greš čvrsto naprej; zakaj hoja te dovolj segreje, da te mrzla voda ne prehladi. Ako te potnega zaloti mrzla burja ali prepih, hodi ali giblji, da se izdatno segreješ, pa ne bo zlih posledic. Mrzla ploha ti je zmočila obleko in obuvalo, ti pa nimaš ne zavetišča ne suhe obleke. Ne obupuj in hiti naprej in giblji kar moreš! Seve, toplo zavetišče, kjer dobiš suho obUeko, gorko postaj in toplo pijačo, mleko, čaj ali kaj podobnega, vse to ti je dobro došlo in koristno. Opraviš pa v sili brez vseh teh lagodnosti in brez škode, če si le pameten. Ne zanašaj, pa se nikoli na opojne pijače, ki dozdevno segrevajo, dejansko pa razhlajevajo. Drugo, važnejše vodilo proti prehladu pa je: Utrjuj se po pameti ! Marsikdo se hoče utrjevati, toda vspeh je nasproten, vsled nezmiselnega ravnanja je čedalje bolj občutljiv in dostopen prehlajenju. — O utrjevanju napišem svoj čas posebno poglavje. Po zimi ni čas) da bi se moglo pričeti z vspešnim utrjevanjem, ker je v navadnih razmerah preveč nevarno- Z utrjevanjem treba pričeti poleti, ki je povsod in v vseh razmerah leh-ko izvršljivo. Zunanjih vremenskih prilik ne moremo izpremeniti, kužnih bolezenskih kali, zlasti onih v zraku, se ne moremo vedno u-braniti, moremo pa in moramo si tako utrditi vse telo in posebno njegovo površje, kožo, da bo vajena smotreno se prilagajati vsem izpremenom toplote in vlage in nas varovati vseh prehladov in prehladnih posledic. Utrjeni moramo biti vsi, čim preje tem bolje. Doseči se da utrjenje tudi pri odraslih in bo-lehnih ljudeh. O tem pričaj tale resnična zgodba. Mestni inženir, znanec moj, je bil v mestu vzgojen mehkužno in zato vedno bolehen. Vsak mesec mu je bilo kaj, skoraj vsako zimo je bil resno bolan, poleti se je zdravil po raznih kopališčih in zdraviliščih. Zdaj ga je napadla huda bronhita, zdaj pljučnica, enkrat smrtno nevarna zarebrnica, ave rebri so mu izrezali, da mu je mogel izteči gnoj iz prsi. Vse to se je vršilo tik pred vojno. Ob izbruhu vojne je bil tudi ta bolehavi inženir poklican v službovanje. Na- vzlic vsem izgovorom in spričevalom, da je sposoben komaj za pisarniške posle, je moral kot graditelj utrdb na visoko goro. V razpadli kapelici je prebival poleti in pozimi; v dežju in vročini, burji in snegu je opravljal svoje posle ponajveč zunaj. Koncem vojne sva se videla; komaj sem spoznal v krepkem možu cvetočega zdravja nekdanjega bledorumenega hiralca. "Sreča, velika sreča je bila zame vojna," mi je pripovedoval. "Tam gori sem se po sili, kar si poprej nisem upal želeti v sanjah, tako utrdil, da mi ne škodi nič več. Tudi če ležem spat ves premočen in če mi ponoči curlja dež naravnost v nos, ne dobim niti nahoda več J" Iz te zgodbe si pameten bra-vec sam razbere ves nauk o prehladu. Zvezda izpremenila svojo velikost. "Matin" piše: Astronome je presenetilo poročilo francoskega astronoma, ki se nahaja sedaj v to svrho študij na Grškem in je opazil nenadno povečanje zvezde "Beta Četi" v ozvezdju vele-ribe. Dosedaj je spadala med zvezde druge velikosti, naenkrat pa je postala svetlejša kakor znana stalna zvezda "Aldeba-ran," ki je bila najsvetlejša zvezda prve velikosti. Kaj ko bi nekega dne postalo naše solnce brez posebnega obvestila desetkrat bolj vroče in desetkrat več-je? EMIL KISS BANKIR 133 — Second Avenue, New York, City. Vsak, ki želi dobi iz starega kraja svojega rojaka, je treba da mu pošlje AFFIDAVIT OF SUPPORT Jaz izdelam vsakemu, ki od j mene kupi šifkarto, affidavit v {angleškem in hrvaškem jeziku BREZPAČNO. Opravljam tudi notarska dela in preskrbim konzularna potrdila. Pristojbina za kOnzular-ino potrdilo je $2.60. i Jaz prodajam ŠIFKARTE zp dobavo rojakov iz starega kraja in za potovanje v stari kraj PO ORIGINALNIH CENAH OD ŠIFKOMPANIJ. Sprejemam denar na vloge in plačam 4% obresti. Jaz pošiljam denar v stari kraj po pošti in brzojavu. Pišite za informacije. EMIL KISS BANKIR 133 — Second Aye., NEW YORK, CITY. Tujske legije pri rdeči armadi. Višji vojni svet sovjetske republike je v sporazumu z narodnim komisarjem zunanjih zadev sporočil sovjetskim zastopnikom v inozemstvu, da namerava vlada ustvariti v okviru rdeče armade mednarodne legije po francoskem in španskem vzorcu. Legije bodo nameščene v obmejnih krajih Srednje Azije in Daljnega Vzhoda. Sovjetski kozulati in vojni agenti morajo torej iti na roko onim tujcem, kateri bi hoteli prostovoljno vstopiti v legijo. Pač pa je politična zanesljivost pogoj in se mora natančno ugotoviti pri vsakem prosto-volcu. Važne izkopine v Kaldeji. Ameriški znanstveniki, ki jih podpira filadelfijska univerza, so pri izkopavanju ostankov svetopisemskega mesta Ur v Kaldeji dosegli lepe vspehe. Odkrili so temelje templja, ki je bil zgra-ien pred 4000 leti. Na teh temeljih j*e kasneje, in sicer v šestem stotetju pred Kristusom, Nebu-kadnezar zgradil nov tempelj. Našli so mnogo opek z napisi, ki jih skrbno zavarovane pošljejo znanstvenim korporacijam v proučevanje. POZOR SLOVANI! Kane. prometna pisarna Sli-var, Ljutomer Jugoslavija, kupuj prodaja in zamenja hiše, trgovine, gostilne, grajščine, tovarne itd. in daje vse v te stroke spadajoče pojasnila tu in v inozemstvu. Prometna pisarna Slivar, Ljutomer, Slovenija, JUGOSLAVIJA. IZ ŠLOT. NASELBIN. (Nadaljevanje -s 2. strani.) dvorani domača društvena zabava s plesom opozarjamo občinstvo, da naj nikar ne zamudi in ne pozabi, da bo igra vprizor-jena samo enkrat ob gori označenem času. Ako je kdo kje, ki se ne smeje rad, pripeljite ga na to igro — tu se bol Za tiste, ki se pa preveč radi smejejo, bomo imeli na razpolago pa posebne obroče, ki jih bodo varovali, da ne bodo popokali od smehu. Ig-sta.v resnici nekaj izvanred-nega, kar se le redkokedaj vidi na gledaliških igrah. Zato pridite gotovo in priženite na prireditev tudi svoje prijatelje in znance. Po igri pa se bo vršila v šolski dvorani zabavna veselica s plesom. Naročena je najboljša godba, ki bo svirala za plesaželj-ne goste. Na veselici bo na razpolago vsakovrstnih zabav, Pre-skrblj eno bo z vsakovrstnimi o-krepčili. Ne smemo pozabiti, da naše marljive sosestre pridno pripravljajo izborne in okusne stvari za prigrizek- Edino kar priporočamo občinstvu, vsem od kraja je to, da naj podplate seboj prineso, ker veseli vetrovi v dvorani jim ne bodo dali miru, da bi se ne dvignili in jo u-rezali na "topel marš." Pridite vsi na igro in veselico, da se poveselite vred z nami na pošteni in fletni zabavi! Na svidenje dne 29. aprila! Član dr. sv. Mohorja. -o- Cannonsburg, Pa. — Cenjeni urednik: — Prosim dovolite mi prestora za nekaj vrstic v vašem cenjenem delavskem listu Edinosti. Da v resnici radi čita-jo vaš list naši Canonsburški Slovenci dokazuje zlasti to, da ima vaš list obilno naročnikov v naši naselbini, zlasti pa se boste začudili, ko bo vam vaš zastopnik Mr. Leo Mladich imena poslal novih naročnikov, ki jih je dobil ta pot, ko je sedaj obiskal naše tukajšne rojake pred par dnevi. Povsod so ga lepo sprejeli razun ene hudovite žene. Mr. Mladich je mož vsega spoštovanja vreden : le kaj takih bi bilo treba za sedanje čase. Kakor vsako leto, tako nas ie tudi letos obiskal Slovenski duhovnik Dr. Srečko Zamjen in nam dal priliko dne 7. 8. in 9. da smo opravili svojo velikonočno dolžnost- Slišali smo tudi božjo besedo v svojem lastnem jeziku. V nedeljo dne 8. aprila pa ZASTAVE bandera, reealiie in zlate znake za slovenska društva izdeluje naibolie in najceneje EMIL BACHMAN. 2107 So. Hamlin Avenue, CHICAGO, ILL. KO PRIDETE V CHICAGO se ustavite pri Tohn Vidmarju na Blue Island avenue. Tam dobite naiboljše piiače, smodke in vedno čista snažna prenočišča. IOHN VIDMAR Slovenska gostilna 2346 Blue Island ave. Chicago. je imel preč- g. dolg zanimiv govor na Alexander v dvorani dr. Postojnska jama. Predaval je, kakšne so bile razmere pred vojno in kakšne so-sedanje povojne razmere v stari domovini. Kakor znano Dr. Srečko Zamjen pobira milodare za Mladinske domove, to je v resnici za potrebne sirote v stari domovini. Dasiravno je bilo ljudstvo malo pozno obveščeno je vendar bila obilna udeležba. Naš narod se je pa tudi ob tej priliki pokazal, da je darežljivega in usmiljenega srca, ker iz njih obraza se je brala sočutnost do jugoslovanskih sirot. Ob koncu govora se je nam preč. g. presrčno zahvalil, da naj nam dobri Bog stotero povrne, kar smo dobrega storili za uboge otroke. John Pelhan. — Po okolici mesta Beaumont, Texas je nastala velika po voden j, ki je podrla več mostov in napravila več materialne škode. Zlasti so prizadeti farmarji, ki ne morejo orati ne sejati radi poplave. SLOVENCI IN HRVATJE ZAHTEVAJO NEODVISNO REPUBLIKO. London. — Reuterjevi poročevalci poročajo, da slovenski in hrvatski poslanci odločno zahtevajo neodvisno republiko. Tako se glasi poluradno poročilo iz Dunaja, pravi poročilo iz Londona. Ako je na teh poročilih kaj resnice, bomo videli v kratkem. Dramatičnim klubom in društvom naznanjamo, da smo prejeli te dni iz starega kraja več originalnih krasnih novih gledaliških iger, ki bodo jako primerne za naše amerikansko-sloven-ske dramatične odre. V kratkem bomo pričeli objavljati v našem listu krasno šaloigro: "BABILON" Ta igra je krasna veselo-igra in kot nalašč za naše gledališke odre. Cenjenim društvam naznanjamo, da bomo tiskali nekaj več številk vsake izdaje, v kateri bo pri-občevana gori omenjena igra. Katerim društvam se bo dopadla bodo lahko naročili od nas vse številke, v katerih bo cela igra, in tako jim tie bo treba prepisavati igre, kar povzroči mnogo dela, ampak bodo samo izrezali uloge iz lista in iste razdelili mej igralce. TISKOVNA DRUŽBA EDINOST. lil CIGARETE DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA štev. 18, S. D. Z., CLEVELAND, OHIO. V društvo se sprejemajo člani od 16 do 55. leta starosti. Zavarujete se lahko za : $150, $300, $500, $1000, $150« in $2000, smrtnine. Za bolniško podporo pa se lahko zavarujete za $7 ali pa $14 na teden. V društvfc lahko vpišete tudi otroke od 1 do 16 leta starosti. Za nadaljna pojasnila se obrnite na društveni odbor. Društvo zboruje vsako 3 nedeljo v Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne. Predsednik, Anton Staniša 1001 E. 72nd Pl.I Podpreds., John Terak, Tajnik, John Widervol, 1153 E. 6ist Street; Zapisnikar, Frank Merh*r; Blagajnik, Josef Zakrajsek st.; Nadzorniki, Alouis Tomshe, Anton Bas-ca, Josef Zakrajsek ml.; Zdravnik, D. J. M". Seliskar; Zastavonoša John Jerman; Redar John Peterlin. VABILO NA SEJO. Zveza Slovenskih organizacij za Chicago in okolico poživlja vsa Slovenska društva, da poa-ljejdi svoje zastopnike na prihodnjo sejo, ki se bode vršila v torek, dne 24. aprila, ob pol osmi uri zvečer v Ahlgremovi spodnji dvorani, na vogalu W. 22nd & S. Robey Str. Uhod na Robey ulici. Predložil se bode program "Zveze." Odbor. (Advertis.) SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO "LIRA" Slov. kat. pevsko hr. En-low-a, ki je poslovodja v neki tamkajšni tovarni je bilo v nevarnosti. Delavstvo zahteva njegov izgon, ker se trdi, da je pretrdo postopal z delavci. IRSKI -o- DE- RADIKALEC PORTIRAN. Washington, D. C. — Državni tajnik je baje podpisal de-portacijsko listo za Jas. Larkin-a znanega anarhističnega agitatorja, ki je presedel že par let radi svojih spletk v New Yor-ški ječi. Deportiran bo nazaj naj Irsko odkoder j^ baje dospel pred leti v to deželo. / A s + LIS.T "EDINOST" JE LIST ZA RESNICO. Toda ima bratca, ki se drug drugega izpopolnjujeta, da poročata celo resnico. In ta njegov bratec je "AVE. MARIA" Zato nima popoln list "Edinost," kdor nima še lista "Ave Maria" poleg. Imaš ti oba brata naročena? Takoj si naroči še list "Ave Maria," ki stane $2.50 na leto pri AVe MARIA 1852 W. 22nd PI. CHICAGO, ILL. - ^ V GLASNIK PRESV. SRCA JEZUSOVEGA je posvečen zlasti češčenju presv. Zakramenta. Ta list bi ne smel manjkati v nobeni slovenski katol. hiši. Ali ga imate pri Vas? Zakaj ne? — Takoj ga naroči! Stane samo $1.00 na leto. Naroča se GLASNIK 1852 W. 22nd Place. + r s S ■ SO. CHICAGO Slovencem v So. Chicago in okolici naznanjam, da sem prejel veliko zalogo najboljših, trpežnih črevljev za može in fante, dekleta in žene, kakor tudi za dečke in deklice. Zlasti za šolarje dobite pri meni močne trpežne črev-Ije. Pri meni dobite črevlje vsake vrste, v vseh velikostih po zmernih in nizkih cenah. Dobro blago za zmerno ceno je moje geslo! Slavnemu občinstvu se toplo priporočam za obilen obisk! "SVOJI K SVOJIM r ANTON BAKŠE SLOVENSKA TRGOVINA S ČRBVLJI. 9534 — Ewing Avenue. — V Westbrook, Minn, je u-mrla A. F. Fleming za spečo bolezen, ki se baje še vedno pojavlja po severnih pokrajinah. — Železniška družba Illinois Central je povišala plačo vsem delavcem po delavnicah in kurilnicah po 2c. na uro. Nekako 12 tisoč železniških delavcev bo deležnih tega povišanja. SLiYECI UMETNIŠKI F0T06RAFIST \i--1/ NemfeceK 148® W. 18th Street IZDELUJE NAJBOLJŠE SLI KE! SVOJ POKLIC VRŠI ŽE S 30-LETNO IZKUŠNJO! LEKARSTVO BO 700 LET STARO. Prihodnje leto bo lekarstvo slavilo znamenito svečanost. V letu 1224. je Frederick II., nemški kralj in rimski cesar, izdal slavnoznani eaikt, s katerim je označil lekarstvo kot poseben poklic. Boljši razred' starih lekarnarjev se je izučil v Italiji. Frederick sam je bil jako zanimiva oseba. Njegov sicilijanski dvor je bil središče intelektualne aktivnosti, kjer so bili dobro došli krščanski, kakor tudi judovski in mohamedanski znanstveniki. Ustanovil je-napolitan-sko vseučilišče in je bil velik podpornik svetovno znanega medicinskega zavoda v Salerni. 700 let je minilo, in danes je a-meriška "drug store" v resnici to, kar pomenja izvirna grška "apotheke", to je: dobro založena prodajalna. In med prva zdravila, ki se tam dobe, spada: Tri-nerjevo zdravilno grenko vino* neprekosljivo zdravilo -za slab tek, slabo prebavo, glavobole, slab spanje in slične želodčne nerede; Trinerjev liniment za rev-matizem in nevralgijo; Trinerjev Cough Sedative in razne druge slične priprave, kot so n. pr.: Tri ner's Dental Cream, Tri-ner's Liquid Shampoo. Triner's Hand Lotion, itd. — Povprašajte po teh vašega lekarnarja alt trgovca z zdravili! Za pojasnila pišite na Joseph Triner Company. 1333—4.S So. Ashland Ave., Chicago, 111. IZPLAČILA J. KOSMACH 1804 W. 22nd St. Chicago, 111 Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNIŠEV. ŽELEZ TA, KLIUČAVNIC IN STEKLA. Pre vzamem barvanje hiš zuna; in znotraj, pokladam stensk^ papir. Naiboliše delo. najnižje cene Rojaki obrnite se vselei na svoiega roiaka! v ameriških dolarjih še vedna izvršujemo v zasedenem ozemlju ~v Italiji. Nemški Avstriii in drugod. V Tugoslavin ie začasno nemogoče lokalnim _bankam iz-, plačevati ameriške dolarie. ker to seda i izvrši edino Narodna Banka v Reogradu. Vendar oa potnikom, ki rabijo dolarie za na pot preskrbimo dolarie. Dobrske čeke pa še vedno ^ lahko izdaiamo in iste vnovči-io v stari domovini po dnevnem kurzu v jugoslovanske-krone. Za dolarske pošiljatve računamo sledeče pristojbine: do S'=.00 po so centov. — od Si s.oo do $^0.00 po 7S centov. -- od $30.00 do S^o.oo po Si.00. za izplačila, ki presegaio $"0.00 računamo 1 cent in pol od do-laria. ali po $1.50 od sto dolarjev. H tem pristoibinam ie še oridiati za, vsako posamezno nino. nošiliatev is centov za oošt- BANČNI ODDELEK EDINOSTI 1840 West 22nd Street CHICAGO. ILL. List Edinost je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva. ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI" USPEŠNI. Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu "Edinosti" in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali. DfiUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA, ako ob raznih prireditvah in kampanjah ~ oglašajo v našem listu. Poizkusite m prepričajte se enkrat. Po-služite se lista za Vašo reklamo, da j« list ponese na slovenske domove pred oči slovenskih rojakov, da bedo znali, kaj prirejate in kdajl fff NAŠA TISKARNA je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna v Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim društvam, trgovcem in posameznikom, se najtopleje priporočamo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin. Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. Ako Ie to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali VaSe tiskovine mi! Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo Se tako malo ali veliko. Poizkusite pri nasi TISKOVNA DR. EDINOST' 1849 W. 22nd Street Chicago. I1L Phone: Canal 0098.