27. štev. V Kraryu, 2. julija»904. V. leto. GoROoec FoKScen in gospodarski Kst Vabilo na naročbo. ŠSSSZLIft ta pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. Nazaj v cerkev! VII. Ker niso hoteli obelodaniti papeževega ukaza v svojih katoliških listih pobožni kranjski katoličani, priobčila sta ga v celoti »Slovenski Narod* in , in tako so zanj izvedeli Slovenci. To dejstvo pa je jako značilno za kranjske klerikalce in kaže, kako propadla in malo-vredna.je ta stranka. Naši duhovniki, ki zahtevajo slepo pokorščino od ljudstva v vseh zadevah in tudi v takih, ki jih prav nič ne brigajo, se torej se ne zmenijo za papeževe zapovedi in ukaze, ako jim isti ne služijo v sebične politične namene! A če se kje priredi kaka klerikalna prismodarija, da se nevedno ljudstvo slepari in molze na katoliški podlagi, tam se vselej vprizori kaka zoperna burka «na čast sv. očetu>! Kdaj bo te hinavce spoznal tudi naš kmet ter ločil vero od klerikalne politike?! Vsled najnovejšega papeževega ukaza pa so vendar prišli kranjski klerikalci s svojim političnim škofom Jegličem na čelu v veliko zadrego, v zadrego zaradi tega, ker so papežev ukaz objavili vsi pošteni katoliški in tudi nekateri liberalni časniki. In začeli so premišljevati, kako bi sicer kratkovidne kranjske kmete prevarili tudi v tej zadevi, da bi ne bilo treba še njim priobčiti papeževega ukaza, da bi jim ne bilo treba vsled njega izpremeniti dosedanje denarjanosne farške politike in da bi sploh ostalo vse pri starem. Toda škofu, ki ima za seboj tako nerazsodno in bedasto ljudstvo kakor so kranjski klerikalni kmetje, škofu, ki ima za svetovalca takega advokata, iz katerega govori po njegovi trditvi sam sv. Duh, seje prav lahko posrečilo, da si je pomagal tudi v tej zagati. In kako si je pomagal? Skrpucali so v Ljubljani učeni doktorji iz jezuitske šole in doktorji s požlindranimi rokami v jeziku, ki ga razumejo tudi v Vatikanu, dolg popis političnih bojev med liberalci in klerikalci na Kianjskem. Vtem popisu so širokoustno pohvalili znano sleparsko katoliško organizacijo, kako z njo ljudstvu pomagajo, pohvalili malovredne politične hujskače v črnih suknjah, kako ljudstvo vneinajo za dobro in vzvišeno katoliško stvar i. t. d. Ali to, da ljudstvu pomagajo le na boben in da ljudstvo vnemajo le za nemoralno in razuzdano klerikalno življenje, so najbrž pozabili zapisati v svoji katoliški resnicoljubnosti. Nasproti temu pa so slovenske liberalce, to je one dobre in poštene ljudi, ki hočejo veri le koristiti in gonijo v ta namen zdivjane politične farje nazaj v cerkev, pocrnili in obrekli kakor so le znali in mogli. To lažnivo in zvijačno skrpucalo je škof Bonaventura nesel v Rim papežu in ta mu je baje vse verjel, odobril njegovo politiko ter mu naročil, da naj jo po svoji previdnosti in razumu nadaljuje!? Tako je ljubljanski škof sam pisal v »Domoljubu*, ko se je vrnil iz Rime. Da si je škof v (o izbral ravno ta nečedni listič, v katerem dr. Šulteršič in drugi naši požlindranci farbajo slovenske kmete, to je jako značilno in kaže, pri kakih ljudeh še ima in upa na svojo za-slombo. V »Domoljubu* pa se je tudi bralo tisti čas. da je bil papežev ukaz izdan le za Italijo, a ne tudi za druge dežele in kraje, kar pa seveda ni res, kakor smo to že omenili v prejšnjem članku. Ali naročniki in bralci »Domoljuba* imajo za sveto resnico vse, kar se jim v njem nakvasi, pa naj bo to še tako velika bedarija, sleparija in laž in. ker imajo te vrste ljudje na Kranjskem še vedno žalostno večino po številu, so pri njih kranjski klerikalci na popisan način hitro dosegli svoj namen, da jim ni bilo .treba priobčiti papeževega ukaza ter se ravnati po njem. Na razumnike pa je ta novi korak klerikalne trmoglavosti in nespravljivosti ljubljanskega škofa napravil ravno nasprotni učinek, ker se s tem zopet jasno kaže, da ni našim klerikalcem prav nič za vero in pravo krščansko življenje. Ni nam sicer znana gola resnica, kako se je naš škof pobotal s papežem zaradi njegovega ukaza, ali to je gotovo, da je bil papež v tej zadevi grdo nalagan; kajti, ako bi papež tako dobro poznal politične razmere na Kranjskem kakor jih ne pozna, ako bi bil dobro poučen vsaj o nekaterih lumparijah, sleparijah in svinjarijah, ki jih počenjajo naši politični zastopniki vere med nezavednim slovenskim ljudstvom in bi hotel pravično in nepristransko postopati ter koristiti svoji cerkvi in veri, moral bi papež izdati poseben ukaz samo za slovenske pokrajine ter z njim neizprosno zapoditi slovensko duhovščino z Jegličem vred nazaj v cerkev! Ali v tem oziru se ne smemo niti na papeža zanašati. Jeglič mu gotovo ni pozabil razodeti, da sedanja klerikalna politika na Kranjskem donaša lepe dohodke v farovško bisago, od katere imata veliko dobička tudi papež in Rim. In kaj takega vleče pri takih gospodih! Saj vemo, da so tudi sedanji papeži še vedno pravi nasledniki nekdanjih posiljenih papežev iz temnih dni, o katerih pripoveduje nepristranska zgodovina take reči, da človeku lasje vstajajo po koncu, ko jih bere. Le časi so zdaj drugi in drugačni in zato se je morala tudi klerikalna politika njim primerno izpremeniti! !* Iz vsega tega sledi, da je zastonj vsako upanje, da bo kdaj naša duhovščina sama krenila na pravo, njej odmerjeno pot in da se bo to zgodilo le takrat, ko se bode tudi naše kmetsko ljudstvo popolroma zavedlo svojih pravic, svoje veljave, moči in dolžnosti do svojega Boga in naroda ter pognalo svoje Črne sleparje in zatiralce nazaj v cerkev, kjer je njih posel. K temu bogo-ljubnemu in človekoljubnemu delu pa pripomore vsak, kdor vzbuja in poučuje naše preproste in nevedne ljudi, in ta namen imajo tudi ti članki, ki jih s tem končamo. II. zlet slovenskega Sokolstva ▼ Ljubljani v dneh 16., 17. in 18. julija 1904. Pridite vsi, ki ste slovenskega srca! Vrsti se pri nas Slovencih slavnost na slavnost, vse so veseličnega značaja, prav malo je število onih, katere skončujejo jedno dobo našega narodnegu življenja, ob katerih prestopamo v novejšo, čilejšo dobo Slovenstva. Rojaki slovenski, ozrimo se pa nazaj v Čas, ko se je porodila slovenska misel, ko si je morala pridobiti vsako ped zemlje in pravice posebej. To vam je vladalo takrat krepko narodno gibanje. Tabor je sledil taboru, nastopali so govorniki, odkritosrčnega rodoljubja polni, stiskal je roko kmet meščanu, jednak mu po misli slovenski, po ljubezni do rodne slovenske zemlje. Na tak tabor vas vabi, dragi Slovenci, po dolgem času zopet slovensko Sokolstvo. Pridite, pohitite v dneh 16., 17. in 18. julija t. 1. vsi v slovensko stolico Ljubljano, pridite vsi narodni, napredni Gorenjci, da si pridobite novih moči k težkemu življenskemu in narodnemu boju, pridite vsi kmetje in meščani! Krepak veter je zavel od severa proti jugu. PODLISTEK. Pismo Iz Amerike. Dragi rojaki! Ker Čitam, da se Slovenci še vedno izseljujejo v Ameriko, zatorej jim hočem malo pojasniti tukajšnje razmere, da kdo ne stori koraka, katerega bo morda še bridko obžaloval. Kakor je tudi pri Vas že deloma znano, je sedaj začelo v Ameriki zmanjkovati dela. Temu je krivo deloma prevelika produkcija in špekulacija zadnjih let, deloma pa tudi bližajoča se volitev predsednika severoame-riških držav, ki se vrši jeseni v novembru. Volitev predsednika ima namreč za vse javno življenje velik vpliv. Tukajšnji časopisi splošno zatrjujejo, da pride skoro gotovo za sedmimi rodovitnimi leti (od 1896—1903) sedem slabih let. Amerika namreč ne more sama porabiti vseh svojih izdelkov, izvoziti ga pa tako količino tudi ne more. Kriza se je pričela že okrog pretečenega novega leta. Takrat so namreč skoro vse tovarne prenehale z delom za nedoločen čas. Nekatere seveda le za toliko časa, da Neznano vam je še delo sokolsko, neznan še marsikomu visok naš cilj vznesene misli sokolske, zato pridite, da sami vidite sadove našega narodnega dela, da vidite to našo sedaj še neznatno narodno vojsko, katera gori v ljubezni do rodne zemlje. Vstrajna moč v delu duševnem, telesnem in nravstvenem bode rešila u aro d, delavnost, nravnost in disciplina so ji odkrite prijateljice, ljubezen do domovine, napredka in svobode to so naša sokolska gesla. Prepričali se bodele. da to na Sokolu niso prazne besede, ampak či-ta polna resnica. Pridite vsi oni, kateri se odlikujete z velikansko energijo v besedi, kateri si ste v zavesti svoji osebne in narodne imenitnosti, ki se z jezikom proglašate radikalcem, ki povdarjate odločno pozitivno delo, katere vas pa še nismo našli pri narodnem delu. Pustite besede, primite za delo tam, kjer je potreba, ter ne iščite visokih besed po nepraktičnih teorijah. Učite se od malo sokolskih delavcev, kaj je delo naporno, vstrajno in uspešno. Pridite in ne glejte samo, ampak zapišite se našemu delu! In vi, kmetje gorenjski, posetite nas v beli Ljubljani! Slovensko Sokolstvo vas vabi v svoj krog, odkritosrčna je naša ljubezen do vsacega Slovenca, a naša srčna želja je, da zremo kmalu tudi vas v naši narodni armadi, kjer mora biti vsak cel poveljnik in vsak cel prostak. Na svidenje torej v dneh 16., 17. in 18. julija v Ljubljani! Na svidenje! Na zdar! V Kranju, «. julija. Shodi nemškega dijaštva so se vršili na vseh nemškega vseučiliščih. Naperjeni sv bili proti naredbi naučnega ministrstva glede pravnih izkušenj zagrebških vseučiliščnikov. Macedonija. Albanci so streljali na Crnogorce, ki so kosili na Mokri Čakori. Črnogorci so streljali nazaj, toda ne ve se, koliko je mrtvih ali ranjenih. Vsled tega napada se je bati opetovanih sovražnosti. Črnogorska vlada je poslala turški vladi protest. — Vsled izjave turške vlade so začeli macedonski odbori zopet živahno akcijo. V okraju Kumarovo se je pojavila močna bolgarska Četa. ki jo vodi Id ne davno poiniloščeni bolgarski begun. — Bolgarski listi dobivajo vsak dan nova poročila iz Macedonije, da se je položaj Bolgarov v Macedo-niji zelo poslabšal. Turki počenjajo razne grozovitosti, a obmejne turške oblasti zabranjujejo vrnitev v domovino takim Bolgarom, ki so poiniloščeni. Srbija. V Kruševera je bil v navzočnosti kralja Petra, vladnih organov in velikanske množice naroda razkrit spomenik srbskim junakom, ki so leta 1386 padli so popravile, oziroma nadomestile oslabljene stroje, a druge pa tudi za več tednov ali celo mesecev in zopet druge so začele delati samo polovico toliko časa kakor poprej. Skoro vse tovarne pa so znižale delavcem plače od 5 do 35 odstotkov. Ker pa v tovarnah ne porabijo več toliko premoga kakor poprej, zato delo vedno bolj zaostaja tudi v premogokopih. Od vseh strani se naznanja, da se slabo dela. Veliko jih gre komaj po dva ali tri dni na teden na delo, ki seveda zaslužijo komaj za hrano. Marsikdo bi se rad povrnil v svojo domoviuo, ko bi. .., no, pa saj veste, kaj hočem reči. Tukaj preostaja že sedaj delavcev; za novodošlece je torej težko dobiti dela. Pred vsem imajo pa prednost rojeni Amerikanci. Izvzeti moramo samo farme ali kmetije, kjer poleti vedno manjka delavcev, toda to trpi kvečjemu tri ali štiri mesece, jeseni jih pa zopet odpuste. Zima ima pa tudi v Ameriki ravnotisti pomen, kakor pri Vas. Res je, da tisti, kdor dela, zasluži še vedno lep ćenar, toda, ko plača hrano, stanovanje, in druge potrebščine, mu vseeno ne ostane skoro ničesar. Če še pomislimo, da je tukaj treba delati veliko težje, kakor doma, si lahko vsak sam misli koliko jih, v bitki na Kosovom polju. Ministrski predsednik Gruić je imel slavnostni govor, v katerem je poudarjal, da se to, kar se je izgubilo svoj čas, da zopet pridobiti. Bolgarsko. Razširja se vest, da je knez Ferdinand prišel na sled velikim sleparijam pri nabavi vojnega materijala. Takoj po svoji vrnitvi domov je pozval k sebi ministrskega predsednika in vojnega ministra ter njima naroČil, da upeljeta preiskavo. Vsled tega je prav lahko mogoče, da nastane v prihodnjih dneh ministrska kriza in pride na krmilo Danev. Vstaja t južni Ameriki, h Montevidea se poroča, da so vladne čete pod poveljstvom polkovnika Galarze pobile vstaše pri Cerro Largo. 600 vstašev je ubitih in ranjenih. _ DOpISl. Ii Dratgos. V zadnjem «Domoljubu* se nek častiti obrekovulec zaletava vame in namigava, kakor bi bil jaz pisal v «Narodu* o Mihovčevi in Spančevi pameti in o • Marijinih druzbarjih*. Sicer mi je prav malo mar, kaj piše o meni lažnivi • Domoljub* da pa ne bo mislil oni dopisun, da me je ustrahoval, naj dobi kratek odgovor. Onih «strelic» iz selške doline v «Narodu* sem prav tako nedolžen, kakor selški g. župnik moje «ta male pameti*, ker nisem nič prej vedel zanje, kakor ko sem jih bral natisnjene. Za Mihnvčevo in Špančevo pamet se ne brigam. Tudi, ko bi bil zvedel, da sta jo zgubila, bi ne bil tega dajal v časopise. Taka malenkost ni vredna, da bi se v časnikih razglašala. Ko bi bil hotel pisati o 'Marijinih druzbarjih*, bi bil lahko napisal vse drugačne stvari. Dišalo bi blo celo po državnem pravdnistvu in kriminalu. Kar se pa tiče moje pameti, govori iz dopisnika gotovo nevoščljivost, ker njemu pač ni sojeno, da bi ga kdaj srečala. Sodbo o mojem in mojih privržencev življenju pa prepuščam z mirnim srcem domačinom. Le še večkrat naj prinese «Domoljub* kaj takega, potem bodo uvideli tudi naši klerikalci, da je to res najbolj lažniv list na svetu. I. Stupica. Iz selske doline. Vzorna klerikalca sta gospoda: župan Demšar in občinski tajnik Verhunc, ker še sedaj nista izterjala 20 odstotno naklado za občinsko pot Bu-kovščica Ljuša in 30 odstotno za pokopališče v Selcih, čeprav je pretečena že polovica drugega leta. Ravno tako je s starim Bercetom. Ko je bil še župan g. Šlibar, je ta mož vedno godel in cincal: Izterjajte doklade! Sedaj pa molči. Kajneda, oča, da je le občina v kleri- obžaluje natihoma, da so prišli semkaj. Pa po toči zvonili je prepozno. S tem seveda ne mišim reči, da je v Ameriki že sedaj tako slabo, toda vse kaže, da se bodo razmere vedno slabšale do volitve, oziroma do prihodnje spomladi. Takrat se industrija morda zopet bolj oživi in se bodo vse razmere sploh izboljšale. Zatorej, kdor namerava priti semkaj, mu resno svetujem, da naj počaka vsaj do prihodnjega aprila. Do takrat se bo že obrnilo ali na boljšo ali na slabšo stran in se bo lažje odloČiti. Mogoče bo marsikdo zmajeval z glavo, češ, privošči mi ne. ali pa njemu gre tako slabo, da gleda celo stvar od črne strani; toda taisti, ki to misli, se grozno moti. Jaz bi pač rad napravil srečne vse rojake, ko bi le mogel, vsled tega jim tudi pišem to-le pismo, kar se pa tiče druge točke, pa tudi lahko rečem, da se meni tukaj godi prav dobro. Za enkrat bodi torej geslo: Ne v Ameriko! in počakati do spomladi. Če se bodo razmere kaj izboljšale, bom to že zopet naznanil. Pozdrav vsem rojakom, zlasti pa Gorenjcem in mojim ožjim znancem. V Pittsburgu, dne 6. junija 1904. _ Ivan Hafner. kalnih rokah, pa je vse blagoslovljeno, čeprav ima občina pri tem škodo, ker mora plačevali obresti. — Kaj pa vi, občani, ali se še sedaj niste predramili, da bo občinski tajnik dobival na leto 600 kron, da pase lenobo, dočim je prejšnji župan opravljal županski posel brez tajnika. Pri prvi občinski seji javno in odločno protestirajte proti temu. Stranke morajo po cele ure čakati na milost taj-nikovo, da se prikaže iz kake gostilne in pride domov. Začel se je izgovarjati, da bo odslej zanaprej pisal v •Narod*, pa saj smo to že videli, ko se je imenitno podpisal za Groga Justina. Gospod Rožnik, kako Vam ugaja dopis v • Narodu*, katerega je pisal zoper Vas Vaš najboljši prijatelj, da bi bil s tem blatil napredno stranko. Toda mož se je vjel v mrežo: naprej ne more, nazaj ne sme! Ali ste se pokazali v pravi luči, Vi blagoslovljeni in neblagoslovljeni klerikalci? Tista umazana klerikalna cunja pa vedno objavlja »selške novice* zoper poštene može, zlasti zoper g. Sliberja. Ko bi Vi storili le polovico tega, kar je g. Šliber naredil koristnega za občino, potem bi se imeli vsaj za kaj bahati. Kajneda, strelice iz selške doline Vam dobro frče v Vaša hinavska srca. Z Dunaja. Odborova seja za prireditev Vegove 150 letnice se je vršila v torek, 28. junija 1.1., v hotelu «zur Post*, Dunaj, I. Fleischmarkt štev. 16. Pri tej seji se je posvetovalo o tem, kako sestaviti spored slavnosti, pomnožiti slavnosten odbor, osigurati dovoljno število slovenskih pevcev in pevk, ki naj bi sodelovali pri slavnosti. — Obenem se vabijo uljudno slavna slovenska društva k obilni udeležbi izleta, ki ga priredi izobraževalno, zabavno in podporno društvo «Zvezda> v nedeljo 3. julija 1.1. na Gieshubl pri Modlingu. Odhod bo popoldne ob dveh z južnega kolodvora na Dunaju do postaje Brunn-Maria Enzersdorf; odtod peš eno uro hoda skozi Brunn, Maria Enzersdorf, Ltchensteinov park, Hochleiten. Zabava in koncert na Gieshubl u na krasnem vrtu restavracije I. Bruckberger (Gieshubl, Hauptstrasse 6.) Pevovodja g. Vinko Krušič. P. n. gospodje pevci slavnih slovenskih akademičnih društev se se posebno uljudno vabijo. i Novlćar. Na Gorenjskem. Vabilo na naročbo. Cenjene naročnike, ki še niso poravnali nadaljne naročnine, še enkrat uljudno prosimo, naj nam taisto čimpreje izvolijo vposlati, da bodo mogli prejemati redno vse številke. Osebne vesti. V carinski svet sta poklicana gg. Ivan Baumgartner kot član in Vinko Majdič iz Kranja kot namestnik. — Na poletno bivališče dospe v nase mesto dne 14. t. m. gospod Ivan Milic, c. in kr. generalni komisar vojne mornarice iz Pulja, bivšim c. in kr. mornarjem z Gorenjskega dobro znani prijatelj Slovencev. Dobro došel! Na večer 4. julija kurite po vseh slovenskih gorah in gričih kresove! Spored II. slovenskega vsesokolskega sleta v stolnem mestu Ljubljani v dneh 16., 17. in 18. julija 1904. V soboto, dne 16. julija: Sprejem gostov, ogled Ljubljane in mali zlet v bližnjo okolico. Zvečer ob 7. uri: Seja tekmovalnih sodnikov v »Narodnem domu*. Ob 8. uri: Veliki koncert slav. »Glasbene Matice* pod vodstvom koncertnega mojstra gosp. M. Hubada v veliki dvorani •Narodnega doma*. Po koncertu: Kome rs v »Narodnem domu*. Pozdrav gostov. — V nedeljo, dne 17. julija: Dopoludne ob 7. uri: Tekmovalna telovadba na telovadišču pod Tivolijem. Ob 8. uri: Izkušnja naraščaja za vaje s palicami. Ob tri četrt na 9. uro: Izkušnja telovadk za vaje s kiji. Ob pol 10. uri: izkušnja Sokolstva za proste vaje. Po njej: izkušnje gostov. Ob 11. uri: Slavnostni sprevod, pozdrav Sokolstva mestu Ljubljani pred mestno hišo. Popoldne ob 3. uri: Dokončanje tekmovalne telovadbe. Ob 5. uri: Javna telovadba na telovadišču: 1.) Nastop. 2.) Proste vaje Sokolstva. 3.) Vaje vrst slovenskega Sokolstva na orodju z enkratno menjavo orodja. 4.) Vaje slovenskega sokolskega naraščaja: a) s palicami, b) na orodju. 5.) Prosta vaje izbranih slovenskih Sokolov. 6.) Vaje slovenskih telovadk: a) s kiji, b) na orodju. 7.) Vaje gostov. Zvečer: Velika ljudska ve-• elica pod Tivolijem. — V ponedeljek, dne 18 julija: Izlet na Bled in izlet v P os toj i no. Konjske muhe. Piše se nam: Tercijalke so prav take kakor konjske muhe. ki so trde, nekoliko ploščate in imajo zelo močne in ostre kremplje na nogah, a še trdnejše je njih življenje. Konjem in govedini silijo vedno pod rep in ako jih uboga žival na eni strani odbije, pribrenče ji od druge strani in se ji z vso silo zopet zakade na prejšnje njim tako priljubljeno mesto. Včasih se tudi človeku zapodi kaka taka konjšica za ušesa in treba se mu otepati z obema rokama, da jo prepodi ali odbije za hip; ali ko misli, da se je nadležnice osvobodil, jo že zopet čuti na tilniku. In če jo v jezi zgrabi za potlačeno in trdo telesce ter ji odtrga glavo, prime se v tem trenutku z ostrimi krempeljci človeku za prste ter skuša zlesti po roki nazaj za ušesa. Tem sitnim živalicam so podobne tudi tercijalke. Za farji letajo kakor brezumne, le o njih najraje klepetajo in zlezlo bi jim še raje pod črne škrijce, da bi se vedno tiščale blagoslovljenih teles, ako bi mogle. Sam Bog ve, kaka sladkost jih tako vleče v farško bližino! — Pred kratkim je bilo veliko romarjev v cerkvi na Brezjah in med njimi je bila tudi tercijalka, ki je švigala po cerkvi od spovednice do spovednice. Ko jo je pozneje vprašala neka Ženska, kaj je iskala pri več spovednicah, ji je tercijalka vsa srečna in navdušena začela pripovedovati, da je bila trikrat pri spovedi, da je od več duhovnikov slišala več naukov, da jo je nazadnje nek duhovnik, ko je izvedel, kaj baba počenja, zapodil od spovednice, češ, baba, daj no nam vendar že mir, saj nisi sama tukaj! — Skoda, da je dandanes zelo malo tako pametnih in pogumnih duhovnikov, ki si upajo dati tako lekcijo ter-cijalkam, ki so navadno zunaj cerkve najobrekljivejša, najhudobnejša in najškodoželjnejša bitja na svetu! Dijaški kuhinji v Kranju je poslal g. Jos. Lapajne, učitelj v Cerkljah, 70*06 K kot polovico dohodka iz vrtne veselice, katero je priredilo učiteljstvo kranjskega okraja pri gospej Vavknovi dne 19. junija t. 1. Odbor se zahvaljuje tem potom g. pošiljatelju iu vsem onim, ki so pripomogli do tega zneska. — Ker se niso mogli udeležiti imenovane veselice, so plačali mesto vstopnine po 2 K: prof. Ant. Peterlin, Iv. Rakove in Ant. Zupan, skupaj 6 K. V Podnartu je dne 23. m. m. pričel goreti voz tovornega vlaka, v katerem so bili prazni sodčeki plzen-skega piva. Streha voza je zgorela, sodčeke pa so rešili. Na Jesenicah so se dne 24. m. m. zgodile tri nesreče. V predoru sta dva voza stisnila Jožefa Galjota s tako močjo, da je dobil več notranjih poškodeb. — V kamenolomu na Mirci se je kamenje vsulo na Petra Battistona, ki je po celem životu hudo ranjen. — V tovarni je prišel ob roko mlad delavec I. Svetlin, kateremu je kolo popolnoma razmesarilo roko, ki so mu jo odrezali v tovarniški bolnici. Svetlin je star komaj 15 let. Ponesrečil se je Jakob Janša, tesar s Koritnega, ko je poslavljal na železniški progi med Dobravo in Javor-nikom K-sene odre. Padel je tako nesrečno z visokega odra in se udaril na sence, da je drugi dan umrl. Strašna nevihta s točo je prihrumela na kresni večer čez radovljiški okraj in napravila ogromno škodo. Kakor se poroča, so poljski pridelki na mnogih krajih uničeni, ravno tako tudi sadje. Najhujše je toča bila pod Stolom, ki je bil od toče ves pobeljen. Žalosten je pogled na polja. Mnogi so se jokali. Letina je dobro kazala, a sedaj je uničen trud tisočerih pridnih rok, izgubljeni troški za posle, ki so dražji od leta do leta, ker vse drvi v tovarne, mesta ali pa v Ameriko, Ispred sodišča. Franc in Šimen Stare, Franc Arh, Janez Žmitek in Franc Korošec, vsi iz Bohinjske Cešnjice, so v vasi Jeraki obkolili Janeza Cesarja in Jerneja Kocjana. Poslednjega so začeli tepsti in so ga pobili na tla. Eden ga je sunil celo z nožem. Kocjan je poznal napadalce. Stare, ki je po njem najbolj ulrihal, je bil obsojen na pol leta ječe. Arh na štiri, Žn.itek in Korošec vsak na dva meseca, Simen Stare pa na en teden ječe. Petrolej je postal cenejši z mesecem julijem. Živel, gorenjski neodvisni kmet! Piše se nam: Pretečeni ponedeljek, to je bilo 27. junija 1.1., si pokazal svojo neodvisnost, ko »i volil le po svojem prepričanju v okrajni cestni odbor može, ne da bi bil gledal na desno ali levo, to sc pravi nepristransko. Le tako naprej, ako hočeš kaj doseči. Toraj tukaj se je pokazal še tisti, 6 katerem so že pisarili, da se je izgubil. Hvala bodi Bogu, da še živi, in kolikor samostojneje bo postopal, toliko boljši bo pri vsakem samostojnem koraku, katerega bo storil, naj si bode pri državno- ali deželnozborskih volitvah ali splošno. Ne pustimo si odločevati od strank zaradi volitev, ne v gospodarskem oziru, temveč posto-pajmo samostojno, edino in lako bomo dosegli vse najboljše, bodisi v gospodarskem ali političnem oziru. Le !ako naprej, in Bog bode čuval gorenjskega neodvisnega kmeta! Gorenjski neodvisni kmet. Ali so planinske koče podvržene hišnemu davku? Znano nam je, da se planinske koče po nekaterih krajih prav pridno obdavčujejo, dasiravno bi se iste po gotovih predpisih lahko popolnoma odtegnile hišhorazrednemu davku. Saj planinske koče nimajo namena za stanovanje kakor navadne hiše, ampak so le nekaka zavetišča in pribežališča za po gorah potujoče ljudi. Planinske koče se zidajo in vzdržujejo le s prostovoljnimi doneski planinskih društev, vporaba koč je le slučajna od časa do časa v poletnih mesecih in, kar se plača za prenočišče, to niti ne zadostuje planinskim društvom za vzdržavanje koč. Na stroške za zidanje pa pri tem še misliti ni! Za obdavčenje planinskih koč ni torej prav nobenega pravnega razloga in to še posebno zaradi tega ne, ker so planinske koče za stalno prenočevanje nesposobne. Ako včasi poleti planinci prenočujejo v njih, so k temu le prisiljeni, ker v gorah ni drugih zavetišč. Ako pa bi se lam nahajale kake šupe, oglarnice ali pastirske koče, bi v njih htibolazci ravno tako prebili nekaj ur kakor v planinskih kočah in vendar se taka poslopja ne obkladajo s hišnim davkom! Tudi kranjska industrijelna družba ima v planinah svoje koče, v katerih stalno stanujejo rudokopi iu kak uradnik. Med temi kočami je tudi stavba s pisarno. Vsa ta poslopja kranjske industrijelne družbe pa so gotovo v zvezi z dobičkom, ki ga družbi donaša dotični rudnik, a vendar ni družbi treba plačevati od njih nikakega hišnega davka. Ako se torej taka poslopja odtegujejo hišnemu davku, zakaj se to ne zgodi pri planinskih kočah, ki so za oproščenje hišnega davka gotovo mnogo bolj opravičene!? O vsem tem naj premišljujejo merodajni faktorji in naj doženo jasnost tozadevne postave! Iskas posredovalnega odseka slovenskega trgovskega društva cMerkur* v Ljubljani. Išče se: pomočnik manu-fakturijske stroke za Kranj, in pomočnik železninske in špecerijske stroke za Kranj, 9 pomočnikov mešane stroke za deželo, vajenec za deželo in prodajalka za deželo.— Službe išče: 6 pomočnikov manufakturijske, 2 pomočnika špecerijske, 3 pomočniki špecerijske in železninske stroke, kontorist in vajenec. Drobiš s Gorenjskega. Aljažev dom v Vratih se slovesno otvori v nedeljo, dne 7. avgusta t. 1. — V Kranjski gori so prijeli železniškega čuvaja Ivana Učekarja s Štajerskega, ker je na sumu, daje on streljal na vlak in da je on zakrivil, da bi bil pred kratkim vlak kmalu skočil s tira. — Dne 27. m. m. so v Savi pri papirnici v Vevčah pri Medvodah našli moško truplo neznanega človeka utopljenega. Na životu in na glavi je imel vidne razne poškodbe. Truplo utopljenčevo je ležalo najbrž več tednov v Savi. — Marija Venedig v Selcih je vtaknila roko v slamorezni stroj, ki jo je močno poškodoval. — Blaž Markun s Kokrice in Rajmund Potuček iz Tržiča sta se te dni napila in se zmenila, da pojdeta «šturmat žan-darsko kosamo*. Res sta naskočila s kamni orožniško postajo ter pobila vsa stekla pri oknih. — Bohinjska Sava je dne 26. m. m. ponoči poplavila Stenge in pro-vzročila mnogo škode pri zgradbi železnice. Skozi Bohinjsko Belo je odnesla veliko množino tramov, ker je pretrgala mostove, katere so podjetniki zgradili na več krajih preko struge. Hrastje. Ce škof nima denarjev, naj nikar ne zida. f Simon Jan. Volitve v občinski odbor mesta Kranja se bodo vršile'dne 12. in lil t; im ....... Volitve v okrajni cestni odbor in — Koblar. Našprecastiti dekan in župnik gospod Anton Koblar je minoli ponedeljek prvič stopil v javnost'kot novopečeni predsednik na Britofu spečenega katoliškega političnega društva. Ta dan So se namreč vršile volitve novega cestnega odboia za skladovhi okraj Kranj. Gospod Anton je smatral te volitve za velevažno politično zadevo in zato je zastavil vse svoje katoliško-politične sile, da bi okrajni cestni rdbor prišel v roke njemu vdanih kimovcev. Izdala se je parola: cesta mora biti katoliška, katoliški mora biti okiajni cestni odbor, cesta se sme posipati le s katoliškim gramozom in po cesti se sme strgati le — katoliško blato! Pred vsem so v kranjskem farovžu obsodili na smrt dosedanjega odborovega načelnika župana Fra nc a Str u pij a. Mož ne trobi rad v Koblarjev rog in sem in tje občuje ludi s kranjskimi liberalci, tedaj — proč žnjim! Smrtna obsodba se je razglasila v »Slovencu* ter »Domoljubu* in v ponedeljek se je imela izvršiti justiiikacija. Predsednik katoliškega političnega društva, dekan Koblar je po svojih fajmoštrih in kapelanih spoiočil županom in svetovalcem kmetskih občin, katere može morajo in katerih ne smejo voliti v okrajni cestni odbor. Prečastiti je bil pač prepričan, da se nihče ne bo drznil protiviti njegovemu strogemu ukazu. Toda Koblar je obračal, župani ter svetovalci so pa obrnili. Izvolili so v odbor dosedanje zastopnike župane Ivana Zabreta s 43, Matevža Barleta z 31 in Franca Strup i j a s 26 glasovi. V manjšini sta ostala Koblar-jeva kandidata Franc Šiflar in Anton Burgar z 2.1, odnosno s 14 glasovi. Namestnikom sta bila soglasno odbrana župana Ivan Molj in Ivan Hobije k. — Mestni zastop kranjski, v katerem Koblarjeva katoliško-poljtična oblast nima prav nobene veljave, je izvolil soglasno odbornikom C i r i 1 a P i r c a i n namestnikom Janka Majdiča. — Za tem je volila skupina veleposestnikov. Tu je gospod Anton poskusil svojo srečo s tajno agitacijo. Bržčas si je domišljal, da bodo nasprotniki držali roke križem. Na dan volitve se je katoliško-politično dostojanstvo osebno potrudilo v mestno dvorano zastopat kranjsko žnpnišče. Oblastno se je vsedlo na stol ob peči. Takrat pač ni mislilo, da bo tako kmalu moralo zlesti za peč. Z običajnim smehljajem na prečaslitem obličju je gospod tehant motrii svoje zveste podanike, in tega ali onega je milostno počastil z osrečujočim nagovorom. In v tej skupini je res prilezlo na volišče vse, kar čuti katoliško ali je saj v zadnjem času našlo svoje katoliško srce. Videli smo mej drugim zopet enkrat gda. Tomaža Pavšlarja in njegovega svaka gda. Korlna, ki je že neštetokrat pri časi rajnega vinca prisegal na politično abstinenco. Jn prav v zadnjem trenutku se je še posrečilo Koblarju dva »vi lika posestnika* — prikegljati! Meril je sicer bolj na kmete, a ker je preveč »špicljal*, je kroglja priletela v plauko proti farovžu in od planke podrla damo, ki je zopet za seboj potegnila svoj kegelj. Će so dame pri partiji, veljajo tudi planke in tako je g. tehant na ta ne več navaden način profitiral dva glasova. Drugi zopet trdijo, da ju je odščipnil liberalcem — rak! Pa kaj to komu mar! »Značajni* možje sedaj trdijo, da so volitve v okrajni cestni odbor le gospodarska zadeva, čeprav se je Koblar prav pošteno trudil, da bi napravil cestni odbor za privesek kranjskega farovžu. Naj bo že kakor hoče, mi le toliko vemo, da je mej volitvijo izginil iz Koblarjevega obraza tisti smehljaj, da je sveti mož začel nekam plaho gledati in da mu je jeio vroče prihajati tam pri peči, dasiravno ni bila zakurjena. Glasove svojih zvestih podanikov je preštel ravno na prstih obeh rok, dočim je bil Henrik baron Lazzarini izvoljen z 20 glasovi. Namestnikom je bil odbran župan Jože Novak. — V skupini velikih obrtnikov je žreb odločil za odbornika tovarnarja Ivana Rakovca in za namestnika tovarnarja Mavri lija Mavrja. • — Tako je Koblar s svojimi kandidati prav grdo pogorel. Domišljal si je, da bo s svojim na Britofu zasnovanim katoliškim političnim društvom delal kar čudeže, pa se je koj prvič prav korenito blamiral. Niti na kmete ni mogel uplivati, celo ne na svojega podpredsednika. Svarili smo ga pred kratkim, da naj ne bo preveč ponosen na svoje novo katoliško-političnti dostojanstvo, kajti istemu je tekla zibelka na — britofu! Nomen est ometi! Cestni odbor sa škofjeloški okraj. Pri dne 25. junija 1904 za škofjeloški skladovni okraj se vršeči voli t \ i okrajnega cestnega odbora so bili izvoljeni sledeči gg.: Fran Dolenc; posestnik in župan v Stari Loki, Fran Jelovčan, posestnik in župan na Trati, in Fran Hajnrihar, posestnik v Selcih: iz skupine mest: Niko Lenček, c. kr. notar in župan v Skotji Loki; iz skupine veleposestnikov: Gašper Oarman v Škofji Loki; iz »kupine industrijalcev: Bogomir Krenner, umirovljeni učitelj v Škofji Loki. Klerikalci so tudi tukaj morali oditi z dolgim nosom. Razstavo ženskih ročnih del na korist prepotrebni družbi sv. Ciiila in Metoda namerava prirediti, kakor čujemo, tukajšnja ženska podružnica. Zanimanje za to razstavo je splošno in nadejati s t je najboljšega uspeha. Podrobnosti objavimo prihodnjič. Dva slavna radovljiška klerikavsa. Piše se nam: V Radovljici sta se v zadnjih letih naselila tudi dva posebno imenitna in znamenita klerikalca (po klerikalnem pravopisu prav: klerkavca), ki se oba odlikujeta po izvanrednih klerikalnih lastnostih in katoliških grehih. Oba sla drug drugega vredna in prav zato menda sta si tudi dobra prijatelja. Toda mi bi se ne zmenili za to dično katoliško dvojico, ki jo iz srca privoščimo g. dekanu Novaku in njegovi družbi, ako bi imeli mir pred njima pošteni in mirni ljodje v Radovljici. Ali ker hočeta vse deti v red in povsod stičeta ter iščeta vzrokov, kako bi v svoji katoliški podlosti in hudobnosti komu napravila kaj škode in sitnosti, in sicer eden vedno toži in ovaja zdaj tega, zdaj drugega njemu neljubih ljudi pri sodišču in drugih oblastnijah, drugi pa razne ntklerikalne osebe in urade napada in maže o njih v škofovem glasilu in v drugih farških cunjah, a sama sebe ta dva katoliška poštenjakoviča ne vidita; zato pa hočemo mi posvetiti pod njuna škodoželjna nosova ter njima razsvetliti in pokazati njuna slavna, državnopravdniške odlike vredna in potrebna dela! Ako bode pri tem tudi mnogo drugih ljudi od blizu in daleč strmelo nad temi deli ter potem po njih vravnalo tudi svoje mnenje in čislanje do mojstrov, ki sta zmožna takih del, na to že zdaj lahko mislita in računata! Izprevideli smo, da smo bili do zdaj preveč popustljivi "n potrpežljivi in da so prav zaradi tega postale naše klerikalne hijene tako predrzne in popadljive. Ali zamujeno se še lahko popravi in to bomo tudi storili, ker je zdaj konec naše potrpežljivosti! Za danes le to še pravimo: Ljudje, ki imajo toliko sleparskega in svinjarskega masla na glavi, naj več tako ne homjo na solnce, ampak naj raje ostanejo lepo tiho in ponižno doma vsak pod svojim koritom! Prihodnjič pa se bomo pomenili bolj natančno in jasno, veleslavna gospoda V. in F. pa naj pripravita svoja katoliška ušesa. Veteransko društvo v Kranju napravi v nedeljo dne 10. julija 1904 na vrtu g. P. Mavrja vrtno veselico. Spored: meščanska godba, ribji sročolov, šaljiva poŠta. Vstopnina 50 vin., družina 4 K, člani veteranskega društva .'10 vin. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. Iz brezniške fare se nam piše: Pretečeni teden je toča napravila v bre/.niški okolici precejšnjo škodo; najbolj je trpela turšica in fižol, pa tudi sadje. Promenadni koncert tukajšnje meščanske godbe bo danes zvečer ob poldevetih na glavnem trgu. Spored: 1.) L. Husso: Steinriegler-koračnica; 2.) VV. \Vlassak: Slovenske narodne pjesme; 8.) Kilenberg: Pod palmami, valček; 4.) Balfe: Fantazija iz opere »Ciganka*; 5.) W. Wlassak: Dragica, mazurka; 6.) W. Wlassak: Vitez Berks, k( aćnica. G. kr. davčni uradi imajo za stranke od 1. t. m. dalje sledeče blagajniške ure: Ob delavnikih od 8 do 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne. Zadnjega delavnega dne v mesecu popoldne ni za stranke sploh nikakih blagajniških ur. — Ob nedeljah se vobče ne uraduje, razen če pride ista na prvi, drugi ali zadnji dan (izplačila) meseca, in sicer samo od 8. do 12. ure dopoldne. 0. kr. glavni davčni urad v Kranja bode dne 30., 21. in 22. t. m. za »Iranke zatvorjen, ker se bodo prostori omenjenega urada čistili in ličili, na kar se tem potom slavno občinstvo opozarja. Utopljenko — menda neko beračico iz Železnikov — so potegnili iz Save pri Radovljici. Poziv! Odbor -Matice Slovenske* je izvolil v seji dne 28. marca t. 1. odsek, ki naj pripravi vse, kar je treba za izdavo 'tehničnega nemško-slovenskega slovarja*. V ta namen se obrača ta odsek do vseh, ki so morda že nabirali ali se nabirajo tehnične izraze, bodisi med narodom, bodisi po tiskovinah, s prošnjo, da mu blagovolijo svoje zbirke dati na razpolaganje ali mu vsaj naznaniti, kakšne,' zl^.rke imajo, t. j. v kakšne tehnični stroke spadajoče in kako obširno, in ali bi jih bila volja nabrano gradivo v porabo prepustiti 'Slovenski Malici* za slovar, ki se ima izdati o svojem čašu. Dopisi, tičoče se te stvari in zbirke, naj se pošiljajo 'Slovenski Matici* v Ljubljano. Pripravljalni odsek za izdavo tehničnega slovarja. Rusko-japonska vojna. Pariški listi priobčujejo iz Petrograda brzojavko, ki pravi, da je vse vladivostoško brodovje odplulo na široko morje in tam zadelo na eskadro admirala Kamimure. Vnela se je ljuta pomorska bitka, katere izid pa še ni znan. — Neuradna poročMa pravijo, da so Japonci v nedeljo po celodnevnem boju zavzeli tri ruske utrdbe Sred Port-Arturjem. Japonci so najpoprej zavzeli utrdbo očočav, nato pa še Oikibanšan in Čitošav. Rusi so se umaknili proti zahodu. Japonci so vzeli Rusom dva topa s strelivom. — Rusko vladivostoško brodovje je dne SO. junija priplulo pred Genzav in napadlo mesto. — Pri Fenčujlinu se je vršila bitka, ki je končala z zmago Japoncev, ki so šele po tridnevnem boju mogli zavzeti ta gorski prelaz. Japonci so začeli boj v nedeljo in so Šele v torek dobili prelaz v svojo oblast. Japonci poročajo, da so našli 90 mrtvili Rusov, sami pa da so izgubili le 170 mož; vjeli so G častnikov in 82 vojakov. •Ruska brzojavna agentura* je sporoč'la iz Liao-janga: Druga armada pod generalom Oku, prišedša z z juga, se je umaknila na vsej črti. Oku je najbrž opustil svoj načrt, da bi se združil s Kurokijevo armado. Grozovitosti japonskih vojakov. Princ Burbonski, ki je videl na svoje oči. kako grozovito so ravnali Japonci z ranjenimi ruskimi vojaki, ki so celo mrtvece prebadali z bajoneti, je ukazal na postaji v Va-fankovu, preden so so jo Rusi zapustili, nabiti oglas z Velikimi črkami. V tem oglasu je princ obvestil japonske generale in častnike o grozovitostih, ki jih je videl na svoje oči ter izražal nado. da se kaj enakega več ne dogodi. Tedenski sejem v Kranj« dne 27. srn. m. Prignalo se jo 204 glav goveje živine. 8 telet, 177 prašičev, 1 ovac, — koza, — buš, — konj. — AO kjr: pšenice K 850, prosa K 7—, ovsa K G'60, rži K 7—, ajd-* K 9'—, ječmena K 7*—. Slavnemu občinstvu! Ker se je kr«« 24 p. m. izjalovil nuli dežja, se bode listi ponovil v nedeljo zvečer 3. t. m. na čast sv. Cirilu to Metodu z užiganjem kresa in z balonikom razsvetljenja vrta. Za pni v mnogobrojen obisk se priporoča z zagotovilom, da se prav dobro in točno postreže. Pri slabem vremenu se vžge pa takoj drugi dan v pondeljek zvečer. 119 fiostllna pri Kr«ni. Išče se pod jako ugodnimi pogoji vešč in po* polnoma zanesljiv kolporter ki bi po slovenskih krajih razpečaval brošure, časopise i. t. d. Pojasnila daje upravništro (Gorenj'***. 109—3 Kdor hoče kupiti ceno in dobro barvo pravega domačega izdelka, brez vsake zmesi (Schwer-spatt), kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, naj se blagovoli obrniti na domačo zalogo J. Mf«hlo«muth G5—10 v Kranju, glavni trg št. 118. lil —3 Učenca sprejme za kovaško obrt od 14—15 let novo otvorjena kovačnica Jakob Gabrič, Kranj, Sodarjeva pristava. Zaradi pomanjkanja prostora prodam tri t©!k§ ¥©!©t@ ▼ dobrem stana ohranjene. 120-1 Joiof Tavčar, posestnik v Št. Jerneju, Dolenjsko. Zahtevajte pri nakupu Varstvena znanka. Schicht-ovo štedilno milo z znamko „jelen". Ono je zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad 119—1 ime „Sohicnt" in varstveno znamko „jelen". Dobiva se povsod! «* JURIJ SCHICHT w« (Čtf l(o) največja toVarna stfoje Vrste na cVrops^m Kontinentu, (fcfr) Zahtevajte »Gorenjca' v gostilnah in kavarnah! Zaloga „Selske kisle vode" Vellacher Sauerbrunnen *—t* |ni Altoma Rantu, Kranj, Savsko predmestje. / zaboj (SO steklenic) 8 K. Najboljše strune za citre, gosli in kitare. Doktor pl. Trnk«esy-Jav Kra«jsl(i redil«! pra^cK xi ftfflt Si, Londonsku medajla je dobil t Londona, Far isu in Rima 1903 najvišjo odlikovanje , Grand Priz! Dalje na tisoče zahvalnih pisem, tudi uradno potrjenih Ta re<1ilna moka se meda med krmo ie pujskom Prašiči dosežejo največjo tezo. 1 zavojček po BO vin. se dobiva pri trgovcih, po pošti 5 zavojčkov v glavni zalogi Lekarna Trnkćczj, Ljubljana. Uradno povozilo. Prodlozeni prepia m popolnoma »trinja piaananiu originalu na dopiantai, katar« ima znamka sa 4 nlaria in i vinarja. Ljubljana, tratjaga oktobra edenUaoedavatatoana. (NoUraki paCat.) Ioročal. Prosim z obratno pošto pet z-ivojev redilnega praška sa prašič«. Belišče, Slavonija, 31. oktobra 1900. Z velespoštovunjem Josip Englisch zeleznilki nadzirat«!j. v Kranju obrestuje hranilne vloge po 4 odstotke brez odbitka rentnefta davka 9—15 katerega plačuje ie lastnega. Stanje vlog K 8,342 926 37. Stanje hipotečnih posojil K 1.964.1&SH 1? == Vsaka rodbina naj bi v svoj prid rabila lo Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo kot primes vsakdanji kavni pijači. 04.1/d Pariz 1900 „GrandJPrix" Najvišjo* odlikovanje. Sittgerjevi šivalni stroji. Original Singer šivalni stroji so vzorni v konstrukciji in izvedbi. Original Singer šivalni stroji so neutrpljivi za obrt in domačo rabo. Original Singer šivalni stroji so najbolj razširjeni v tovarniških obratoviščih Original Singer šivalni stroji so neprekosljivi glede trpežnosliin zmožnosti, Original Singer šivalni stroji so posebno pripravni za moderno umetno vezenje. Brezplačni poučni kurzi za vse domače šivanje in za moderno umetno vezenje. Svila za vezenje v vseh barvah v veliki izberi v zalogi. Elektromotorji za posamezne stroje za domačo porabo. Singer Co. šivalni stroji, dola. družba Ljubljana, sv. Petra oesta it. 6. 98-3 štedilnike; zavije &a kobili, bakot tudi Aipe, vas* in dtuyc ytina$te ifedtvf&e , ) vs&ti (>atva(x, ttpe*ne in cen« prt pot oća prva in največja cj finali H iz3eXf\cv pccij in 93-6 franko željeni Že veliko let dobro znani stroji vsake vrste ia poljedelske in obrtne potrebe polj s k« orodja, ►t skalnice za seno, trijerji, či-tdnice za žito, mlatilnice, vitli, luš-čdnice za koruzo, ntjini za sadje, mlini za grozdje, stiskalnice za sadje, stiskalo ce za grozdja, udini za golanje, stroji za rezanje repe, slamoreznice, kotu za kuhanje klaje, sesal ke za vino, pipe, sesalke za. vodnjake, «e«alke za gnojico, škropilnice za gnojnico, vodovodi, železne cevi, *vinčene cevi, gumijeve cevi, konopnene cevi, priprave za točenje piva, priprave za sladobd, omare za led mlini za kavo in dišavo, stroji za delanje kloras, šivalni stroji, priprave za petrolej, železne blpgajne, železno pnbiltVO, namizne tehtnice, steberske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, tehtnice na dr o/ i. t. d. po zopet izdatno znižanih cenah, vse pod dolgoletnim jamstvom, po najugodnejših plačilnih pogojih tudi na obroke. Oniki z več kot •KM) slikam: brezplačno in v slovenskem jeziku Prekupoi in aeenti za- 116-2 Dopisi jf Piše naj se naravnost: Ivan Schindler, Dunaj, III., Erdbergstrazii 12. Otroški vozički 4-50 gld. 4-50 gld. 86 dobivajo po sledi čili cenah: 4-40, 550, 6-50, 7-50, 8— 9—. 10—, 12—, 14—, 16—, 18-—, 20-— gld. Galanterijsko blago na drobno in na debelo. ALBIN RANT v Kranju pod mestom. 69-7 G.Piccoli lekarnar v Ljubljani dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža priporoča naslednje izdelke svojega kemično farmacevtičnega laboratoriju, ki se izstavljajo kot sicer vsi drugi medikamenti z največjo skrbnostjo in snaznostjo. Piccolijeva želodčna tinktura krepi želodec«.vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča i»ri zaprtju. 1 steklenica 20 vin. Piccolijevo železnato Tino se uporabna pri m a I o krvn i h, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspe-hom. Polliterska steklenica 2 K. Piccolijev i sirupi iz malin ali tamarinde dajo z vodo pomešani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenic«, pasteurizovana K 1*30. Zunanja naročila po postnem povzetju. P. n. odjemalci >i lahko ogledajo naš znameniti laboratorij. II. 199-86 5Kladi§ee Vina je odprla s 1. fcbr. 1904 V Kranju jstrsifa Vinarska zadruga katera posluje že 10 let in si j.; pridobila tekom te dobe občno pohvalo lei priznanje za dobra in pristna svoja vina. Klet je v hiši Fr. Kuralta. Kdor želi imeti z Iravo in dobro vino, naj pride in5? poskusi ter s«* s,.m osvedo< i o tem. CM Cene bodo primerne! Ijabljana (KoHzcj) sa Marije Terezije cesti Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogledala, slike v vseh velikostih. Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. Popolna oprava za vile. Specijaliteta: Gostilniški stoli. 97-5 Pohištvo It želen, otroške postelje In vozički po vaakl ceni. čudovito poceni za hotele, vile In tet letovišča 62 gld. Modrocl iz žična-tega omrežja, afrl-čanske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi. Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski. Specijalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v I. nadstropju. Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture. Za sobo: postelja, nočna oni ar i oa, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. s katerim uljudno naznanjam slav. občinstvu, da sem založen v veliki izberi z raznimi Šivalnimi stroji in kolesi. Kolesa prodajam proti plačilo, šivalne stroje pa tudi na obroke. 2? * m bo .H S c 1 o — o. •?? o 3 o O Jat S > •i—a i e £L c "S - S > m — H Se P i i I 11 > ■ M .5 i) " f 5 *• "a> o s M —I c v) .S ■ ■i C »m S o> o/ >o5 o Vsem cenjenim kupcem bodem vedno točno in natančno postregel. Z ozirom na to in na nizke cene se nadejam obilnih naročnikov ter se udano priporočam z velespoStovanjem LOVRENC REBOLJ v KRANJU, glavni trg 189. 320 foto-emat/l v barvah Bro$k*> priveske, gumbe ja zapestnice, igle ja kravate i. /. d. Jat\o lepa in primerna darila. Jzdeluje pj vsaki fotografiji Jv. Jagodic----- 49—14 - fotograf v Kranju 4 4 i 4 4 t i Velik požar se lamore lahko in naglo pogasiti samo s 18-84 SnefrloVinl brizgalnicaai nove sestave, koj- od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. V vsakem položaju delujoče, kretanje brizgalnice nepotrebno! Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1903 v Pragi bi'a je na.*a tvornica R. A. Smekal odlikovana z dvemi največjimi odlikovanji, in sicer: S 1. počattno diplomo za izboljšanje parnih in motor-briz-galnio tor leatev in s zlato kolajno za prednosti pri ročnih brizgalnioah za novo sestave. R. A. SMEKAL' Zagreb skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk in gospodarskih strojev. it Čvrstega hlapca sprejmem takoj. Iv. Pr. Lampret; tiskarnar v Kranju. Gostilno in pekarijo »pri Golarju" v Kranju itev. 7 se odda s 1. septembrom v najem. Pogoji se zve«16 pri Jo*, Ko v h.' u v Kranju It 6. 118—2" I. Snttner. urar v Kranju priporoča svojo izborno zalogo ur, zlatnine srebrn ine po najnižjih cenah. Ceniki zastonj in Nikelnasta anker-remont. roskopf. želez- poštnine piOStO. ničarjem dobro poznana, mijtrpetnejš« in naUnćna ura, prav fino kolesje. Pokrov Razpošilja Se lia stanovitno bel gld. 87fi, najfinejšo znamka, *id. 6-fto U4-2 vse kraje sveta. Šivalni »troji iu koles i Tovarniška zalopa 144—62 Ivan Jax-a v Ljubljani D-majska cesla 17 priporoma svoje najbolj priznan« šivalne stroje in kolesa Ceniki ne doposljejo na zahtevanje zastonj. Ljubljanska KREDITNA BANKA v Ljubljani Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisetn, prijoritet, komunalnih obligacij, •rečk. delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu irebanju. Polnovplačani akcijski ti kapital K 1,000.000 Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapa|e kupone. Daje predujme na vrednostne papiije. Zavaruje srećke proti kurani izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Gskompl in inkasso menic. —- Borzna naročila. Podružnica v Spljetu. Donarne vlogo sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestinu Vloženi denar obrestuje od dne? vloge do dne vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami. „Zakaj so Vaši zobje tako beli?* ,Vi»k dan rabim 0. Sevdlovo higijenično kozmetično ustno TOdO, ki izvrstno vpliva na zobe iti je bila s priznanjem odlikovana. Dobite jo lahko v lekarni pri sv. Trojici v Kranja. 8H-17 5v»t«m laik* rM. ?odKra)$cK frizer za dame in gospode Ljubljana, sv. Petra c. 35 priporoča za gojitev las in za umivanje glava svoj z travniško piipiročeni gorko in mrzlo zračni sušilni aparat. Suši hret nadležne vročine. Ne provzročiije skrčenja las Vpliva dobro oa pospeševanje rasti las. Dalje se izvrSujejo vsakovrstna dela ls las. Oddelek za dame s seperat-iiim vnodom. Sedaj aamo 60 gld., zelo znižane vozne cene v Ameriko. Preje 106 gld. Ravno ista vožnja in postrežba knkor preje. 68—18 Iz Ljubljane v Novi York samo 70 gld. s prosto dobro hrano že v Hamburgu v dežele: Pennsvlvanja. Ohio, Illinois, Minnesota, Montana Kalifornija i. t. d., toliko višje, kolikor je tarifna cena po ameriški železnici, s priznano najboljšimi parniki družbe Hamburg-Amerika Linie. Kedor je odločen potovati, in da se mu dober prostor preskrbi, podije naj 20 kron are na moj naslov: FR, 8EUNIG, Ljubljana Dunajska cesta 31. m O TO IO IG o: o. e> mM •OTO1-« S Trgovina z železnino in špecerijskim blagom „JKERKUR" Peter jVTajdič v Kranju. Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, železne brane, vile, motike, sekire, železne grablje; nadalje štedi 1 na ognjišča, nagrobne križe, vodne Žage, pile, ko van je za okna in vrata, žico, žičnike, ka-tranovo lepko, železno in pocinkano plošče vino, kar-hoiinej, trsje za obijanje Velika izber travnih kos, brusilnih kamnov in srpov, klaj-nega apna in redilnega praika za živino. Stropov, vlite kotle. Veliko izber slamoreznic, plaht zavoiOVO, železnih peči, RomaMttportla«*-cement, traVerze, stare, železnice šine za kolesa, podvozi in d r ugo železo,sOSalkO ia vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago. Zaloga svetilk, zaloga različnih barv. >^§>CI>€§>< OI OI OI- OI OI OI o Slav. ic lakim vodstvom se udano priporočani za cenj. naročili tolikih tiskovin. Z odličnim spoštovanjem !▼. Pr. Lampret, tiskarna v Kranju. Naročajte si prezanimivo knjigo y>jS»^H*a Bahovi huzarji in JIM. Starina slovenskih pisateljev, J. Trdina nam popisuje v tej knjigi osebe in dogjdke na Hrvaškem, v oni za hrvaški n«rod žalostni dobi za zloglasnega Bahovega absolutizmu, ko »o tudi nekateri naši rojaki igrali po* meni j i re, pa ne vselej častne uloge. Trdina je znan izbor m stdist, način njegovega pripovedovanja je za-nimimiv, njegov jezik v resnici naroden, bogat in iz-brusen. Kdor si hoče razširiti svoje znanje it polpreteklosti hrvaškega in deloma tudi našega naroda ter se obenem ptijetno zabavati, naj si naroči to knjigo p?i založniku 10-36 L. 8ohwentneiju ▼ LJubljani. Cena bro*. 8 K, po po*ti 8 K '20 h. ss%ss"ljslstj ji j 64-16 •MlMB»lOlJUKt HORJ coMCOuna- Zobo- atrij* Oton 5cydl pri g. dr. E. Globo čniku ▼ Kranju Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z uli brez nebne plošče, iz kavčuka kakor ludi alata, dalje vravnalnioe in obturatorji se izvršujejo po najnovejših metodah. Plombe ▼ alatu, porcelanu, amalgamu in oemeutu kakor tudi vse sobozdiav-niike operacije izvršuje tu ipeoijaliet. Odprto vsako nedeljo in ponedeljek od 8. do 6. nre. JOSIP Milil J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4 Stavbeno-umetno ii koistrokcijsko klludviiCarstvo. žično omrežje na stroj, obhaillne mize, ograie na mlrodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, ttdlpn* križe, štedilnike I t. d ios-6 Specijaliteta: valjični zastori (Rollbalken). G. Tonnies tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v Ljubljani priporoča kot posebnost žage in vee> ■troje za obdelovanje lesa. Fran ci s - tur bi ne osobito za žagi ne naprave zvezane neposredno1 z vratilom. Sesalno-generator s ki plinski motori, naj« cenejša gonilna sila 1 do 3 vin. 104-6 za konjsko silo in uro. Izhaja vsako soboto zvečer, če je U dan praznik, pa dan poprej. — Velja po polti prejeman za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K Za druge države stane K 660. Za Kranj hrw poMlianja na dom stane za celo Ho 3 K, za pol leta K 1 50. Dostavljanje na d»«n stane za celo leto 90 vinarjev več.. Posamasos številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe bres istodobne vpoftiljatve naročnine se ne oziia. — la oznanila plačuje se za peUtvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru.. Uredništvo in upravoiitvo se nahaja v hiSi stev. 106 nasproti iupne cerkve. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanil«, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Iftdaja in zhU^h konzorcij «