I              Dopisi.
•                                                                                          •
Ravnateljstvo ptujske gimnazije prosi za letno izvestje ptujske gimnazije o šolskem letu 1900/7 v dar ali v prodajo.
Nemška poštenost. V Ljubljani so zaprli na podlagi ovadbe tukajšnje policije te dni nekega Illicher-ja, bivšega člana nemške mestne godbe v Ptuju, ker je ukradel naši slovenske mestne godbi godalo „pic;colo."' Nemci seveda kriče, da se jim godi krivica. In koliko godal je izginilo z bivšimi člani! Neki Janšič je odnesel pred tremi meseci trombon, bluzo in čepico, tudi last mestne godbe ! In vendar so še slovenski narodnjaki, ki ob vsaki priliki branijo nemški živelj.
Tukajšnjim Nemcem zopet raste greben. Tukajšnji trgovec je imel te dni v svoji zalogi pepelnike in kupice z znaki bivše Avstrijo in Nemčije. In takim ljudem se pusti obrt nadalje! — V kavarni Evropi so pope-vali zadnje dni tukajšnji klepar Frank in trgovski pomočnik pri Voglu, Putschnigg, izzivalne in subverzivne nemške pesmi. To si dobro zapomnimo !
„lch und mein Hund sind deutsch erzogen."
V neki gostilni v ptujski okolici je sedelo več gostov pri pilu in jelu. Tudi dva psa sta se krepčala z odpadlimi kostmi in ostanki. Pri tem sta se stepla. Družba je intervenirala in opozorila posestnika enega psa trgovca SlaviČa z Brega, naj odstrani svojo žival. Prišlo je do prepira ; Slavič je zabavljal, ker je družba pela slovensko. Ta mu je stavila ultimat, da ima v 5 minutah zapustiti lokal, če ne, ga postavi pod kap. Slavič je porabil teli pet minut za nadaljno zabavljanje. Vmes je izustil krilate besede: ,,Ich und mein Hund sind deutsch erzogen." Po teh besedah jo je zmagonosno popihal. Gospod Slavič si je s svojim izrekom stekel nevenljivo zaslugo za nemško stvar. Zadel je v črno ! Nemec in pasja vzgoja — imenitno ! Dobro ste se odrezali, g. Slavič in resnico ste povedali. Radovedni smo ali si je g. Slavič s svojim psom vred pridobil vzgojo v Ljutomeru ? ? Pripomnino, da sije g. Slavič pridobil premoženje od Slovencev ne od Nemcev. Treba mu je jasli postaviti malo višje !
Komorni koncert. Dne 15. marca se bo vršil v Ptuju komorni koncert, ki ga bodo proizvajale 4 najbolje moči ljubljanskega opernega orkestra: Brata Rihard in Lado Zika, Karol Sancin in Ladislaus Čornv. V sporedu bodo točke iz Beethovca-a, Čajkov-skega in Dvoraka. Opozarjamo že danes na to izvanredno prireditev, katere ne bode nik-do zamudil, ki ima smisla za dobro godbo.
Nesreča. Dne 29. p. m. zvečer je povozil stroj vojaka Martina Aubrochta od kolodvorskega poveljstva na Zidanem mostu. Odrezalo je*revežu obe nogi. Pripeljal se je iz Celja z vlakom št. 39 ter je pri izstopu prišel pod lokomotivo. Bil je prijazen in uljuden mladenič, komaj 21 let star.
Sv. Marko niže Ptuja. Dopisniku „Slov. Gosp." z dne 26. februarja 1920 naj si bo v ženskem krilu ali v duhovniški halji, bodi povedano, da pripoznavam krivdo, da so nekateri dečki zapustili orlovski tabor. Da pa jih je toliko zletelo, temu jaz nisem kriv. Ali sem jaz tudi kriv, da pravijo našem go-spodiču fantje, Orli, po igrah aufbiks kaplan,
p.......pop, denar sem ? Ali sem tudi
kriv, da mu dekleta „Dekliske zveze" pravijo pajbek ? Ali sem tudi kriv, da toži ljudstvo, da je zaračunal pri razdelitvi soli enemu več, drugemu manj, nameril enemu več, drugemu manj ? Da pa še celo obrekuje mojega očeta, ki že tukaj 26 let službuje, ki se sploh ne briga za čenčarije gospodiča, je smešno. Dopisnici (oziroma dopisniku) pa dam lepo nagrado, ako mi dokaže, kdaj in kje ustanavljam Sokola. Želel bi, da bi mirovali, ker drugače vam bodo veljale besede: „Ako boste sejali veter, boste želi vihar!"
Železniška nesreča. Na večer 24. februarja 1920 pripetila se je na progi državne železnice pri Slovenjgradcu grozna nesreča. Dva naložena tovorna voza sta vtekla iz slo-
venjgra&kega kolodvora pp visoki progi v smeri proti postaji Sv. Jederti, ter trcila z nepopisno silo v osebni vlak, ki je ravnokar nasproti prihajal iz postaje Sv. Jederti. Ne-zgoda zabtevala je zal vec zrtev, tezko ra-njenih; Josip Dornik, 44 let star iz Pamo6 je celo nekaj ur po nezgodi uinrl vsled zmec-kanja trebuha in notranjega izkrvavljenja in zapustil ubogo vdovo s petimi nesproskrblje-nimi otroki v starosti do 13 let. Ve6 drugih ponesrecencev, med njimi veCinoma ocetje s stevilno deco, je bilo prepeljanih s strtarni ali zmeckanimi rokami in nogami \> slovenj-grasko javno bolnico. Hudo poskodovan je zelezniski stroj, razbitih je 5 osebnih in to-vornih vozov. Da poinagamo ponesrecenim revezem, njib svojcem in deci v silni nesre-ei in prvi bedi, osnoval se je 25. februarja 1920 pornozni odbor, ki ima nalogo zbirati prostovoljne zasebne prispevke, donesko pri-mernih prireditev v prid prizadetim pone-srecencem in njih nepreb'krbljenim rodbin-skim clanoui, ter skrboti za praviCno razde-litev nabranih prispevkov. Kot predsednik poinoznega odbora vabim obfcinstvo, da se udelezi te dobrodelne pomozne akcije, ter prispeva po svojib inocen, da olajSamo iz Iju-bezni do bliznjega bridko usodo teh revezev. Predsednik pomoznega odbora:   Dr.   Ipavic.
Uradne lire pri Centralni upravi, podruz-nica v Ljubljani so od 5. niarca naprej za stranke od 11. do 14. lire.
Sv. Andrai v Halozah. Pri nas v Halozah vse spi in redkokdaj se kdo zgane, da bi pri-obcil v katereinkoli listu kaj o vaznih do-godkih danajsnjih dni. Imamo tndi Halozani prebrisanih ljudi, ali zalibog, vecinoma same stare gresnike iz ranjke Avstrije. Zato si jaz ubog kmet, zvest Jugoslovan vzamem slobodo, da napiSem par vrstic. Veselimo se, da smo docakali po stoletjih zlato slobodo in to po izumrli Avstro-Ograki, bivsi tlaciteljiei vseb Jugoslovanov. Akoravno pa Avstro-Ogr-ka ne obstoja vec, oatali so 86 ljudje, ki pri-Cakujejo, da zopet zapiapola erno-zolta za-atava. Tako imamo Se vedno „nem§ke" go-stilne, akoravno ze obstoja nad 14 meaecev Jugoslovanska drzava. Na hiftiposestnika Ivana Vindisa, rojeneganaslovenskizemlji, Sezmirom stoji lepi nadpis ,Johann Windiscli 's Gasthausi Nasevernistranipa „Einkehrga8tbaus." Ne bi imeli nic proti temu, ker to mogoce naSa vlada dovoljnje ali zahtovali bi, da se nas Sloven-ce, kateri moramo hoditi radi okrepcila v to gostilno, ne izziva po nepotrebnem s tern, da na slovensko narocilo gostilnifiar krici v kubinjo: „Einmal sauere Suppe, einmal Suppenfieisch, einmal K&lbernes" i. t. d. Te-ga ni treba ! Jaz inislim, da je Haloska po-ki-ajina pristna slovenska in da bi bilo cas, da si ti goapodje nai-oce enkrat jugoslovan-skih knjig, da se nauce slovenski. Radi tega prosimo nadlezno oblast, da se takim ljudem, kateri ne zelijo ziveti v naSi slovenski diza-vi, dajo potni liati za Deutscli osterreicbiscbe Republik. In pa srecno pot jim zelimo.