Štev. 3., Leto II. VE^Sl^l ITDNUk Nedelja, 20. julija 1947 „ ..— ;> o V Zo se ne Jezus odpravljal na pot* -je pritekel nek bogat kakor samo eden, Bogi'* Samo eden je dober. Samo Bog. Samo on je dober sam od se= be. Tu se vse začne, Tu je tudi' izvor in začetek vsake dobrote' m svetu* Kaj pa vsi drugi? Kaj angeli? In mnogi ljudje? Saj- so ti tudi'dobri. Res je, tudi ti so dobri. Toda vsi ti so zvezde, ki ne svetijd;iz sebe, ampak imajo svojo svetlobo od sonca* Čim bližje so mu* toliko bolj se svetijo. Čim bolj so Bogu podobni ljudje,tem večja je njib dobrota, Koga pa: imenujemo dobrega, dobrotljivega? Dober je tu isto. kot ljubezniv in dobrotljivost isto^kot ljubezen. Ljubezen pa ima tisti, ki želi komu srečo, mu privošči srečo, če jo ze ima in sto= ri vse, da bi bil srečen. Kdor tako dela* ta ljubi, ta je dober« Kdor to dela vsem, je vsem dober ali vse ljubi* In kdor to hoče in dela, da bi bilo vse* vsa bitja., človek kakor^tudi vse druge stva-= ri, kar najsrečnejše, pravimo, da nas neskončno ljubi ali, da nam / je neskončno dobrotljive To pa je "samo Bog, Samo eden je dober. Kdor je resnično dober, vse dela samo, iz dobrote, ker ho* če samo dobro, samo srečo, To. velja v prvi vrsti*o■ Bogu, 'edinem 'g dobrem, začetku in izvoru vsake dobrote.-Vse stvarstvo je sad te božje dobrote, te božje ljubezni. Dobrota in ljubezen božja je po*= klicala v bivanje in življenje ne le človeka, ampak tudi vse 'ost&lo stvarstvo* Ljubezen in dobrota božja ' stoji vsemu stvarstvu na nje= govem začetku. In ta ljubezen božja .in dobrota je ostala skozi vse čase zadetek in izvor vsakega novega bivanja in vsakega novega živ= ljenja| tudi vsakega, novega človeškega življenja. V ljubezni in dobroti Bog združuje ljudi, da še v tej človeški ljubezni in dobro^ ti, ki je odsev božje ljubezni in dobrote* Začne novo človeško življenje na zemlji. ljubezen In dobrota božja stoji v Začetku vsakega novega življenja in v - začetku vsega stvarstva* Bog je vse stvari poklical v bivanje in življenje, ker je dober* ker jim hoče srečo. Ali je res? Ali je življenje, ali je bivanje samo že res sreča? Zaka'j si vse, kar biva in živi tako želi živeti in bivati še naprej? 'Zakaj se vsaka žival, celo najmanjše kakor mravlje, muhe in črvi tako obupno branijo, če jim kdo hoče končati življenje? In celo rastline J Brez Šonca ne morejo živeti. Toda one si hočejo ohraniti življenje. Kako hite rasti, kako se začno obračati in iskati dohoda k soncu, če.jih druge-rastline hočejo prerasti, zasenčiti. In kako obsekano ali polomljeno drevo zbere vse sile, da požene nove vejo in si ohra= ni in podaljša življenje. Zakaj vse to? Vse, kar biva in živi, hoče živeti še naprej. Zakaj, že'samo v tem, da biva, da živi, je srečno, mu je dobro.^Zato hoče, to dobro, to srečo ohraniti. In človek] On kot naj višji in najpopolnejši v vidnem stvar= stvu še posebno. Dokler si je še ohranil pamet, in ve, kaj dela in če ni sam na glavo postavil vsega reda, ki mu ga je Bog določil v živ= štev, 3», Leto II. ljenju, mu niti;,pa misel ne pride, da bi si končal življenje. Kako mu oe včasih Hudo,'kako je stiskan, kakor gora ga tlači trpljenje, v enem se pa čuti le srečnega, v tem, da živi, Nikomur ni -vseeno ali živi, ali ne. Tudi nam ni vseeno. Zato smo si branili življenje, čeprav je bilo prav v teh časih zelo težko. Prav zato^smo^se tudi umaknili, ker-nam ni bilo vseeno ali živimo,,ali nam.živ Ig enje končajo. Hočemo živetih Zakaj? Že samo v tem, da živimo, čutimo neko veliko dobroto, veliko srečo. ~ Bog je svet ustvaril, vse stva= ri, tudi nas poklical v bivanje in življenje, ker nam je hotel dobro, - da bi bili srečni. Nekaj nas pa vendar moti. Bog je dobrotljiv, celo neskončno dober do vsega, kar biva. Vsemu'hoče dobro. . Zakaj potem ta boj, to uničevanje, ki ga opažamo v stvarstvu. Boj med rastlinami, živalmi in človekom, med ljudmi samimi in zopet, boj vseh teh z- mnogoteri^ mi naravnimi silamio Kakor bi bilo vse sprto med seboj, V začetku, /nam"poroča sv, pismo, da ni bilo tako. Vse je.živelo v najlepšem ' miru in slogi. Kdaj se je to gorje začelo? Z grehom. - Kdo- je kriv, _da je v družini, v naselju, v družbi, v državi toliko razprtij, 'toliko hudega, toliko gorja. Ko bi po gameti vse to lahko odpadlo, ko bi lahko vse prospevalo in bilo srečno,.pa je,vse nezadovoljno, vse propada. Kdo to povzroča? Greh. Ni treba,, da bi grešili vsi, zadosti je, da nekateri, pa je že red podrt in vsi zaradi tega trpijo, nad.vse je zaradi nekaterih prišlo gorje.. Z.grehom je tudi prišel nered v : božje stvarstvo. Zaradi greha angelov je prišel nered nad človeka in z grehom človeka, krone vidnega stvarstva, se je podrl od Boga postavljen red in nad vse stvarstvo, je, prišlo gorje« Na to je mislil sv. Pavel, ko je zapisal , da ne samo človek, ampak "vse stvarstvo*pričakuje odrešenja." _ ... Bog je. v neskončno" dober, lake dober, da človeštva vkljub temu, da ga je žalilo, ni Zavrgel. Iz same dobrote .mu je: ppslal celo Odrešenika. Vse zato, da'bi ga rešil, da bi mu dal spet možnost njegovo voljo spolnjevati in da bi ga s tem na tem svetu in v večnosti srečnega napravil. Tako daleč gre božja dobrota,.dokler to dopušča druga lastnost, ki je ravno tako božja, to je, neskončna 'pravičnost. Niti človeka, ki ga je iz dobrote odrešil, pa ga za plačilo znova in znova-'žali in se mm upira.,, ne zavrže od sebe, am= pak ga kliče nazaj in če to ne zaleže, ga tudi tepe. in pokori, samo zato, da bi ga spametoval, rešil in osrečil.. .. v- Samo Bog je dober. Samo on je dober sam od sebe* Šemo on ni svoje dobrote od nikogar prejel. Vse drugo je prejelo svojo do= broto od njega. 'Tu je izvor«, Od tu-se razliva, vsa dobrota po božjem, stvarstvu, Tudi na človeka in na njega še posebno* Dušo'.mu je vdib= nil in s tem ga ustvaril po svoji podobi., in tao duša ima-, možno st pridobiti si v neki meri lastnosti, ki j ih'-'im a Bog v najpopolnejši meri. Za to se mora človek truditi. 'Tudi Jezus nam'naroča* " Bodite popolni, kakor je popoln-vaš Oče nebeški!" Kako pa naj si pridobi= varno popolnosti? Sam nam je pokazal pot: "Učite se od mene..,!" Pri njem nam je božja^popolnost najbolj spoznatna in najbolj dostopna}- kjer je v njem božje s človeškim združeno. Pri-njem se učimo, njega N posnemajmo! Kaj bomo dosegli? Bogu bomo zmeraj« bol j podobni, zmeraj'' bolj bodo raStle popolnosti, ki jih ima Bog v najvišji meri. Zmeraj več fco v nas tudi božje dobrote# Zakaj čim bolj je človek Bogu podoben, čim popolnejši.je, tem več je v njem dobrote, Ali res? Kdo je bil popolnejši, Kdo bolj Bogu podoben, kakor so svetniki? In kdo bi mogel imenovati enega svetnika, ki bi ne imel dobrote in ljuDezni? Pa ne saab to, Ali ima. sploh kdo več božje dobrote in 1 ju= bežni kakor so jo--imeli svetniki? Predmeti, ki so najbližji luči, se najbolj svetijo. -Ljudje, ki se v življenju najbolj približajo nsekoneno dobremu Bogu, dobijo največ njegove ljubezni in dobrote, Štev. 3., Leto II 33 ' ... -3 - ' j . 2.0« !jjui:ija . To tudi sami okušamo. Kdo ima srce, kdo sočustvuje,/kdo nam je . pripravljen pomagati, kdo nam. dobro Sem d- -tis tr ljudje, ki želijo biti popolni, kakor-;je■ naš Oče nebeški. /Samo./ljudje, ki so Bogu blizu. Zakaj samo tam, kjer je Log, je dobrota'! je ljubezen. Samo eden je dober, Bog. Samo iz njega izvira vsa dobrota. 'Kamor luč ne sveti, je tema. Kjer njega ni, ni nobene„dobrote„ Tam je sama sebičnost,, škodoželjnost, sama maščevalnost, samo sov = raštvo. Nič ne pomaga nobeno sorodstvo, nič poznanje' in c nekdanje prijat-.ljstvo, nič isto mišljenje, nič ista narodnost, nič nekdaj skazana dobrota. Vse to ne more dati človeku dobrote in'ljubezni, 'ker je nima, Vsa dobrota in ljubezen izvira iz Boga. Kjer ni Boga tudi dobrote.in ljubezni ne more biti. V satanu ni Boga, zato tu= di ni b njem;dobrote in ljubezni. Tudi.v brezbožnem človeku ni Boga, zato pri njem. zastonj iščemo dobrote, ljubezni, .sočutja in .usmiljenja. Čim dalje od Boga, tem manj je v njem sledov dobrote. .Zakaj samo eden je dober sam od sebe, Bog, in kdorkoli drugi hoče biti dober n ne more dobiti svoj.- dobrote nikjer drugje^ kakor pri njem, ki je za. čute k in izvor, vsake dobrote in ljubezni na svetu. Let štirideset je minilo ; ko pot pajlepso ste izbrali, .r Boga prejeli za plačilo, ; ko ste se njemu darovali. ■ f: - Dolili ste povsocl življenje, pogube duše reševali, \ •.< - nosili sami ste trpljenje,, da druge ste osrečevali, ;i " Ljubili našo : .ste. mladino, zalezhšbm ste jo vabili, z'njo lelali za domovino, -j' ’ drakbi brezboštva jo rešili. Bog sam Vam dal je službo- p-veto.,\ • / . za'-nadpastirja nam postavil, -l . -P 1 za težo križa, žalost, bedo ■plačilo večno Vam pripravil. j ■ . * d. Kalvarija je že za .Vami, zdaj Oljska gora se Vam bliža, r -nebeški Oč^ bfii nad nami, ! že vstaja v dalji slava križa. 4* Zapisani ste v srca naša, .m n. moremo Vas^pozabiti, nam svetla luč so pota Vaša, za Vsmi hočemo hoditi. p. ' Štev* 3»» Leto II OB ST1RKET im , ,r ' w s o © ^ 00 Težka je bila njih pot, ko^so v znoju in v solzah sejali kleno zrnje. Ko "pa so še s setve-vračali, so med-veselimi vriski nosili s sabo snope najbogatejšega žita*. Tako nekako je zapel-psal* mist v... stari zavezi. .. . j Te besede naj tudi v najlapši luči in. podobi' pokažejo- vso globino trpljenja in skrbi, plodo.no sneg a- dela, čigar štiridesetletni* co obhajamo. Štirideset let neprestane - truda .polne setve, nep-re*; stane ga. napora,' nenehnega dela - za '-duše* Morda je bilo nekaj' teli-let . obdarjenih tudi z zunanjo srečo in uspehi, pa ;so potem druga pri* nesla toliko težji križ in'bridkost. Skoro polovico teh le t je pri* našala dvojen križ, dvojno težo nadpastirske službe. ■ :o /k" . Pred štiridesetimi; leti )si je naš nadpaštir izbral Gospo* da za svoj delež. . Stopil je v Njegovo službo, "da. bi se ; -’z Njim-boril;, -a za neumrljive'duše in Mu jih pomagal reševati« Vse Svoje moči , :; vser■ svoje delo, še celo svoj prosti Čas in počitnice je' žrtvoval temu cilju. Za duše je klical skozi štirideset let vsakjdan. Jeziisa na ;L: rdi-.- oltar, dušam oznanjal^božjo besedo, jih prepričeval,' rotil, svaril, • prosil, vodil* Skozi štirideset let je dušam delil božje usmiljenje in odpuščanje v spovednici. / Vsa ta leta niso bila leta navadnega duhovniškega dela. Sv. Duh ga je izbral za višjo službo, za težji križi Dal mu je v ro= ke nadpastirsko palico, da bi vodil ne le vernike-, ampak'tudi njih pastirje. Vsem je moral postati vse:, nositi svoj'križ, križe svojih duhovnikov in vernikov, svetiti z besedo in zgledom vsem, kazati pot v burnih, zmedenih časih vsem, prav zato pa tudi nositi sovraštvo v stoterni meri. Bog pa mu je določil budi med nadpastirj-i svoje Cerkve posebno mesto. Določil ga je,, d-g. nese križ, :i je tako težak, kakor križ malokaterega nadpaštirja. Oe bi prebirali zgodbe nadpaštirjev iz prve krščanske dobe, bi*videli, daje bilo mnogo preganjanih, mnogo mučenih in pomorjenih. Malo pa je bilo talcih, ki bi bili de* ležni tolikega dušnega mučeništva,' n ijpodlejšega sramotenja, pod* tikanja, obrekovanja in laži« Prej.kot telo, so mu hoteli ubiti vsa* ko čast in spoštovanje, pbkazatitga kot ižvrže-k'naroda - saj to je tudi hujše kot telesna smrt'« Kot"prerok je vse to ■ naprej videl in udano sprejel iz božje roke vso težo križa, ki- mu ga je določil Gospod v njegovi službi. "Kdor hoče biti moj učenec, naj zataji sa= mega sebe, vzame svoj križ ih hodi za menoj." Vse to je storil kot najboljši učenec, pravi t apostol Gospodov, naš dobri nadpaštir« Leta najtežjega križa še- vedno teko, mu še vedno pritiska* jo rame k tlom. Za t tako trpljenje je treba globoke vere, zaupanja in največje- ljubezni do.Bogačin do duš. Človeška moč tegs ne zmore« Bog je tisti, ki vliv a'moč, ki pomaga-človeku prenesti vse, tudi težo, ki se zdi za človeka nezhosljiva. Naš nadpaštir nosi pd.eg svojega križabin skrbi tudi naše. Zato smo mu mi dolžni pomagati. Boga, ki nam ga je v teh časih po* slal kot vodnika in učenika, prosimo, naj mu-da moči, da bo udano, 'pogumno in z veseljem vse- to prenesel* Pa še tega prosimo, da bi mu Bog, če je to njegova sveta volja, trpljenje skrajšal. Naj kmalu dopusti cas, ko bo v radosti žel 'bogato žetev svoje setve, ko mu križ ne bo več le breme_, ampak, tudi plačilo* Za zaključek še’ ob-.sv„ 'Pavlu razmišljamo veličino dela, skrbi in trpljenja svojega 'nadpaštirja, da bo 1 naša ljubezen do nje* ga tem večja in naša molitev zanj tem bolj'.goreča. Iz 1. pisma Korinčanom 2, 1... Tudi ko san jaz prišel k vara, bratje, nisem prišel z vise , * štev* 3. , Leto 2. „ - 3 ' 20, j uli j a 1947. kostjo besede^ali modrosti -vam oznanjat pričevanje božje. Sklenil sem bil namreč, nič drugega ne videti med vami kot Jezusa Kristusa in .to križanega*.. * * * ' Iz 2. pisma.Korinčsnom 4, l.. e Ker imamo torej po usmiljenju, ki smo ga dosegli, tako službo, ne omagujemo, ampak smo se odrekli skrivnih'del, ki bi se jih morali sramovati; in'ne hodimo v zvijačnosti, tudi ne pačimo božje'besede, ampak se z oznanjevanjem resnice priporočamo vesti vseh ljudi pred Bogom.. Če pa je naš "evangelij res zakrit, je zakrit tistim-, ki so na poti pogube, nevernikom, katerim je bog tega -sve¬ ta. zaslepil misli, da bi jim ne zasvetila luč blagovosti o veli= častvu Kristusa, ki je božja podoba/ Iz 2i pisma Korinčanom 6, 3 ... : V. ničemer ne dajemd nobenega pohujšanja, da se naša služba ne hi grajala, marveč se v vsem skazu j no kot božje služabnike v ve- liki^potrpe-žljivosti, v nadlogah, v potrebah^ v stiskah, v ranah, v ječah, pri uporih, v- trudih, v preoutih nočeh, v postih, s čistost= jo, z znanjem, s prizanesljivostjo, s 'prijaznostjo, s Svetim Duhom, z nehinavsko ljubeznijo? z oznanjevanjem resnice, ž božjo močjo, z orožjem pravice, v desni in levi j v časti in ne časti} -.pri dobrem in slabem glasu? kakor zapeljivci^ia vendar resnični, kakor nepozna¬ ni in vendar -znani, kakor umirajoči in glejte, živimo, kakor stepe.« in vendar ne usmrčeni, kak dr žalostni, pa vendar .veseli, kakor ubogi, pa vendar mnoge bogatimo,, kakor bi nič ne imeli in vendar imamo vse. k Iz 2, pisma Korinčanom 11, 26 ... .Mnogokrat sem bil na potih, v nevarnostih pred'razbojniki, v nevarnostih pred rojaki, v nevednostih pr d neverniki,, v ■ nevarno« sti v mostu, v nevarnostrh v samooi, -v nevarnostih na morju, v ne¬ varnosti pred lažnjivimi brati} v trudu in naporu, v pogostnem bdenju, v lakoti in žeji, v pogostnih postih, v mrazu In nagoti.Brez .tega, kar me po vrhu še zadene, imam vsakdanji opiavek’, skrb za vse cerkve. Kdo je slaboten in bx jaz ne bil slaboten?'. Kdo se pohuj = suje' in bi mene ne peklo? -i Iz pisma Kalošanom 1, 24 Zaaj se veselim v . svojem mesu dopolnjuj-em, kar njegovo telo, ki jo Cerkev? božjem načrtu, V KI bil nju za vas in s svoje strani na 'aja bridkostim Kristusovim, za ‘ ' ~ sem postal služabnik po a dopolnim božjo besedo,. no o Odii zakaj zanjo dan za vas, /_--- _ rar Življenje v p osvečujoči_milosti božji j e L soc ialha ,do Iz n os t. Prva in največja dolžnost kr= ščanske ljubezni je skrbeti za rast božje= ga življenja v ..dušah bližnjih. Najbolj — gotovo boš rešil svojo dušo, ako boš skr= -bel. za zveličanje svojega bližnje ga »Kdor Štev, 3., Leto II. «- 6 '20. julija 19 ^ 7 . hoče druge ^oditi li Kristusu, mori, hiti sam ^risttfsov. Skrb za sve¬ tost^ t.j. za rast božjega življenja v svoji duši, za čim tesnejšo povezanostjo s Kristusom je socialna-dolžnost.•Ki vseeno, kako močno je božje življenje v meni. Od moči božjega živi j en ja.. udov je odvisna-rast in moč skrivnostnega telesa Kristusovega -Cerkve. . Pohujšanje^ je greh. z o pv.i; ljubezen_do bližnjega. _• •Skrb za samoposvečenje nas obvaruje pred največjim grehom zoper ljubezen do bližnjega* pred pohujšanjem. ' Večkrat ne mislimo pohujševati in zapeljevati, pa v resni= ci zapeljujemo in pohujšujemo. Kaše besede, obnašanje in naše rav= nanje vpliva na bližnjega. Ne gre vedno za greh. Dovolj je napačna miselnost, ki jo izražamo z besedami. Človek je. zelo občutljiv za do-jenianje. Samo ena neprevidno izrečena beseda lahko veliko škodi, človeka, ki ima skušnjavo lahko zavede v greh. Lahko pa tudi člo¬ veka, ki je v.grehu, nagne, da v grehu vztraja. Veliko večje zlo je, ako Mo naravnost pohujšuje z grešnim življenjem. Vest takemu človeku 'lahko popolnoma otopi. Nikoli se ne vpraša, kakšen vpliv ima njegovo grešno življenje na okolico. Se veliko večje zlo je, ako sc kdo namerno trudi, da bi bližnjega pridobil za greh* Strašno jc načrtno in premišljeno uni=- ' č vati v dušah božje življenje, iz duš isgo ljati Kristusa. Zaradi pohujšanja bo ena ali celo morda več duš živelo en teden, več tednov, celo življenje ali morda celo vso večnost brez K r i s t us - ac p a ne le to! Te duše bodo zapeljevale tudi druge. In tako se bo iz dneva v dan večal val pohujšanja. _Krš čansk-a 1 j ub e ze n j e deja vna . Krščanska ljubezen ni samo prazna beseda ali čustvo, ki je navadno zelo spremenljivo, krščanska, ljubezen mora biti dejavna. Kaže ‘se v dobrih delih. ■ Gotovo je, ca moramo na prvo. mesto, postavi= ti duhovna dela usmiljenja. Ud prvih početkov krščanstva' skozi vso zgodovino sv.Cerkve je Kristusov nauk o ljubezni prinašal bogate sadove. Krščanstvo je bilo prvo, kr. je s svojim naukom o ljubezni posijalo v življenje najbolj bednih in zatiranih, v življenje po= ganskih sužnjev. Kjer in kadarkoli je zamiralo versko življenje, tam se je tudi vedno uvajalo novo suženjstvo. fi: šca nska lj ub e ze n m sovražnikom. Ljubezen zahteva od nas, ds se varujemo sovraštva. !, Kdor 20. {julija 194-7.» Štev, ft» f Let o II« - 7 pa svoja ga brata sovraži, ju v temi in bodi v temi, in ne ve kam gre, ker je tema oslepila njegove oči,"(-Jan. 2, 11). V naše ži/lje= nje ne sme pasti niti senca sovraštva. 1 'Boriti se. moramo: proti vsem sovražnim mislim, ki-v nas vstaja jo, Kristus naroča, v govoru na .. ; goril "Ljubite svoje sovražnike* dela jte' dobro.. tem,/-ki, Vas -sovraži* Jo^Cciraiaftirečrljubrtetiste, ki vas ljubijo, kakšno sasluženje imatd. j Ali ne delajo tega tudi cestninarji? In če pozdravljate j le svoje' brate, kaj delate posebnega? .Ali ne .delajo tega tudi''poger '‘o*’ j- - . • . ‘ ’• ; V. . ■ n ■/ • (Mt, 5» 44 - 48) Krščanska ljubezen se : varuje vsakd sebičnosti.in ne išče prijetnosti in svojih koristi, marveč, se. posvbti službi bližnjega*- -Najbolj pride -to do izraza v razmerju. ' katoličana do svojih in Kristusovih sovražnikov, "Nikomur ne povračuj.te hudega J s hudim. Ako ; je. mogoče., .živite, - kolikor je na.-vas’ z vsemi ljudmi v miru," (Rim 12, 17) • • ' ■ ' •» > i. * - _ . •• ■Kristus {pričakuje od svojih učencev junaške ljubezni ir. In za to ljubezen daje tudi veliko plačilo,. ljubezen do sovražnikov ' • napolnjuje našo dušo z mirom, ki pokliče sv, Duha. - 'Posvečevalca v dušo. Sad ljubezni do ;sovražnikov je vedno tesnejše življenje s Kristusom, • (Nadaljevanje), Po tisti lepi dopoldanski uri v leseni koči ob jezeru/se je v duši grajskega dekliča podilo na. stotine bežiiih .misli.' Pr| t ha= jale so, zginevale in .se spet vračale kot lastovke, - Ko. se je vračala iz puščavnikove koče proti domu, je - Lav¬ ro tka večkrat obrnila ,svojo glavico nazaj in so spraševala: /"Moj Bog, kako je ‘vendar, to mogoče, saj j s ‘komaj verjetno I "Zločinec" je videl Krištofa, - z njim je govoril! • Čisto gotovo je bil to moj Krištof!..«'Pa.da. je radi mene*,, radi mene šel na vojsko?" Ko je prišla domov je tekla najprej k polici, kjer sol bile očetove knjige. Vsa zardela od vneme in veselja je izvlekla ven veliko Lutrovo biblijo in jo• odnesla .v svojo dekliško sobico, S seboj je , vzela-tudi gosje pero in .črnilo in začela prepisovati iz knjige Zdrava Marija. Zdrava, milosti polna^...... Tisto ‘ popold.ne j„ neštetokrat'romalo njenih dvoje oči proti cvetočemu jezeru.'Kadar je-opazila spodaj na travniku gosjegr pastirčka, ki je imel toliko opraviti s svojo poaob.o Marijino, si je vedno želela, da bi tudi sama 'imela kako podobo, ^blažene " Marije Ob takem razmišljanju pa ji je nenadoma šinila v glavo misel* "Kaj pa, če bi bil Krištof poslal’ "zločinca", sem, da bi poizvedoval o menil ... Drugače skoro ni'mogoče, da je prav saa' prišel? In čemu mu je toliko do mene? Morebiti je ta "'zločinec" še celo kak rim* ski.^.predikant,- ki .dela na to, da bi me spreobrnil v rimsko vero* h _ _ t l. _ ^ _- k •. n. * ' .. 1 -.. "TV-I * - . - r*U. ~ A , Navaden papist se najbrze ne bi ga ^rištofa bom pa, kakor se mi tako spoznal v sv, vse zdi le šef spet videla!..-. Pismu...*. Svoje* Zato L«* Štev. Loto II. i— ..3.» 2.0 ♦ d ul ij a- i94Vy • se bom p a oklenila blažene.. Marije.Iti'tem'Ima Luter -cišto 'go¬ tovo napak. To pa rimskim bolj' ver jamam, : aa d® ' zar ,3S mn gob no. in ar premore več kot drugi! Zato premore, tudi to, da., pripelje Krištofa nazaj domov in ga spreobrne., v. dobrega evangeličana/" " ' ' ;i: m a Tako se pogovarja dvkLiedv-cez- dan samb a seboj. . :i ki -m e■..•■ o Zvečer je Lavretka, pred on je .legla k-počitku, .stopila k oknu in -prvič molila angelov pozdrav'Mor iji'v poletno- noč.' Vzroki je držala papir in brs&a* Zdrava, milosti polna, llosp^kj^ngbfcbpj, blagoslovljena si med .ženami in blagoslovljen je sad Tvojega tele sa* Še tole jo.dostavila: ”0, blažena Harij a, skazi mi milost in pri* - pelji mi .Krištofa spet zdravega domov, da bom iz njoga np.pravila • dobrega —av-angeličana." - Y močnem zidovju, s katerim je obdale.‘dekličino ireo b r • Lutrova vera, so se pokazale ..prve razpoke,' ' ... Jg.; V -naslednjih dneh/5 e grajsko, dekletce redkokdaj pokazalo na vasi. Celo ..ure je pradede la., .pri veliki Lutrovi knjigi 'in podčrta« vala z barvastim svinčnikom mesta, kjer je bilo v .evangelijud.?apiga= na kaka beseda o "blaženi*’ Mariji. - "Sveta" Lavretka .veliki. fcra« ljici še nikakor ni mogla reči, To se sliši"le preveč rimsknt "hla« žena" že, tako ji ga tudi angel rekel. e. ■': . Misel, da je zločinec kak rimski predikant, se ji je zde« la vedno bolj verjetna. Drugače sploh ni mogoče, da bi bilo kakemu tujcu toliko do mane. 'Zato" je V 'naslednjih dneh'hotela i.spet; iti k., "zločincu" in::ga čisto-.odkrito vprašati. Proden je pa prišlo do te« ga, j d pa morala, njena duša prestati., še prav hudo preskušaj o y : ‘ " lavrotko' jš tiste dni, kjerkoli je bila, kot senca sprem« ljr.la misel na veličino in meč Matere Božje. Večkrat je že. mislila odpreti usta. in vprašati viteza: "Ti,oče, kako je, .mogel ‘dr. Luter kar tako jih kratko oprav iti; ž: "blaženo" Manijo pr oti tako jasni be« sedi sv, jpi.sma..vpne'ar ji ; ja strah, da-ne^ibi : J. tli ra drugače kot oče, jv e dno zaprl usta. Mi pa še 'preteklo 'det f dni' od njenega obiska pri Krištofu, ko že ni mogla vsč zdržati* Pri kosilu je položila žlico na mizo in z otroško .odkritostjo- rekla vitezu: "Dr. Luter ni« ma prav. "Blažena" Marija je ve.č kot vsi drugi ljudje in rimski i« me, j o prav, uda ji pravijo "blažen?.". Kar trd in osupel od: začudenje, jo je gledal vitez, "Otrok, kdo ti j'-.- pa vtepel v-"-glavo-te- 'papistične neumno'ij« sbi?" .. ' .' , ‘ - .O. “ «Bila.;seEi pri "zločincu", : mu je Lavretka brez navolje od« govorila,. "ta..mi je/povedal to stvari in tudi pokazal v sv.Pismu mesto, kjer je vse to dokazano". . "Pri tem'ničvrednežu - si bila?-• Pošteno dekle : pri,.takem klatežu?" - "'; ' "Saj šem muham.o kruli nesla ~ saj druge 1 .ženske.-tudi tako -delajo", .jV/začela ihte tl'Lavr. neka. _ v "Da se nikoli več ns pne drzneš-' stopiti v: njegovo bližino”, ji. je zagrozil oče. Ledeno mrzlo jo sprelete lot dekličino .dušo; pri njegovih besedah. 0 ; ^rištofu-bi'nararec-rada še toliko zvedela in edi« ni, ki bi. mogel kaj povedati o njem je -vendar "zlo.cinec". Jokaje .je .tekla v "svojo šdb.icb in s.c tam predala svoji žalosti,. ko -jo vitez vifk.l, : 'da j-;, o-i .nazaj, jo je šel sam iskat. - Stopil. ,jp v. nj.eno sobice. Še' Vedno jo jokala in ždela za omaro, od« koder se je videlo naravnost na strpno ogljarskc- kočico., . ., P aeo.P- ’ .- • . .vitje z /je zirfajal 'z ^glavo, JKi-nnogel razume ti,/-da. bi : njegova, .prepoved' tako'zelo zadela rhčerko,’ : .-. v o; ... ..n .,//' ."lavretkajPKajrpa to’ pomeni?’’ 1 Zakaj--Jjočaš?" .Dobil ni.nobe« ■nega .odgovora. /Ma miži/jbgzagledal -odprto biblijo,.-J Sklonil se- je in opazrl/V knjigi/ modro ' jJp d č p t ane o z p • j i co. 'Ilirije." in/, "mati .Jezusova" je bilo redno dvakrat podčrtano-. -• "• ,r o'.-;. (Dal. j o prihodnjič,)