GEOGRAFSKI OBZORNIK ZAUPAJMO V LASTNO USTVARJALNOST Maja Topole Tudi letos so se tako osnovnošolci kot srednješolci preizkušali v raziskovalnih sposobnostih. Da bi pomagala k postopnemu odpravl janju stalno ponavl ja jočih se p o m a n j k l j i v o s t i , na j navedem neka j s p o z n a n j in ugotovitev, pridobljenih na osnovi večletnega spremljanja takih merjenj znanja, pa tudi sodelovanja v komisijah letošnjih regijskih in državne prireditve za srednješolce. Preden se dijak loti raziskovanja, mora biti zanj motiviran, zagret, v njem mora zrasti želja, odkriti nekaj novega, nekaj spoznati in posredovati naprej. Če ga vodijo k raziskovalnemu delu drugačni nagibi (tako se morda lahko izogne drugim manj prijetnim obveznostim, kot je maturitetni izpit), je naloga vnaprej obsojena na neuspeh. Raziskovalno delo in metode se precej razlikujejo od metod, ki jih je vajen srednješolec, zato jim nikakor ne more biti kos brez pomoči mentorja. Mentor ga mora seznaniti z metodami dela, ga opozoriti na pravilno miselno zgradbo in organizacijo dela, ga usmerjati pri zbiranju podatkov, mu pomagati pri oblikovanju cilja in ga vseskozi spremljati, da se od cilja ne oddaljuje. Prav tu je najšibkejša točka celotnega poteka dela. Kazalo, ki ga sestavijo učenci, navadno obeta precej, dejansko pa se potem naslovi ne ujemajo z vsebinami. Ker si dijaki niso jasno zastavili cilja, niso opredelili problemov, ki j ih želijo razčistiti, in ne vedo, za koga in s kakšnim namenom pišejo, hitro zaidejo na stranska pota in se razpišejo o vsem mogočem. Pri tem nizajo poglavja brez reda, ne da bi upoštevali vsebinska in časovna zaporedja. Besedilo navadno ne preseže opisnega značaja. Nevarnost, da zastavijo temo preširoko, obstaja tako pri regionalnih predstavitvah kot pri obdelavi ožjih tem. Mimogrede vključijo sicer zanimive opise, ki pa z glavno temo nimajo nikakršne povezave. Povzemajo vsebine in misli iz najrazličnejših virov in jih zelo redko pravilno citirajo, še manj pa kritično vrednotijo. Marsikdaj ni jasno razvidno, kaj j e avtorjev prispevek in kaj so prevzete vsebine. Zbiranje gradiva in terensko delo pogosto zahtevata izreden napor in veliko časa, potem pa dijaku zmanjka moči za ustrezni analizo in sintezo, hkrati pa nima idej, kako gradivo nazorno predstaviti. Grafične priloge morajo biti natančno opremljene. Če že ne manjkajo časovne in krajevne oznake grafikonov in preglednic, pa avtor pozabi na njihovo citiranje, oštevilčenje ali naslov. Pri statističnih obdelavah je pomembno, d a j e število primerkov, zajetih v vzorcu, dovolj veliko, da z njihovo analizo dejansko lahko pr idemo do splošnih sklepov, in drugič: da upoštevamo anonimnost anket in jih uporabimo le kot vir, na osnovi katerega izpeljemo splošne trditve. Večina nalog nima ustreznega sklepnega poglavja, kjer naj bi avtor povzel glavne misli, izražene v besedilu, predstavil osnovna spoznanja in opozoril na probleme, ki so še odprti. Vse manj znane strokovne izraze, ki jih v nalogi uporablja, mora dobro pretehtali; le s poznavanjem njihovih definicij se bo izognil napačnemu ali nerodnemu izražanju. Težiti mora k povezanemu besedilu, pregled- nosti, jasnosti, izvirnosti injedrnatosti. Dijaki na splošno posvečajo premalo pozornosti jeziku; preštevilne so slovnične napake in nekateri avtorji se ne trudijo, da bi odpravili tipkarske napake. Marsikatera naloga razkriva, da j e bil dijak prepuščen samemu sebi, ali drugače: mentor ni opravil svoje naloge. Verjetno pa so nekatere raziskovalne metode nemalokrat tuje tudi mentorjem, saj se sami največkrat ne ukvarjajo z raziskovalnim delom. Zato mislim, da bi bilo treba posvetiti več časa njihovemu usposabljanju v okviru Ilešičevih dni. In še nekaj: na državnem srečanju se soočajo avtorji nalog, ki se vse preveč razlikujejo po kakovosti. Temu bi se lahko izognili z enotno organizacijo regijskih srečanj, kjer bi z enakimi ocenjevalnimi listi dosegli ustreznejši izbor. Pri dijakih smo opazili polet, požrtvovalnost, zani- manje in željo, da bi prispevali k boljšemu poznavanju domačega okol ja , pomagal i pri r e ševan ju perečih problemov in sodelovali pri uporabnih raziskovalnih nalogah. Ob ustreznem mentorjevem vodenju in morebitni podpori krajevnih ustanov zares lahko opravijo koristno delo in izpostavi jo probleme, ki se jih drugače zlepa ne bi nihče lotil. NEKAJ MISLI OB LETOŠNJEM SREČANJU IN TEKMOVANJU MLADIH RAZISKOVALCEV- GEOGRAFOV V OKVIRU GIBANJA "ZNANOST MLADINI" Miha Pavšck Na ravni mesta Ljubljane je bilo tekmovanje organi- zirano zelo površno in "ad hoc". Nekateri dijaki so bili obveščeni o predstavitvi šele dan pred tem, temu ustrezna pa j e bila tudi njihova pripravljenost za predstavitev raziskovalnih nalog. Opremeljenost učilnice ni ustrezala predstavitvi geografskih vsebin raziskovalnih nalog, prav tako pa je bil krog publike zelo skromen (v glavnem le mladi raz iskovalc i in ocen jeva lc i ) . Di jak i so bili popolnoma prepuščeni sami sebi in lastni iznajdljivosti, večina predstavi tev pa j e bila zato zelo pust ih in suhoparnih in le redki so po predstavitvi popravili splošni 34 GEOGRAFSKI O B Z O R N I K vtis, ki smo ga dobili ocenjevalci na podlagi pregleda pisnih izdelkov. Na sklepni slovesnosti vseh sodelujočih v ljubljanski regiji sta potekali sočasno obe razglasitvi: najprej za osnovnošolce in zatem še za srednješolce. Ti dve razglasitvi je potrebno ločiti (2 samostojni prireditvi) že zaradi temeljnih razlik pri raziskovalnem delu v osnovni in srednji šoli (skupinsko - posamično). Ocenjevalci v ljubljanski regiji smo dobili na novo zasnovan ocenjevalni list, ki nam je v veliki meri olajšal naše delo, saj smo lahko dokaj objektivno ocenili izdelke mladih raziskovalcev. Omenjeni ocenjevalni list bi z nekaterimi manjšimi popravki lahko služil kot enotni obrazec za ocenjevanje raziskovalnih nalog na tej stopnji tekmovanja za vso Slovenijo. Na državnem srečanju je bil ta vtis nekoliko boljši, nerazumljivo pa je, da so dobili mladi raziskovalci z Gibanja Znanost - mladini, navodila, da jim ni treba prinesti dopolnilnega gradiva za popestritev predstavitve. Na tem t ekmovan ju smo pr ičakoval i od mladih raziskovalcev malo več samostojnosti, očitno pa je bilo, da so le redki dobili dodatna navodila svojih mentorjev o tem, kako naj zgoščeno predstavijo bistvene izsledke in sklepe iz raziskovalnih nalog. V letošnjem šolskem letu se j e poznalo, da so lahko dijaki z raziskovalnimi nalogami, ki pa so bile na regijski ravni bolj seminarskega značaja (razen morda po obsegu), opravili tudi del zaključnega izpita. Ravno zato je bilo število nalog nekoliko večje, na ta račun pa se je poslabšala kakovost oddanih del. Ta način opravljanja zaključnih obveznosti vsekakor ne spodbuja raziskovalne de javnos t i v ož jem pomenu , saj j e geografska problematika v tem primeru obdelana zelo površno in brez jasnih ciljev ter dodelane zasnove. V naslednjem letu tak način, zaradi ponovnega uvajanja mature, ne bo več možen. Glede na vsebino še vedno prevladujejo družbeno- geografske naloge, predvsem s področja turistične geografije in geografije naselij ali drugih teritorialno nekoliko večjih skupnosti. V okviru geografije je bilo tudi nekaj nalog, ki bi po svoji vsebini sodile na druga strokovna področja in tudi obratno. Tu bi veljalo opozoriti mentorje, naj pravilno usmerijo raziskovalno delo mladih raziskovalcev, saj ima vsaka stroka povsem lastne raziskovalne metode, predmet proučevanja in razisko- valne cilje. Že nekaj let pogrešamo fizičnogeografske raziskovalne naloge. Na finalnem, državnem tekmovanju je bilo tako kar nekaj zanimivih nalog, ki pa so bile brez pravega, geografsko obarvanega zaključka (prepletenost in povezanost vseh dejavnikov v pokrajini). Pogrešali smo predvsem naloge aplikativnega značaja, ki bi obravnavale konkretne primere. Vse so bile še vedno preveč opisne, mladi raziskovalci pa so le redko izluščili bistvo obravna- vanega problema oziroma v nalogi zajete pokrajine. Ponekod so podali le skromne ugotovitve ali predloge za reševanje določenih problemov. Se nekaj besed o zgradbi raziskovalnih nalog. Naslovi so običajno preveč splošni, zato kasneje v nalogi bistveni del ne pride do izraza, ali pa avtor navaja podatke in dejstva, ki niso v skladu s prvotnim kontekstom. Že iz samega naslova naj bi namreč lahko razbrali ožje področje, ki bi ga posamezni avtorji v nalogi podrobneje obdelali. Ravno preširok tematski okvir naloge nemalokrat povzroči avtorjem težave pri oblikovanju sklepov, ki pa so za vsako stroko temeljnega pomena. Iz leta v leto se ponavljajo napake v zvezi s citiranjem in navajanjem literature in virov, tako med besedilom, kot tudi v seznamu na koncu naloge. Pomembno je, da mladi raziskovalci že v tej fazi ločijo lastno, avtorsko delo od povzetkov oziroma navedb ali sposojenih delov besedila drugih avtorjev. Z večjim avtorskim deležem in selektivnim izborom citiranih odstavkov ali delov besedila se namreč zmanjša obseg naloge, ki s tem le še pridobi na preglednosti. Naloge so v večini še vedno preobsežne (tekstovno), ali pa ni pravega razmerja med besedilom in prilogami. Slednje so v nekaterih primerih preveč obsežne. Mladi avtorji raziskovalnih nalog naj bi pokazali le najznačilnejše dokumentarno in fotografsko gradivo, ki smiselno dopolnjuje obravnavano problematiko. Žal pa smo tudi letos pogrešali kartografske (tematske) priloge, ki so za geografijo ena od najpomembnejših stopenj pri analizi in sintezi geografskih spoznanj. Največja pomankljivost pri večini nalog pa je bila zagotovo povezana z opredelitvijo ciljev in namena naloge. Najpogosteje so bili postavljeni nejasno, ali pa navedeni le posredno, mnogokrat pa, glede na smisel, obseg in metodološki pristop ter stopnjo zahtevnosti srednješolskega raziskovalnega dela, zastavljeni preši- roko. Ravno tu se j e poznala premajhna prisotnost men- torjev, ki bi morali nuditi ustrezno pomoč ravno v tej fazi raziskovalnega dela. Z jasnejšo, ožjo opredelitvijo ciljev in namena naloge bi lahko bistveno pripomogli k pre- glednosti raziskovalnih nalog, predvsem pa bi s tem smiselno usmerili zasnovo in nadaljnje raziskovalno delo posameznih avtorjev, ki lahko šele v nadal jevanju pokažejo svoje prave sposobnosti s primernim ali celo izvirnim metodološkim, vsebinskim in sintetskim delom, ki naj bi j ih privedlo do določenih ugotovitev in zaključkov. Bistvo pri tovrstnih nalogah je ravno to, da mladi raziskovalci sami skušajo najti povezave med različnimi dejavniki, ki na svojstven način povzročajo spremembe v pokrajini ternjenih manjših ali večjih delih. 35 GEOGRAFSKI OBZORNIK Jedro naloge oziroma glavni, vsebinski del j e v večini primerov preobsežen, pri statistiki pa so podane le osnovne značilnosti. Mnogokrat bi lahko avtorji dodali vsaj nekatere osnovne statistične parametre: indekse, deleže, trende, povprečja, pri primerjavah pa so premalo kritični do posameznih virov. Pri nalogah, kjer potekajo določene meritve, jih je potrebno opozoriti na zanesljivost merilnih naprav in njihovo odstopanje ter na krajevno in časovno primerljivost posameznih rezultatov. Posamezni avtorji so navedli določene ugotovitve že na tem mestu, tako da so po tem na neka tere od n j ih pozabi l i v zakl jučnem delu, kjer se šele na podlagi pr imerjav pokaže jo določeni geografski problemi in n j ihove posledice v pokraj ini ter možnosti za reševanje. Določena poglavja v tem delu nalog so bila povsem odveč, saj so avtor j i navajal i manj pomembna in splošno znana geografska dejstva, ki pa mnogokrat niso bila bistveno povezana z obravnavano geografsko tematiko oziroma v kontekstu naslova raziskovalne naloge. Jezikovno so naloge na zelo nizki ravni (sodelovanje učiteljev za slovenski jezik!), tako skladenjsko kot tudi slovnično, polno pa j e tudi tipkarskih napak. To je verjetno tudi posledica naglice, brez katere bi bila marsikatera naloga preglednejša in kot taka tudi primernejša za širšo predstavitev. Žal večina nalog ni promoci jsko širše zastavljenih, predstavitve pa potekajo le v okviru šolskih razredov. Morda kar malo preskromno, saj bi izsledki boljših geografskih nalog lahko koristili nekaterim drugim strokam in državni upravi, ki bi lahko koristno uporabila določene podatke in ugotovitve pri nadaljnjem razvoju posameznih teritorialnih skupnosti. Zanimivabi bila tudi predstavitev geografskih raziskovalnih nalog v okviru posameznih šol, kjer bi se prek predstavitev med seboj spoznali sodelujoči dijaki te šole. Šola sama bi morala z ustrezno prireditvijo pokazati interes za tovrstno delo z mladimi in njihovo promocijo, ki je navsezadnje tudi ogledalo za vsako srednjo šolo. Pri nekaterih raziskovalnih nalogah smo pogrešali večji delež terenskega dela. Avtorji so navajali določene ugotovitve iz nekaterih študij in nalog, ki so nastale pred deset in več leti. Nagel razvojni tok in spremenjena po- krajinska zgradba so ravno v zadnjem desetletju privedle geografi jo do vrste novih spoznanj in do odkrivanja povsem specifičnih posledic in sprememb v geografskem okolju. Zato je spremljanje današnjega stanja na terenu ena od najpomembnejših sestavin vsakega geografskega raziskovalnega dela in tega ne bi smeli zanemariti tudi mladi raziskovalci. Tudi pri anketiranju so bili premalo kritični, ali pa niso najbolj posrečeno izbrali vzorca, ki bi dal dovolj reprezentativne in zanesljive rezultate, na podlagi katerih bi lahko dodatno ilustrirali ugotovitve ali sklepe, do katerih so prišli ob svojem delu. Rad bi opozoril še na enega od glavnih problemov, k i je povezan s sodelovanjem mentorjev. Pri večini nalog se je poznala površnost pri sodelovanju, predvsem v fazi vsebinske zasnove in opredelitve ciljev in namena naloge. Ravno v tem delu bi morali mentorj i sami ali pa z napotilom k ustreznemu strokovnjaku, ki se ukvarja z obravnavano problematiko v ožjem smislu, konkretneje pomagati mladim raziskovalcem. Na ta način bi bili slednji tudi bolje seznanjeni z raziskovalnimi pristopi, kar bi jim bilo v veliko pomoč pri izbiri ustrezne metodologije. Mentorji bi morali dati tudi nekaj dodatnih napotkov pri oblikovanju besedila, saj j e v nalogah še vedno preveč "balasta" in ponavljanja. Poudarek bi moral biti predvsem na lastnih ugotovitvah in sklepih. Pri mentorjih se opazi, da niso ustrezno stimulirani. Se vedno pa se, neustreznim razmeram v šolstvu navkljub, najdejo takšni, ki pomagajo d i j a k o m p r e d v s e m zarad i l a s tnega z a n i m a n j a za geografske probleme in smisla za usmerjanje mladega človeka pri njegovem ustvarjalnem razvoju. Velika škoda je, ker prihajajo iz leta v leto dijaki iz istih šol, tako da so nekatere regije slabo pokrite, saj od tam že nekaj časa ne dobivamo raziskovalnih nalog. Za razvoj slovenske geografije in geografski študij pa bi bilo v prihodnje vsekakor zelo koristno tesnejše in konkretnejše sodelovanje z Oddelkom za geografi jo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki bi moral že na tej stopnji usmeriti nekatere srednješolce - mlade raziskovalce v kasnejši študij geografije in j im razložiti, kakšne so osnovne možnosti za raziskave v geografiji kot tudi za k a s n e j š o zapos l i t ev . S tem bi o s r e d n j a izobraževalna geografska ustanova v državi nedvomno pritegnila sposobnejše dijake, ki danes odha ja jo po končanem srednjem šolanju na druge fakultete in j im ostane geografija le kot dopolnilo pri izrabi njihovega prostega časa. SVETOVNA KONFERENCA ZA ZMANŠEVANJE NARAVNIH NESREČ (WORLD CONFERENCE ON NATURAL DISASTER REDUCTION) Milan Orožen Adamič Združeni narodi so se na Genera ln i skupšč in i decembra 1989 odločili, da bodo zadnje desetletje pred letom 2000 posvetili prizadevanjem za zmanjševanje naravnih nesreč ( IDNDR- International Decade forNatu- ral Disaster Reduction). V ta namen so razvili široko paleto najrazličnejših dejavnosti. Vsem državam članicam Združenih narodov so priporočili ustanovitev nacionalnih komitejev ali organizacijskih jeder, ki naj v svoji državi