Izobrazujmo starše, ako hočemo imeti izobraženo mladino! MAlle Gesellschaftsklassen verhalten sich dem Erziehungsproblem gegeniiber noch mehr oder minder gleichgultig; sie glauben ihrer Pflicht zu geniigen, wenn sie fiir regelmaBigen, je nach den Ausprichen der Klasse ausgedehnten Schulbesuch sorgen: den speziellen Fragen der Padagogik stehen die meisten verstandnislos gegenuber, ihren Einfluss auf Charakter, Moral und Gemiit ihrer Nachkommen iiberlassen sie dem Zufall. Ob die Principien der Erziehung in Haus und Schule ubereinstimmen, \vird nicht gefragt; daB sie der Individualitat der Schuler Rechnung zu tragen hat, wird fast immer nicht beachtet; nicht die Auspriiche und Wiinsche der Kinder werden beriicksichtigt, sondem die uberliefertea Normen einer alleinseligmachenden Methode sind mafigebend." Bridka, a istinita sodba! — Tako rado se opočita učiteljstvu od prijateljev kakor tudi sovražnikov šolstva iu učiteljstva, da šolstvo ne doprinaša onih sadov, ki so jih pričakovali stvaritelji modernega Ijudskosolskega zakouodajstva. Vkljub nad tridesetletnemu obstanku in vkljub toliko prelite ,,srčne krvi" ni ljudska šola povzdignila nivoja ljudske izobrazbe do onega stališča, na katerega bi radi potegnili -prenmogi ljudski osrečevalci" trpeče ljudstvo širne Avstrije. In ta povod daje premnogim faktorjem — poklicanim kakor tudi nepoklicanim — priliko, da porajajo one iste ,,ostre sapice", ki vejejo tako rade le okrog ušes — uboge, škandalozno plačane raje — ljudskošolskega učiteljstva. Ti faktorji — poklicani kakor tudi nepoklicani — zvračajo vso krivdo edino le na učiteljsko paro — češ, ti si kriva tega zla; da šola ne prinaša onega, kar bi morala po njih — beri: le  po njih sodbi. In zaraditega si pa izmišljavajo ti faktorji — poklicani in nepoklicani — od prvega vaškega, po hlevnem vzduhu vonjajočega predsednika, oziroma šolskega nadzornika krajnega šolskega sveta pa do naučnega ministra — — vedno in vedno nove šikane, paragrafe, odredbe itd., po katerili se je učiteljstvu ravnati pri pouku, da dovede šolstvo — to podlago ljudske izobrazbe — do ljudstvo osrečujočega viška. In ta mnogostranost bo privedla naše ljudsko šolstvo do onega absurduma, da bo ljudska šola čreda brez pastirjev, da borao imeli pač šol na izobilico, a učiteljstva nikjer. Nasledki so že tu! Starejši hite v pokoj pred časom, a naraščaj kaže fige učiteljskemu stanu, ker je vsak preprost dninar na boljem kakor pa učitelj z maturitetnim izpričevalom v roki. Da bi pa ti faktorji — poklicani in nepoklicaui — pričeli raziskavati tam, kjer se mora res pričeti z radikalniin izrezavanjein, da privedemo ljudsko šolo do onega stališča, da bo v istini privedla ljudstvo do prave, trajne izobrazbe — tega pa ne, ker potem bi morali ravno ti faktorji — poklicani in nepoklicani — obuditi popolen kes in pripoznati, da so zakrivili sami, recimo 98%, da ni šola donesla do sedaj onih sadov, kakršnih so pričakovali sami stvaritelji modernega šolskega zakonodajstva. Ti faktorji — poklicani in nepoklicani —- so pričeli torej s temeljito reorganizacijo šolstva, češ, pornagati moramo spraviti šolstvo na višek svoje gonilne moči, ker le tako šolstvo bo ustvarjalo trajne sadove. In pričeli so natezati najvitalnejše membrane šolskega aparata — metodo. In to natezanje obeta biti tako intenzivno, tako temeljito, da preti privesti šolstvo do onega usodepolnega koraka, da se bo tako idealna zgradba, kakor je ravno ljudska šola, zaradi tega natezanja sesedla in pretvorila v navaden stroj. Ako hočemo v istini šolstvu dobro, ako hočemo dovesti Ijudsko izobrazbo v istini na ono mesto, na katerem bi jo tako radi videli, da bi prinašala one sadove, katerih bomo vsi veseli, učitelji kakor tupi oni faktorji — poklicani in nepoklicani — ne smešimo se torej pred trezno mislečim Ijudstvom s takimi "otroškonaivnimi preosnovami v prid ljudskega šolstva, kakršne so se pričele porajati v nekaterih krajih na slovenskem ozemlju — kjer se hoče pokazati ta ali ona šoli blizu stoječa oseba v nekaki bengalični luči, češ, glej le me, kako sem skrben za povzdigo šolstva, a v istini pa zbuja ona ista oseba le pomilovalen nasmeh vsakega trezno, normalno mislečega -človeka, ker s takim reorganizovanjem — kakor je n. pr. določba, kako visoke naj bodo posamezne črke, kako naj otroci hodijo po stopnicah itd. itd. — se taka oseba le osmeši. Tu je treba drugam zastaviti sekiro, ako hočemo storiti kaj koristnega za šolo, in ena glavnih naših nalog bodi pri reorganizaciji ljudskega šolstva, da spravi :'O v popolno soglasje šolo in — dom! Tu, tu je izvor in konec rešitvi v prilog naši ljudski šoli — tu pričakiijmo rešitve našemu obupnemu klicu po večji ljudski izobrazbi. Dokler ne pridobimo našega odraslega ljudstva za pomoenika, nekakega součitelja — je zaman naš trnd — resen in smesen. Oglejmo si le površno, iz kakih faktorjev se rekrutirajo naše dece starši. Izvečine iz ljudij, ki imajo o Tzgoji otrok, svojega tele3nega sadu toliko pojma kakor nič. Ko stopajo v zakon, v višek človeškega zahtevanja, Tedo pač dobro le to, da bodo rodili ljudi, ki so ustvarjeni po človeški in božji podobi, a kako bodo dovajali te ljudi do one stopnje popolnosti, kjer bodo odgovarjali najprimitivnejšim zahtevam do popolnosti človeških ia božjih popolnosti — o tem se tem ljudetn niti ne sanja. In sedaj pa u.tvarjaj učitelj iz teh ljudi popolaa bitja! V takih slučajih bi pač morali biti učitelji edino le tako popolni Ijudje, kakršnega je ustvaril modrijan Nietzsche v svojem ,,Ubermenschu", ali kakršnega nam opisuje Šorli v svojem romanu ..Človek in pol", le s tem pogojem, da bi moral tak ,,človek in pol" iz tega stvarstva odstraniti oni pri s 1 o v e n s k e m učiteljstvu n e b i s#t v e n i del, ki je znan po imenom — želodec. Pritegnimo torej v delokrog svojega delovanja starše nam izročene mladine. In to doženemo najprej in najgotoyeje, ako jih poučimo natančno o vseh dolžnostih in nalogah ter zahtevah, ki jih stavi njih deca do njih, kar se tiče vzgoje in šole. To pa doženemo najhitreje in najbolje s pomočjo pouka. Ovedimo ts.ko imenovane večere za starše, kjer se bomo zgovarjali s širjo maso našega ljudstva o vseh dobrih in zlih posledicab, ki jih prinaša dobra in — slaba vzgoja. Poleg teh pa prirejajmo poučne večere za naše ljudstvo, a ti poučni večeri naj nam ne odgrinjajo ntajnosti življenja" velikega misleca Rousseaua, temveč podajajo naj nam v preprostih besedah smoter domače kakor tudi šolske vzgoje itd. In tu imajo kaj obširno polje vsi oni faktorji — poklicani in nepoklicani — pokazati moč svoje notranje vzgojevalne sile, svojega poklica. Prepričani naj bodo, da pripomcejo z enim samim takim poučnim večerom več do prave Tzgoje in izobrazbe ljudstra, kakor pa s celim košem raznih lepodonečih nasvetov. Seveda: teorija je lažja nego praksa, razdiranje lažje nego zidanje. A naša naloga naj še s tem ne bo nikakor končana. Povspnimo se se korak dalje! Pričnimo z izdajo poljudnih spisov za ljudstvo o vzgoji, o ljudski šoli, o branju dobrih, mladini namenjenih knjig itd. itd. In v to je seveda v prvi vrsti poklicana pred vsem naša ,,Šolska Matica", dalje ljudski izobrazbi namenjena ,,Družba sv. Mohorja" in ,,Slov. Matica". Tu bo treba trkati in trkati — in odprlo se nam bo. In tu so zopet poklicani oni, za šolo tako Tneti faktorji — poklicani in nepoklicani. Tu naj zastavijo svoja peresa ter nam napišejo kako poljudno brošuro o vzgoji, ia branjaželjna masa bo segla rada po nji. Ljudskošolskemu učiteljstvu pa kličemo: Ne odlašajmo več z reševanjem tega perečega vprašanja na polju ljudske izobrazbe. Pomagajmo si sami! Ne zanašajmo se na tujo pomoč, zakaj onim istim faktorjem — poklicanim in nepokli- canim — ne diši ta kruh, ker potem jim poide njih hrana in prešli bi kakor pomladna megla pred jutranjim solncem. Sklepno pa polagamo slovenskemu učiteljstvu kakor tudi vsem faktorjem — poklicanim in nepoklicanim — sledeče pobožne želje: 1.) -Zaveza" skliči v kratkem enketo veščakov, ki bodo sestavili nekak bojni program, po katerem se bodo uredila taka predavanja o vzgoji za širšo maso ljudstva. 2.) Naša književna društva -Šolska" in ,,Slovenska Matica" kakor tudi -Družba sv. Mohorja" naj prično izdavati poljudno pisane brošure o vzgoji itd. 3.) Naši visoki c. kr. dežel. šol. sveti naj tudi preskrbe, da višja oblastva dovolijo potrebni kredit za morebitne stroške, oziroma odškodnino posameznih predavateljev. 4.) -Slov. Matica", -Pravnik" kakor tudi .Zensko izobraževalno društvo" naj prično s svojimi obljubljenimi predavanji — a ta predavanja naj ne dičijo le štirih sten ,,Narodn ega" ali nMestnega doma", temveč ta predavanja naj polete po deželah, zakaj tu je ljudstvo stokrat bolj potrebno nauka, kakor pa mestna ngospoda!" 5.) Pri takih predavanjih n aj se v bodoče več ne ignorujejo šola, pouk in vzgoja, kakor seje — žal — iz nam morda umljivih vzrokov to dogajalo doslej!