Politični shod v Št. Ilju v Slov. goricah. Zopet je jareninsko politi6no društvo zbralo na svojem shodu lepo število navdušenih slovenskih kmetovalcev in sicer zadnjo nedeljo v Št. Ilju v Slov. gor. v prostorih narodnega gostilni6arja Celcerja. Shod otvori društveni predsednik kapelan Gomilšek iskreno pozdravljajoč zbrane kmete ter povdarja, da je za Slovence dandanes nujno potrebno, da se povsod in pogosto zbirajo v posvet, kako se braniti pred raznimi sovražniki, prav tako, kakor so se predniki naši zbirali v posvet ob času turških navalov. Na to da besedo potovalnemu u6itelju Ivanu Ka6u, ki v prekrasnem govoru razloži navzočim korist in potrebo kmetijskih zadrug. Vsako leto bolj propada, ubožava slov. kmet. Drugod so kmetje že skorai propali. V Galiciji, na Hrvaškem je siromaštvo doma, ker so edini oblastniki graš6aki in židje, ki imajo kmeta v popolni oblasti. Nekdaj je cvetela Italija, zvali so jo drugi Egipt radi rodovitnosti. Danes je ni revnejše dežele od nje glede kmetijstva. Tam sta le dva stanova: bogataši in berači. Zato si Italijani iš^ejo kruha v tujini. Z najslabšo hrano so zadovoljni. Mi bi ne bili. Tudi na Slovenskem je ponekod že žalostno, najbolj na Dolenjskem. Ljudje se selijo v Ameriko, ker jih doma6a zemlja ne more prerediti. Ce bi šlo tako naprej, kot zadnjih 50 let, v 25 letih popolnoma propade kme6ki stan. Kmetu je treba pomo6i. Do sedaj se ni zgodilo nic. Država je preslaba. Obupati ni treba, še je rešitev in sicer v samoobrambi. Sam si pomagaj, na druge se ne z a n a š a j! Kmetje se morajo združiti v kmetijske zadruge zoper poglavitna svoja sovražnika: veliki kapital in uboštvo. Kmetijske zadruge so obogatile kmete v Švici, na Nemškem. Tam je vse premoženje med ljudstvom. Isto dosežemo lahko tudi Slovenci. Najprej zboljšajmo travnike z umetnimi gnojili. Dva-, trikrat ve6 krme bomo imeli pa tudi toliko ve6 živine redili. Ni vse eno, 6e imaš sedaj 5 glav živine, potem boš pa imel 10 glav. Prvikrat bo treba umetnega gnoja, s6asoma pa bomo imeli dovolj doma6ega. Žalska zadruga je letos kupila že 26 vagonov umetnih gnojil. Ko bomo imeli ve6 živine, pa ustanovimo mlekarnice in sirarnice. Mlekarnica v Št. Juriju ob Taboru že vrlo deluje. Liter mleka pla6a po 6 kr., posneto mleko pa Se vsak dobi nazaj. Dobra krava da na leto do 2000 litrov mleka, kar znese 120 gld. Ni vse eno, 6e nam krava da le teleta, ali pa Se 120 gld. zraven. S tem si bomo veliko pomagali. Gorice nas zapuš6ajo, ker premalo gnojimo. Trs ie oslabel. Iz goric smo 100 let ven jemali, notri pa smo metali le suhe veje. Z obilnejšim gnojenjem si bomo pomagali tudi tukaj. Poljske pridelke bomo skupno dražje prodajali. Sedaj nam prekupci, židi dolo6ajo ceno, potem pa jo bomo mi določali. (Konec prih.)