N/ Bilo je pred dobrimi 100 leti. Na Kitajskem je divjalo strašne preganjanje kristjanov, relacija je z vso -/nemo. stikala za belimi hudiči,* misijonarji. Kdor se je z njimi družil, so ga vlekli pred sodnika. Ako tam ni. hotel zatajiti vere . in z nogami poteptati kriza, so ga strašno mršili .. Aziatska krutost' je glede tega silno iznajdljiva in nenasitna. Tako je stopila pred sodnika _ . . tudi neka mati s svojim 15 letnim sinom. Prvi je na vrsti deček. Na vsa.vprašanja ima en sam odgovor: "Kristjan sem!" Rablji, ga privežejo na natezal¬ nico, plenici pokajo, kosti se drobe, udarci padaj o j telo je kmalu čisto krvavo in razmesarjeno Mandarin je v strahu, da žrtev ne 'umre med mučenjemj za-to ukaže rabljem, naj malo nehajo. Zraven mučenca stoji mati in mora gledati,•kako ji mesa¬ rija otroka. Na obrazu se ji vidi, koliko pri tem sama trpi. S hu¬ dobnim nasmehom jo mandarin opazuje in pravi; "Kakšna kruta mati si! Niš nimaš srca! Z eno samo besedo bi se lahko odpovedala Kristusu in rešila otroka. Ti pa mirno gledaš, kako ti mučijo sina!" Kaj naj počne uboga mati? Ali naj stori, kar ji vele /a? Saj je vendar mati in čuti s svojim otrokom, ko tako strašno trpi. ;akp se ji smili! Hkrati se pa tudi zaveda, da je krščanska mati. 7 - n ve, da ne sme zatajiti svnje vere, in če bi bilo treba, je mora -pričati s sv®jo srčno krvjo. On, ki je za resnico izkrvavel na k: - . terja od svojih zvestobo d® smrti. Sin na natezalnici opazi, da mati ©mahuje. S težavo se me k njej, glasne zastoka in pravi: "Mati, ne jokaj! Za nebesa r obena cena prevelika!" Mati se zdrzne, 'dvigne glavo, pogleda v ne o in zakliče: "0 Gospod, odpusti ml, da sem za trenutek omahovala, isern vredna takega otroka! Da, otrok moj, zaradi nebes, pojdi pogu no / smrt. Blagoslavljam te. Spremljala te bo moja molitev, moja ljub • zen in moje materinsko oko, dokler naju smrt ne združi." +++ "Za nebesa ni nobena cena prevelika!" Tako govori, kdor resnično p® krščansko živi. kdor je prežet s pravim krščanskim idea¬ li zm ©m, kd©r gleda na vse, kar se godi na svetu, z nadnaravnega,bo¬ žjega stališča. "Za nebesa ni nobena cena prevelika", so govorili svetniki in tako nebesa dosegli. "Kako je hud© na svetu! Saj nam ni več živeti! Človek bi obupal! Le kje je Bog in njegova previdnost, da vse to dopusti?!" Tako premnogi vzdihujejo, obupujejo in zoper Boga bogo¬ kletno godrnjajo. Pa nič ne pomislijo, da je trplenje izraz neskon¬ čne ljubezni do nas. S trplenjem nas Bog očiščuje vsakdanjih slabosti. S tr¬ pljenjem nas trga iz objema posvetnosti in počutnosti. S trpljenjem nas uči, kako naj v sebi zatiramo .sebičnost, nevoščljivost, pohlep pr čezmernem bogastvu in uživanju. 3 trpljenjem nam daje priložnost, da moremo zadoščevati za svoje grehe in za grehe naših bratov, da mo¬ remo dopolnjevati odrešiluo delo Gospodovo in tako reševati pre¬ mnoge, ki so se izgubili od Kristusa. Kaknrr vihar čisti in osvežuje ozračje, tako nesreča,tr¬ li jen j e in preganjanje očiščujejo in utrjujejo kristjane. S trpljenjem, pa tudi s smrtjo, če gledamo na nju z besu 3 . gledišča, ne moremo nič izgubiti, marveč vse pridobiti. Str .2. Štev.68. P2™ £ 1 § 2 2 Yi: i _ 21 i ^ 4 5 2 Za Bega, za nebesa ni nobena cena prevelika, .Soje vedro krščansko gledanje na svet in na to, kar se na svetu godi. U imu-jCZf Mm - Smrt bivšega nemškega Fiihrerja je še vedno ■ — v ^ predmet zani> CIM manja in ugibanja. Okoli Hitlerjeve osebe se je začela spletati legenda ti¬ sti trenetek ko so poročila prvič javila v svet, da truplo moškega in ženske, ki. naj bi bilo zgorelo pr-ed kanclersko palačo v Berlinu, ni truplo Hitlerja in Eve Braun, S tem trenotkom je stvar postala zanimiva in senzacionalna« Ljudje so začeli ugibati, kje je potem- akem Hitler, Videli so ga v Argentini, ugibali so, ali ni morda po ognil na Japonsko .in nedavno so ga "celo videli" nekje pri Hamburg Tudi uradne kroge je vprašanje Hitlerjevega izginotja zt imalc od vsoga začetka, Posebne marno so se preiskovanja lotili S- ;eti, ko.so zasedli Berlin, Oni so bili tisti, ki so prvi izrekli vom nad Hitlerjevo smrtjo in v zadnjem času celo trdijo, da je Hi 'er še čiv« Ha podlagi njihovih zatrjevanj je izjavil dvom o Hitlo - evi smrti celo general Eisenhower, da-si je potem svojo izjavo p.vč . Lical. "Philadelphia Record" poroča, da je odpotoval v Evropo od¬ vetnik Robert H,W,Kempner, ki hoče za vsako ceno odkriti, ali je Hi¬ tler čiv ali mrtev. Če je mrtev, mora najti njegovo truplo ali za¬ dostne dokaze, kam je izginilo. Odvetnik Kerapner je nemški begunec, ki je bil prej policijski svetnik pruske države, Pravi, da je eden ezmed redkih ljudi, ki natančno pozna ne le Hitlerjevo zunanjost, am¬ pak celo njgov skelet« "Dalij Telegraph" je 22,t.m.poročal, da so ameriški in bri¬ tanski uradni krogi takozvano "Hitlerjevo zadevo" zaključili. Preiskovalni častniki, ki so vodili preiskavo o Hitlerje¬ vi usodi, sč iz Berlina sporočili svojim predpostavljenim v domovi¬ no, da je mogoče na podlagi znakov, ki so jih zbrali, proglasiti Hi¬ tlerja za mrtvega« Vendar niti v tem vprašanju o Hitlerjevi smrti ne morejo.vzhodni in zahodni zavezniki priti do enotnega mnenja* Medtem ko je za Anglo-američane zadeva Hitlerjeve smrti zaključena sovjetski kiogi rstrajajo na tem, da ni zadostnih dokazov o Hitlerjevi smrti in ne polagajo nobene važnosti na anglo-ameriški sklep o domnevni Hitlerjevi smrti, češ, da sloni samo na izjavah Nemcev,, ki pravijo, •la sč videli Hitlerja umreti. Sovjeti so zelo nezaupljivi do kakršnik¬ oli izjav, katere dajejo tujci, tako da jih nimajo za zadostni pove a domnevo, da je Hitler mrtev« Tako bodo raziskovali dalje« UBOGA SOVJETSKA ZVEZA.Qb .'.iliki zadnje, zunanjepolitične ebate v angleškem parlamentu se o laburistični poslanec D.N« ritt pritoževal, da nekateri 'an~ leški poslanci rušijo prijatelj- tvo med Anglijo in Sovjetsko zve- . o.Dejal je, da ti nadaljujejo po Hitlerjevi in Gobelsovi smrti n.■'■li¬ no delo. Pravica kritike, tako jo nadaljeval, tem poslancem še ne daje pravice, da bi smeli cbrekova : ;i Sovjetsko zvezo 24 ur no dan in 7 dni na teden, SOVJETSKA VLADINA V SRBIJI, Pred dnevi je Srbijo obiskala mla¬ dina iz Sovjetske zveze, ob kateri priliki je prišlo do velikih m. nifestacij skupnih načrtov Sov tije in Titovine, "Ljudska pra¬ vica" pišeš "Dosti-govornikov je vrstilo, vsi so govorili o bežni do sovjetske mladine in eh sovjetskih narodov, o naši enot - nosti, o našem bratstvua"- Torej bo menda res držalo, da se Tite pripravlja na priključitev Jugo¬ slavije k Sovjetiji« Vsaj po glob¬ ljem smislu gornjih besed bi člo¬ vek to lahko sklepal. OD JUTRI DALJE bodo Domač: glasovi izhajali v lienškem tal. rišču. Vse dopise pošiljajte od zdaj naprej tja!