FoSteina plačana v gotovini Leto V. — Štev. 32. LJUBLJANA, 7. avgusta 1949 IZDAJA FiZKULTU^A ZVEZA SLOVENIJE Posamezna številka 3 din. Dogodki prihodnjega tedna: Plavalni dvoboj ITALIJA : JUGOSLAVIJA Ob peti obletnici Ut Makedonije Fet let je zelo kratka doba v zgodovini in razvoju nekega naroda. Toda v teh petih letih je makedonski narod v polni meri dokazal, da je visoko zaveden, sposoben, da se vodi sam, da ji to narod, ki je sposoben, da razvija dosedaj nevidene sposobnosti in sile. Makedonski narod je v tej kratki dobi dokazal, da so bile neresnične vse pripovedke bivših režimov stare Jugoslavije, Bolgarije in Grčije o tem, da je Makedonija samo zemljepisni pojem, da makedonskega naroda tako rekoč ni, da makedonski narod ne more biti sposoben, da bi se vodil sam, temveč da mora biti pod tujini varuštvom. (Iz govorda maršala Tita v Skopi ju ob priliki proslave petletnice LR Makedonije). Razvoju LR Makedonije je v pe-ih letih njenega obstoja dala fizkul-urna organizacija izreden doprinos, 'izkultuma organizacija je postala ijajno sredstvo Za fizični dvig de-ovnih ljudi. Ljudstvo LR Makedonije e doseglo rezultate tudi na tem polju ■ talci meri kakršnih ni nihče pri-akoval. Rezultati fizkultume organizacije o vsestranski: množičnost zajema judske množice, kvaliteta športa je edno boljša. Rokomet kakor tudi rugi prej neznani športi se danes z .aglico razvijajo. Za časa režimov stare Jugoslavije v .E Makedoniji ni bilo športnikov, ki o se pečali z atletiko, košarko in roksom. Obstojala je samo ena kole-arska sekcija, nekaj smučarskih in leset nogometnih moštev. Danes v letih letih svobodnega življenja so .oseženi ogromni rezultati: zdaj dela 2 kolesarskih sekcij in 4 klubi, 40 tletskih sekcij, 66 odbojkaških, 46 rošarkaških, 16 smučarskih, 18 na-nizno teniških. 7 boksarskih seleči; td. Telovadna organizacija je dosegla e boljše uspehe, posebno v pogledu nnožičnosti. V prvi polovici leta je >ilo organiziranih 87 telovadnih dru-tev V 82 športnih društvih je član-tvo naraslo na 12.000 fizkulturnikov, le računajoč več leakor 14.000 fiz-culturnikov na telovadne . organizaci-e. Dosedaj je registriranih^ 1200 nogometašev. S košarko in odbojko se aktivno bavi 3060 fizkulturnikov. Množičnost fizkulturnega pokreta e posebno odraža na vasi. Skoraj rse kmečke obdelovalne zadruge ima-o fizkultume aktive ali telovadno organizacijo, ki zajema tisoče vaških nladincev in mladink. Nekatere vasi losegajo zelo dobre uspehe in šport-ie rezultate. Posebno vasi Dihovo, tlatejče in Polodin. Taki uspehi so nožni samo v pogojih današnje soci-ilistične stvarnosti. Ljudska oblast in Partija sta omogočili s pravilno po-itiiko in doslednostjo v vseh vpraša-ljih doseganje zelo dobrih rezultatov ia fizkulturnem polju. Takoj po osvoboditvi je dala ljudska oblast 125.000 dinarjev kot po-noč fizkulturnim organizacijam, leto ini pozneje pa 6,240.000 dinarjev. Zadnje dve leti je ljudska oblast dala ca razvoj fizkulture v Makedoniji 7,913.307 "dinarjev. Vzporedno z razvojem fizkultume Drganizacije se je razvil tudi sistem športnih tekmovanj. V 1945. letu ;e bilo 322 fizkultumih tekmovanj, a samo v prvi polovici tega leta:B28. V petih letih je bilo v republiki regi-striranih 4078 tekmovanj. Veliki uspehi so se manifestirali posebno v Titovi štafeti. V tem e u je teklo v Makedoniji 9060 fizkulturnikov. Štafetne proge so bile dolge 5173 km. Na okrajnih zletih je sodelovalo doslej 33.647 fizkulturnikov. Vsi ti rezultati pomenijo velik uspeh fizkulture v Makedoniji, ki koraka naprej s hitrimi koraki. Sipata e špnrtne vest* SPLIT, 7. avg. Prvenstvo mladincev FLRJ v vaterpolu je osvojil Hajduk Iz Splita, ki je v odločilni tekmi premagal zagrebško Mladost 3:1 (2:0). ZAGF-EB, 7- avg. V soboto in nede-bilo tekmovanje za atletsko »rvenstvo posameznikov LR Hrvatske. so bili štirje novi mladiru rekordi LR Krvatske. Bog,jev,deva ,e tekla 200 m -0.9, t. j. za eno’ desetinko slabše od državnega re. ko^da6 Bogovič (Slaven)J« vrgel kopje 40.09, KuzmlC skočila j 200 m 23.8. Cipkova (Ml) .1e shoeiia v daljavo 4 68. BEOGRAD. 7. avg. Po4rl1?tanctTza nega odbora NZJ bo rePrfZvmo.TuE-o mednarodno 'nogometno tekm - elavija : Izrael, ki bo 21. | A,h Beogradu, sestavljena iz na‘ S Igralcev: Šoštarič. Petrovič, cajkov-ni L, Jovanovič. Jakovetid. Senčar bek, Valok, Slmonovskl (B,artizan,. Stankovič, Lovrič, Mitič, Pal«, DjaJiC, Tomaševlč (Crvena. zvezda), Bfozi0''o (Sarajevo). Čajkovski TI. (Dinamo; Andročec (Lokomotiva) in Pajevlc (Budučnost). Reprezentanco bo treniral trener Partizana Spitz. OSIJEK. 7. avg. V današnji prija, teljski tekmi je Crvena zvezda iz Beo-rada premagala domačega. Proletera :2 (2:0). PONOVENi V ŠPEH JUGOSLOVANSKIH 'ATLETOV Jugoslavija ■ Belgija 117:95 M@va tiržtSK.na rekorda w štafetah 4X 6 00 in 4 X 400 m Bruselj, 7. avg. Pod vodstvom predsednika Atletske zveze Jugoslavije Branka Draškoviča in mednarod. sekretarja Atletske zveze Jugoslavije Arturja Takača je 35 članov državne atletske reprezentance v torek odpotovalo v Bruselj, kamor so prispeli v četrtek. Naši reprezentanti so včeraj in danes tekmovali z atleti Belgije. Tekmovanje naših atletov z belgijskimi je prvo letošnje važnejše srečanje naše atletske reprezentance v inozemstvu. Taka in podobna srečanja na raznih večjih tekmah v inozemstvu bodo razvila pri posameznih atletih še večje mero samozaupanja ter sigurnosti, ki sta glavna faktorja za uspešne nastope ter dostojno reprezentiranje. PRED VOJNO SKORAJ NEPOZNANI Pred vojno se o naših atletih v inozemstvu ni mnogo govorilo. Govorilo se je le o nekaterih boljših rezultatih mednarodne vrednosti, skupna moč naših atletov pa je bila tako majhna, da se o njej v svetovni atletski javnosti sploh ni razpravljalo. PRVI USPEHI V prvem letu po osvoboditvi 1.1946 je bilo v Oslu prvenstvo Evrope v atletiki, na katerem je nastopilo tudi nekaj naših atletov. (Račič, Gubijan, Žerjal, Urbič, Marčelja.) Toda na tem prvem večjem mednarodnem tekmovanju se naši atleti niti v eni disciplini niso mogli plasirati. Sele leta 1947, po Balkanijadi, in uspehih naših reprezentantov na olimpijskih igrah 1948 v Londonu, posebno pa še plasmana Gubijana v metu kladiva in Segedina v teku na 3000 m čez zapreke, so vzbudili veliko zanimanje vse svetovne atletske javnosti za najboljše rezultate naših atletov. IZENAČENOST NAŠIH ATLETOV Toda moč naSe atletike ne leži samo na posameznikih, temveč na vseh naših atletih, ki predstavljajo zelo močnega nasprotnika. Švedski atleti, ki so skoraj mesec dni gostovali po Jugoslaviji, so bili presenečeni nad odličnimi rezultati naših ostalih atletov. NAS UGLED SE BO POVEČAL Zmaga nad avstrijskimi atleti in eventualna zmaga naše reprezentance (kakor po prvem dnevu izgleda, bomo dvoboj odločili v svojo korist), nad tako renomirano atletsko reprezentanco, kakor je belgijska in to na tujem terenu, bi končno renomirala našo atletiko in ji pridobila še večji ugled. ZANIMIVA TEKMOVANJA Po dvoboju z Belgijo bodo naši atleti nastopili 10. avgusta v Luxem-burgu, nato pa se bo srečal 14. avgusta v Parizu naš državni atletski prvak Partizan s prvakom Francije Racingom. PRVI DAN TEKEM V prvem dnevu tekmovanja med Belgijo in Jugoslavijo so bili doseženi prav dobri rezultati. Med doseženimi rezultati je najboljši čas naše štafete 4 X 100 m, ki je v postavi Jovančič, Sabolovič, Brnad in Stevanovič dosegla s časom 42.0 nov drž. rekord. Odlična sta tudi rezultata naših metalcev kladiva Gubijana in Bereca, ki sta oba presegla 50 metrsko znamko, poleg teh pa moramo še omeniti odlične rezultate v metu krogle, kjer sta se oba, posebno pa še Krupalija približala 15 m znamki. Rezultati ostalih naših tekmovalcev so, razen Hanca, ki je dosegel prav dober čas na 800 m, povprečni. Kratko zaletišče za troskok, proga 100 m in 110 m z ovirami so bile trasirane na travnatem terenu. Vse to je dokaj oviralo naše atlete pri dosegi še boljših rezultatov. Posebno proga za sprint s travo predstavlja novost za naše atlete, ker so prvič tekmovali na takšnem terenu. USPEH SABOLOVICA NA 400 m Sabolovič je sigurno premagal prvaka Belgije Soeteweya. Isto je uspelo tudi Račiču- Cas Saboloviča 49:2 predstavlja na progi z ostrimi in kratkimi zavoji velik uspeh. REZULTATI PRVEGA DNE ATLETSKEGA DVOBOJA JUGOSLAVIJA - BELGIJA 110m zapreke: Braekman (B) 15,4, Zurkovič (J) 15,8, Devres (B) 16,1, Srp (J) 16,1. Met kladiva: Gubijan (J) 54,43, Be-rec (J) 50,18, Haes (B) 43,83, Mee-sters (B) 38,59. Tek 100 m: Linsen (B) 10,8, Brnad (J) 11,0, Jovančič (J) 11,0, Vercruys-se (B) 11,3. Skok v višino: Dimitrijevič (J) 185 cm, Delellienne (B) 158 cm, Vukovič (J) 175 cm, Hersens (B) 170 cm. Met krogle: Krupalija (J) 14,92, Sarčevič (J) 14,79, Verhas (B) 14,41. ICincinger (B) 18,61. Tek 409 m: Sabolovič (J) 49,0, Račič (J) 50,1, Soetewey (B) 51,0, De-roy (B) 51,5. Tek 800 m; Reiff 1.55,4, Rossier (oba B) 1.56,0, Hanc (J) 1.56,6, Ceraj (J) 1.57,2. Met kopja: 1. Vujačič 64,14 m; 2. Dayer 54,47 m; 3. Rebula 52,35 m; 4. Verselder 45,55 m, 5000 m: 1. Theys (B) 14.59,3 m; 2. Everart (B) 15.02,0 m; 3. Stefanovič 15.36,0 m; 4. Polovina 15.46,0 m. Troskok: 1. Zagorc 13,86 m, 2. Rajčič 13,60 m, 3. Devin 13,36 m, 4. Bodort 12,64 m. Štafeta 4 X 100 m: Jugoslavija (Jovančič, Sabolovič, Brnad, Stefanovič) 42,0 sek. (nov jugoslovanski državni rekord), Belgija 42,7 sek. Po prvem dnevu atletskega dvoboja vodi Jugoslavija s 66 točkami pred Belgijo, ki ima 51 točk. Danes je bil drugi del tekmovanja. Program je bil naslednji: 400 m ovire, tek na 200 m, tek na 1500 m, tek na 3000 m steeple chase, tek na 10.000 m, skok v daljino, skok ob palici, met diska, štafeta 4 X 400 m. Bruselj, 7. avgusta. Danes je bilo končano mednarodno atletsko tekmovanje med Jugoslavijo in Belgijo. Zmagala je reprezentanca Jugoslavije s 117: :95 točkam. Tudi danes je vladalo za to tekmovanje veliko zanimanje in je prisostvovalo tekmam v stadionu okrog 5000 gledalcev. Jugoslovanski atleti, ki so prvi dan vodili s 66:51 točkam, so se odlično borili in povečali razliko za 22 točk. Rezultati drugega dne so bili naslednji: 400 m z ovirami: 1. Zupančič (J) 56,0, 2. Detry (B) 56,0, 3. Bulič (J) 57,9, 4. Lafrotun (B) 58,6. 200 m: 1. Linssen (B) 22,5, 2. Sabolovič (J) 22,6, 3. Gailly (B) 22,8, 4. .1 Jovančič (J) 23,0. 1500 m: 1. Reiff (B) 3:49,1, 2. Lan-genus (B) 3:54,0, 3. Ceraj (J) 4:00,4, 4. Mikuška (J) 4:04,6. 3000 m zapreke: 1. Segedin (J) 9:24,2, 2. Herman (B) 9:47,8, Surians (B) 9:53,2, 4. Štritof (J) 9:55,0. Skok s palico: 1. Dušanovič (J) 3,80, 2. Degens (B) 3.70, 3. Samardžič (J) 3,70, 4. Svegorski (B) 3,60. Disk: 1. Žerjal (J) 46,65, 2. Kintzin-ger (B) 44,19, 3. Mertens (B) 43,11, 4. Miler (J) 41,27. 10.000 m: 1. Mihalič (J) 31,55,4, 2. Vande Wattyne (B) 32.22,4, 3. Gailly (B) 32.45,0. 4. Bašič (J) 32.55,6. Skok v daljino: 1. Brnad (J) 6,73, 2. Libert (B) 6.50, 3. Simunič (J) 6,33, 4. Bodson (B) 6.21. 4 X 400 m: 1. Jugoslavija (Relja, Stankovič, Račič, Sabolovič) 3:20,0 (nov jugoslovanski rekord), 2. Belgija 3.23,4. V. Šerbec Peta zaporedna zmaga HAJDUK ZNOVA PREMAGAL REPREZENTANCO AVSTRALIJE S 3» Melbaurne, 7. avgusta. — Nogometno moštvo Hajduka iz Splita je v Melbournu (Avstralija) v povratnem srečanju premagalo državno reprezentanco Avstralije s 3:0. Prvo srečanje je prav tako Hajduk odločil v svojo korist v Sidneyu z rezultatom 3:2. Fane Matošič, eden izmed naših najboljših nogometašev je zopet dosegel največ golov v dosedanjih tekmah Hajduka v Avstraliji. To je še en odličen uspeh splitskega Hajduka na turneji po Avstraliji. Druga zmaga nad reprezentanco Avstralije, ki je gotovo najmočnejši nasprotnik na turneji, je pokazala moč našega nogometa ter njegovo premoč nad nogometom v Avstraliji. V dveh tekmah proti najmočnejšemu moštvu Avstralije je Hajduk dvakrat zmagal ter dosegel razliko v golih 6:2. Dosedaj so Splitčani odigrali v Avstraliji pet tekem in vse dobili. Turneja Hajduka je zelo pomembna, ker je Hajduk naše prvo športno moštvo, ki gostuje v Avstraliji, kjer živi veliko naših izseljencev, S svojo borbenostjo ter veliko požrtvovalnostjo, fer igro ter s pravim športnim obnašanjem splitski nogometaši z velikim uspehom zastopajo našo socialistično državo ter naše fizkulturno gibanje. KvaliSikacifske tekme-za vstop v slovensko ligo V kvalifikacijskih tekmah za vstop y slovensko ligo so do sedaj odigrana štiri kola. Do konca tekmovanja je preostalo ge 14 kol, ki bodo odigrana, približno do polovice novembra. •oa 12. posameznika v slovenski'ligi se bori 11 klubov: Drava, Proletarec, Miličnik, Branik, Ločan, Volga, Tekstllae, Bratstvo, Gregorčič, Preše, ren ter Postojna. v drugem kolu sta dve tekmi preloženi na poznejši čas in v četrtem kolu ena tekma. Do sedaj so doseženi naslednji re. zultati: I. KOLO DRAVA : TEKSTILEC VOLGA : POSTOJNA 1:1 BRATSTVO : PREŠEREN 7:1 II. KOLO POSTOJNA : BRATSTVO 4:2 TEKSTILEC : MILIČNIK 1:2 LOČAN : DRAVA 4 :5 III. KOLO PROLETAREC 1:1 : LOČAN 4:1 TEKSTILEC 4 :3 ČSTVO : GREGORČIČ 3:2 iEREN : POSTOJNA 4:1 IV. KOT O lORČIO : PREŠEREN 3:0 p. f. 1TILEC : BRATSTVO 6:1 .N : BRANIK 5:2 (2:0) /A : MILIČNIK Or el ož ena) Državno mladinsko prvenstvo v odbojki Na Avtomobilski cesti pri Županji se je v četrtek pričelo mladinsko prvenstvo Jugoslavije v odbojki. Na tekmovanju sodelujejo najboljše moške in ženske vrste, zastopnice iz vseh republik. Rezultati tekem so naslednji: Moški: Spartak) : Sarajevo 3 :0 (15 :9, 15:7, 15:4); Avtomobilska cesta : No. vi Beograd 3:2 (14:16, 15:8, 10:15, 16:14, 15 :13); Napredak : Enotnost 3 :0 (15:5, 15:10, 15:1); Enotnost : Mladost 3:1 (15:12, 15:9, 12:15, 15:10); Napredak : Spartak 3:0 (15:9, 15:2, 15:6); Avtomobilska cesta : Sarajevo iS':0 (15:5, 15:10, 15:0); Enotnost : Vardar 3:0 (15:6, 15:2, 15:5); Novi Beograd : Sarajevo 3:1 (15:12, 8:15. 15:12, 15:12); Spartak : Mladost 3:2 (10:15, 15:11, 10:15, 15:3, 15:10); Napredak : Avtomobilska cesta 3:1 (14:16, 16:14, 15:10, 15:7); Novi Beograd : Vardar 3:0 (17:15, 15:8, 15:4), Sarajevo : Vardar 3:2 (15:5, 15:17, 6:15, 15:7, 16:14), Avtomobilska cesta : Enotnost 3:2 (15:8, 15:7, 11:15, 14:6, 15:6), Novi Beograd : Mladost 3:1 (16:14, 15:7. 12:15, 15:7), Spartak : Vardar 3 :1 (15 :9, 15 :17,15 :13,15 :10), Napredak : Sarajevo 3 :1 (17 :15, 12:15, 15:4, 15:6), Napredak : Vardar 3:0 (15:1, 15:6, 15:5), Avtomobilska cesta : Vardar 3:1 (14:16, 15:4, 15:17, 15:9), Mladost : Sarajevo 3:1 (15:3, 15:12, 9:15. 15:13). Zenske: Enotnost : Tekstilao 2:1 (10:15, 15:10, 15:11); železničar : MCladost 2:0 (15:12, 15:8); Avtomobilska Costa : Enotnost 2:1 (11:15, 15:5, 16:14); železničar : Tekstilao 2:0 (15:11, 15:3), železničar : Enotnost 2:0 (15:5, 16:0), Avtomobilska cesta : Mladost 2:1 (13:15 15:10, 15:3). Končano je bilo mladinsko prvenstvo Jugoslavije v odbojki za mladince. Pri moških je osvojil prvenstvo Napredak iz Kraševca. pri ženskah pa železničar iz Be-ogradal Vrstni red je naslednji: moški: l. Napredak (Kruševac), 2. Spartak (Subotica). 3. Enotnost (Ljubljana), 4. Mladost (Čakovac). 5. Sarajevo. 6. Vardar (Skoplje). — Ženske: 1. Železničar (Bogrod), 2. Enotno-st (Lij.), 8. Mladost (Čakovac), 4. Tekstilao (Osijek). Zmago- m ■ — Skakalni šport se je začel zopet razvijati Prvenstvo Slovenije v skokih v vedo Skakalci so pokazali lep napredek Ljubljana, 7. avgusta. Včeraj in danes je bilo v Ljubljani prvenstvo Slovenije v skokih v vodo. Prvenstva se je udeležilo 5 društev in sicer Enotnost (Ljubljana), Polet (Maribor), Železničar (Lj), Prešeren (Bled) in Udarnik (Kranj) s skupno 41 tekmovalci. Ze ta številka je prekosila vsa dosedanja slična prvenstva, kajti za primero lahko vzamemo lansko državno prvenstvo, na katerem je skakalo le 18 tekmovalcev. Ta kvantitetni napredek je toliko bolj razveseljiv, kajti ta športna panoga, ki je po osvoboditvi le životarila, je šele v zadnjih dveh sezonah nekoliko oživela. Kvan-titetnemu napredku pa se je letos pridružil tudi viden napredek v kvaliteti tekmovalcev, kar se je zlasti opažalo v zveznem razredu med člani. Članice: kat. A — deska: 1. Majer (P. M.) 55.31, izven konkurence: Ko-ber-Zutič (Ml. Z.) 69.86. Mladinci: kat. C (7 tekmovalcev): 1. Šink (U. K.) 22.50, 2. Sever (P. M.) 21.30, 3. Kovač (U. K.) 18.00. Pionirke: kat C — deska (1 tekmo vaikaj: 1. Tomažič (P. M.) 15.27. Mladinke: kat. C — deska (5 tekmo valk): 1. Keber (E) 18.13, 2. Centrih (P. M.) 12.93, 3. Kosi (P. M.) 12.60. Člani: kat. C — deska (5 tekmovalcev): 1. Ošlak (P. M.) 26.87, 2. Kancler (P. M.) 20.10, 3. Cvar (P. BI.) 15.40. Pionirji: kat. C — deska (8 tekmo valcevj: 1. Sušter (E) 16,30. 2. Piber (P. B.) 15.80, 3. Oblat (P. M.) 15.43. Mladinci: kat. B — deska (5 tekmo valcev): 1. Dobrin (E) 57.93, 2. Šink (U. K.) 31.36, 3. Puhar (E) 31.33. Franc Pribošek, Enotnost Najbolj kompletna je bila ekipa Poleta iz Maribora, ki je prijavila 15 tekmovalcev in sicer v vseh disciplinah. Zlasti veliko pažnjo polaga društvo na najmlajše — pionirje, ki so bili najštevilnejše zastopani. Medtem ko so Mariborčani prevladovali v kategorijah začetnikov so skakalci Enotnosti dominirali v zveznem razredu. Vsekakor pa ni pohvalno, da ima Enotnost, ki ima specialnega trenerja za skoke, le enega pionirja in še ta je vskočil v tekmovanje priložnostno brez vsakega treninga. Ostala društva Železničar iz Ljubljane, Prešeren iz Bleda in Udarnik iz Kranja so pokazali mnogo prizadevanja, vendar manjka njihovim skakalcem daljšega treninga in podlage v najpreprostejših elementarnih skokih. V splošnem je razveseljivo, da je bilo na prvenstvu zastopano precejšnje število deklet, kar nam jamči, da bo tudi ta vrzel, ki je v skakalnem športu zelo občutna, v kratkem izpolnjena. Zelo močno pa še pogrešamo tekmovalcev s stolpa (tekmovala sta vsega 2), ‘kajti za mednarodna srečanja moramo v bodoče predvidevati tudi takšne skoke. Rezultati so naslednji: Ciani: kat. B — deska (6 tekmovalcev): 1. Kancler (Polet) 68.26, 2. Ošlak (Polet) 64.29, 3. Gala (Zel. Lj.) 55.53. Mladinke: kat. B (4 tekmovalke): 1. Majer (Polet) 30.30, 2. Jemec (E) 30.15, 3. Tutta (E) 28.00. Člani: kat. A — stolp (I tekmovalec): 1. Keber (E) 98.74. Člani: kat. B — stolp (1 tekmovalec): 1. Ješe (Prešeren, Bled) 26.73. Člani: kat. A — deska (7 tekmovalcev): 1. Pribošek (E) 123.21, 2. Keber (E) 112.46, 3. Selan (E) 103.96, 4. Dobrin (E) 99.33, 5. Gala (Zel.Lj.) 82.84, 6. Kancler (P. M.) 71.10 in 7. Ošlak (P. M.) 65.34. V zvezni kategoriji med člani je presenetil zlasti Keber, ki je zasedel drugo mesto. Njegovi skoki so imeli sicer lažje koeficiente, vendar jih je izvajal najlepše. Zanimivo je, da je v tako zvanem obveznem delu bil za 6 točk pred prvakom Pribovškom. Naša reprezentanta Pribošek in Dobrin sta bila v slabši formi kot sta bila v tekmovanju z Avstrijci. Prav tako je ugajal Keber tudi v skokih s stolpa, kjer je pokazal veliko sigurnost in eleganco v izvajanju. Med ženskami je bila najboljša Majerjeva iz Maribora, za katero pa skoraj ni zaostajala Jemčeva iz Ljubljane. Vse pa je prekašala bivša državna prvakinja v orodni telovadbi Tanja Kober-Zutič. ki jo po več letih premora zopet vidimo na skakalni deski. Organizacija tekmovanja ni bila ravno na višini. Ze v samih propozi-cijah so bile vrzeli, tako da so isti tekmovalci lahko . skakali v razredu začetnikov, naprednejših in celo v zveznem razredu, kar je po logiki popolnoma nesmiselno. Tekmovanje je motilo neprestano napačno objavljanje skokov, nakar so morali opozarjati skakalci sam sodniški zbor. Končno stanje prvenstva po društvih je bilo naslednje: 1. Enotnost 777.84, 2. Polet 571.43, 3. Železničar (LJ.) 243.14, 4. Prešeren (Bled) 150.51, in 5. Udarnik (Kranj) 93.76. ZAČELE SO SE TEKME ZA POKAL MARŠALA TITA Po vseh krajih naše države se je danes odigralo drugo kolo nogometnih tekem za pokal maršala Tita. V tem letu sodeluje na tekmovanju za poka! nekaj manj nogometnih moštev kakor v prejšnjih letih, ker imajo pravico tekmovanja samo registrirani klubi, toda kvalitetno je tekmovanje v tem letu zelo napredovalo. V naši republiki tekmuje za pokal 75 nogometnih moštev: lz poverjeništva Celje 23, Kranj, 7, Maribor 9, Murska Sobota 4, Gorica 7 in Ljubljana 21. Razen njih igrajo še dve moštvi Odreda ter dve garnizijski moštvi. Tekmovanja za pokal maršala Tita vzbujajo povsod veliko zanimanje zlasti v manjših krajih. Važnejše rezultate tekem bomo javili v prihodnji številki. I1Z TELOVADNE ZVEZE E ila finskega tečaja v vajah na orodju Razvoj orodne telovadbe, kakor tudi drugih športov v svetu naglo napreduje. Štiriletna okupacija naše domovine je zapustila težke posledice v razvoju naše orodne telovadbe. Podmladka ob osvoboditvi ni bilo. Naša mlada, k socializmu stremeča Jugoslavija, naša Komunistična partija pa ^e poleg tolikih nalog za izgradnjo in dvig življenjskega standarda naših državljanov, našla tudi pravo pot in razumevanje za zopetni dvig orodne telovadbe. Telovadna zveza Slovenije, Glavni odbor Enotnih sindikatov sta omogočila naši mladini, da v prijetni dolinici ob vznožju v naših alpskih orjakov uri svoje telo in misel za naloge, ki so pred njo. Tu so se našli stari in novi znanci, krepka zavedna mladina, med priznanimi mednarodnimi telovadci. Eni željno sprejemajo vsako besedo, vsako gibali j e, drugi radodarni prenašajo svoje znanje lu dolgoletne izkušnje uknželjui mladini. Odkrivajo se nam skrivnosti novt moderne telovadbe. Kolikor ne pridemo na čisto pri redni vadbi in predavanjih, pre-diskutiramo v večernih urah ali pa pri Prosti vadbi, kjer nam seveda tovariško svetujejo naši vodniki in nam pomagajo razumeti pravi smisel našega truda. Vse preveva velika želja po znanju. Zbrani smo iz 13 društev, 37 mladincev od tega 20 dijakov ter 17 delavcev. Pisana vesela družba, ki ji je edini cilj usposobiti se, če že ne za vrhunskega telovadca, pa vsaj za vzornega vodnika. Kakšen pa je prav za prav naš spored? Disciplina in red sta, na prvem mestu. Zato tudi naš urnik ue pozna zamud. Takoj po zajtrku, ob pol osmih pretegnemo zaspane ude z razgibalnimi vajami. Od 8-10 predelavaino po planu orodno telovadbo, kjer polagajo naši vodniki posebno pažnjo na sproščeno gibanje pri vsaki prvini, ki naj bo osnova za naš nadaljnji razvoj. Tehnično dovršeno, sproščeno, ritmično Izvajanje vaj brez uporabe surove moči, to so sedaj naši zakoni, S tem pa seveda ni rečeno, da zanemarjamo svoje, za moč. čeprav se daje poudarek orodni telovadbi, vendar se pa posveča pozornost tudi atletskim panogam, preskokom preko konja in talni telovadbi. Naš program je sila pester ln raznovrsten. Toda tudi počitek nam je odmerjen po izdatnem kosilu. Nato pa zopet vadimo v glavnem igre in lahko atletiko. Od petih naprej pri prosti telovadbi preizkušamo že pridobljene osnove z novimi težjimi prvinami. Ta čas je najbolj živ, saj vsak želi prinesti s seboj domov novo znanje, težje vaje. Pravo prerivanje nastaja pri drogu in bradlji, kjer tovariši Gregorka, Grile, ISizjak in Glavič poučujejo veletoče, zvinke, stoje, premete itd. Res je užitek in veselje gledati mladinca, ki se mu prvič odpre skrivnost veletoča, salta ali kakšne druge prvine. Tečemo — treba se je umiti — na Savo, povečerjamo in naš orkester nam zaigra kaj poskočnega. Po deseti uri vlada v našem domu tišina. Prijetno utrujeni trdno zaspinio. dokler nas zjutraj ne prebudi harmonika. To bi bil v glavnem naš dnevni pro-oram, pri tem pa moramo seveda omeniti, da imamo tudi svoj stenčas. Prav tako se seznanjamo tudi s političnimi dogodki. Da poživimo med prebivalstvom smisel za prostovoljno delo, smo se odločili izkopati temelje zadružnega doma. Pričeli smo, dobro smo opravili svoje delo in ga dnevno nadaljujemo tako pri pospravljanju krme, razkladanju žita, pri mlinu, žetvi itd. Vsestransko smo zaposleni, čas hitro brzi in s težkim srcem se bližamo zaključku tečaja. Tudi obiske dobivamo. Tako nas je včeraj obiskal predsednik FZS tovariš minister Zoran Polič in predsednik komiteja za fizkultnro tov. Dougan Danilo. Mladinec v veletoču Tov, Poljč nain je na kratko obrazložil pomen fizkulture in nas pozval, da bomo kot_ dobri fizkuliurniki pri gradnji naše socialistične domovine prednjačili ne samo kot prvaki na orodju, ampak tudi kot prvaki pri delu in političnih vprašanjih. Ob koncu pa bi še izrekli zahvalo vsem tistim, ki so pripomogli, da smo deležni tega za nas tako koristnega tečaja, obenem pa obljubljamo, da bomo pridobljeno znanje koristno ponesli na vse telovadec« v naših društvih. smelo ln visoko, tako da je mnogim od gledalcev zastajal dih. Tako dobro in visoko še niso nikoli skakale, vodja vrste je namreč na skrivaj dvignil že itak visokega konja še za nekaj zarez višje. V zaključni točki so nastopile v vajah s kiji, ki so jih zaključile z lepo skupino. Gledalci so ob koncu le neradi verjeli, da je program končan, še in še bi bili gledali sposobnosti in znanje naših deklet. PONEDELJEK, 25. VII. 1949 Izpiti. Iz Ljubljane je prišla kot zastopnica FZS tov. Gizela, ki je predsedovala izpitni komisiji. Tečajnice so pokazale solidno znanje zlasti v nazi-voslovju in v vodstvu vadbenih ur. Pismene naloge so bile nekoliko slabše, kar pa ni prav nič čudnega, saj napisati vadbeno uro pravilno in natančno ni tako lahko. Vsaka je za izpit sestavila kratko prosto vajo, ki jo je morala tudi napisati. Nekaterim je šlo kar dobro od rok. Poleg navedenega so morale odgovarjati na vprašanja o organizaciji, o odbojki, o lahkoatletskem pravilniku, o športni higieni in prvi pomoči. Ker brez reda in discipline v telovadnici ne opraviš mnogo, so morale pokazati svoje znanje in nastop tudi v redovnih vajah. Močno so si oddahnile, ko so bili zvečer izpiti končani. Ob poslednjem čitanju zapovedi so bili razglašeni tudi končni uspehi. Dobili smo štiri vaditeljice II. razreda in devetnajst vadi- teljic III. razreda. Osem mlajših in še manj izkušenih tovarišic je položilo izpite za vaditeljske pripravnice. Nekaj tovarišic ni polagalo izpitov, ker so predčasno zapustile taborišče. Danes je ekipa Triglav filma, ki je prišla, da bi ujela na filmski trak delo in življenje v tečajih, že napravila prve posnetke. Tovariš Smeh, ki je priznani filmski delavec, pravi, da se bo dalo tod narediti prav odlično točko za »Obzornik« TOREK, 26. VII. 1949 Sinoči je bilo ob tabornenv ognju sila živahno. Šaljivih točk ni hotelo biti ne konca in kraja. Le nerade so se tečajnice ob zapovedani uri podale k počitku. Davi na vse zgodaj je filmska kamera še posnela vse tisto, kar je bilo potrebno po režiserjevi zamisli. Takoj za tem so tovarišice položile še poslednje norme v tekmovanju za znak. nakar so poslušale zadnje predavanje. Filmski režiser tov. Marjan jim je namreč predaval o filmu ln o silnem razvoju filmske industrije pri nas, ki nenehno dosega ob podpori ljudske oblasti nove in nove zmage. Ko so bila razdeljena izpričevala, so tečajnice obljubile, da ne bodo nikoli pozabile dolžnosti dobrega vaditelja in da bodo takoj ob prihodu domov prejele za delo. Ganljivo je bilo slovo in preden so krenile iz taborišča, je bilo marsikatero oko solzno. (Konec) Pionirji m Banja Lisice so vzljubili ffokulfuro Počitniški dom v Ormožu je v začetku meseca julija sprejel nove goste. 51 dijakov in dijakinj, absolventov III. razreda gimnazije v Banja Luki je prišlo v Slovenijo, da bi tu prijetno in brezskrbno prebili svoje počitnice in se telesno in duševno primerno okrepili za nadaljnje delo v šoli. Za sistematično gojenje fizkulture v začetku niso kazali posebnega zanimanja, razen če omenimo, da so izredno radi igrali nogomet, pri katerem so porabili skoraj ves prosti čas. Takrat je prišel med nje fizkulturni inštruktor. Ko je tov. Zega prišel v kolonijo, je takoj pristopil k sistematičnemu gojenju telesne kulture. Fizkulturno delo se je v koloniji pričelo ob 7- zjutraj z jutranjimi razgibalnimi vajami. Od 10.30 do 11.30 je bila ura obvezne vadbe, od 17- do 18. pa. ura atletike, ki je bila na igrišču. Tako je potekalo delo ob lepem vremenu Ob slabem vremenu pa se je vadilo v gimnazijski telovadnici. Ob lepem vremenu so kolonisti popoldne odšli na. kopanje, kjer so polagali norme za fizkulturni znak. Poleg obvezne vadbe so se po učnem načrtu gojile tudi atletske panoge, posebno skok v daljino, suvanje krole, skok ob palici in športne igre: nogomet, rokomet, odbojko, med dvema ognjema in podobno. Posebno pozornost je inštruktor posvetil tekmovanju za fizkulturni znak, pri katerem so nekateri pionirji in mladinci dosegli zavidljive uspehe. Tako je n. pr. Mišič živojen skočil 5.25 m, a tudi šarič Radenko in Markovič Anton sta uspela preskočiti 5 m. Pri pohodu pa je Husedinovič Fuad za 10 km rabil le 1.15 ure. Viden Smai] 1.17 ure. Pri teku na 50 m so kar trije in to Stanierikovič Božo, Novakovič Milan in Tovarklaža Aleksander tekli z dobrim časom 7-8 s ek. Na 60 m pa so Markovič. Blagojevič, Mišič in oBgujevič tekli sek. Pri teku na vztrajnost je bil najboljši Husedinovič. ki je za 1000 m rabil 3.20 ure. Posebno lepi rezultati so bili zabeleženi pri suvanju krogle, kjer je Lovšin Ivan dosegel daljino 9.69 ra, a Mišič živo j e 9.19 m. Rezultati ob koncu tekmovanja so bili naslednji: Skupno število tekmujočih 23. število položenih norm 217 ali 94.35%. Vse norme so položili: 12 ali 52.16%. Eno normo so položili: 11 ali 47-48%. Norma, ki jo niso položili je celodnevni Izlet, za katerega pa ni bilo časa in prilike. Kolonisti so odigrali tudi več nogometnih tekem in tekmo v odbojki z ormožko mladino. Obiskala jih je tudi potujoča kolonija iz Zagreba — Tre-šnjevke, s katero so navezali tovariške stike, plesali kolo. peli itd. V Ptuju so si ogledali mestne muzeje in odigrali prijateljsko nogometno tekmo s pionirskim moštvom SD Drave. Med kolonisti je bilo odigranih tudi več tekem v odbojki in mnogo šahovskih partij, pri katerih so sodelovali tudi člani uprave. Na zaključni prireditvi 27. julija so pionirji nastopili z obširnim sporedom. Na sporedu so bile proste razgibalne vaje, igre in kola. Prireditvi je prisostvovala mladina in množične organizacije Ormoža.. "Fizkulturni inštruktor je o njih dejal takole: »Z uspehom banjaluških pionirjev sem izredno zadovoljen. Menim, da so mladi tovariši vzljubili telesno vzgojo, saj so se trudili, da bi dosegli čim večje uspehe in so z Z&' nimanjem in veseljem delali.« Kolonisti iz Banja Luke so dodobra spoznali majhen košček slovenske zemlje in jo vzljubili tako, kakor so v teh pičlih dnevih svojega življenja-v Sloveniji vzljubili sistematično go, j en j e fizkulture, ki vzgaja nove socialistične ljudi v ljubezni do medsebojnega tovarištva in bratstva. Vilko. Naši strelci pred težkimi preizkušnjami Nanje so se pripravili na taborenju v Arand'Jelovcu Iz dnevnika gozdne Sizkuiturne šole NEDELJA, 24. Vil. 1949 Pouk je sedaj zares končan. Toda tečajnice si še ne utegnejo oddahniti. Misel na izpite jih zasleduje pri vsakem koraku. Se celo zadnja izmena nočne straže je danes zjutraj stražila zzvezikom v roki. Bilo je očitno, da je poglobljena v učenje, tako da ji niti težka mauzerica ni bila v napoto. Ze ob petih zjutraj so se ji polagoma pridruževale vse ostale tovarišice, tako da dežurna ob šestili zjutraj že ni imela koga buditi. Popoldne se je zbralo v taborišču veliko število mladine iz okolice. Kaj naglo se je razvedelo, da bodo tečajnice priredile za zaključek nastop, in * ii tako so prišli iz bližnjih vasi tudi starejši ljudje. Tudi Mozirčani so prihiteli, da vidijo, kaj znajo naše fizkul-tumice. V uro trajajočem nastopu so pokazale, kakšna mora biti vzorna vadbena ura. V kratki točki so prikazale vse panoge lahke atletike in nadalje v točki z žogami sistematično pripravo na igre z žogo, kakor so odbojka, košarka in rokomet. Ko se je vrsta najboljših postavila z akrobatiko, se navdušenje gledalcev zlepa ni poleglo. Sledile so lepe in učinkovite proste vaje in za temi preskoki čez konja na šir s prožno desko. Vse so se odrivale v CELJU SO ŽE IZVEDLI DAN VODNIH ŠPORTOV Po vsej državi — v vseh krajih, ejer je možnost za gojitev vodnih sporov, se predvideva letos masovne prireditve na vodi. Tako je v Celju, TD-Celje I. in II. ikupno s Kladivarjem organiziral na Savinji dan vodnih športov, ki pa žal ii uspel tako, kot bi moral. Okoli 100 pionirjev, pionirk in mladincev je tek-novalo na 25 in 50 m — prosto, prsno n hrbtno. Nekateri so dosegli prav epe rezultate. Graje vredno je, da so dani in članice kakor tudi mladinke itali ob strani, ter niso hoteli razumeti ,ako važno športno manifestacijo. Predvsem je bilo slabo zastopano iportno društvo Kladivar, ki je imelo la tekmovanju zastopanih le majhno ,tevilo tekmovalcev. Posamezni rezultati so naslednji: Pionirji 25 m prosto: 1. Zupanc Vla- do, TD Celje, 11 sek.: 2. Lipuš Miha, TD Celje, 11 sek.; 3. Veber Franc, TD Celje, 14 sek. Pionirji 25 m prsno: 1. Lipuš Miha, TD Celje, 20 sek.; 2. Zupanc Vlado, TD Celje, 20 sek. Pionirke 25 m prosto: 1. Golob Štefka, TD Celje, 20 sek.; 2. Zajc Olga, TD Celje, 21 sek. Pionirke 25 m prsno: 1. Golob Štefka, TD Celje, 20,8 sek.; 2. Zajc Olga, TD Celje, 21,1 sek. Mladinci 50 m prosto: 1. Petecin Alojz, F A Cinkarna, 35,4 sek.; 2. Kopitar Marjan, Kladivar, 36,1 sek. Mladinci 50 m hrbtno; 1. Kopitar Jože, Kladivar, 39 sek. 2. Breznik Marjan, F A Kovinar, 42 sek. V nedeljo bodo zmagovalci zastopali Celje na okrajnih tekmah v Rimskih toplicah. • šič. Vsako drugo leto so tekme za svetovno prvenstvo v streljanju. Naši strelci so se prvenstev že od nekdaj udeleževali. Tekmovali so v Biaritzu, Londonu in Pragi, kjer je pokojni Cika Mata (Markovič) oče Nemanje Markoviča, z vojaško puško dosegel skoraj iste rezultate kot strelci ostalih držav s preciznimi. Zadnje svetovno prvenstvo je bilo v Stockholmu na Švedskem — nastopila je tudi Jugoslavija. V streljanju z vojaško puško je naša ekipa dosegla sedmo mesto, izmed 19 sodelujočih držav. Naši strelci, posamezniki, pa so si priborili tri zlate, eno srebrno in eno bronasto značko z nazivom mojstrskega strelca. Na teh tekmah so si naši strelci pridobili mnogo dragocenih izkušenj, ki jih prenašajo na mlajše strelce, tako da imamo danes mlad kader, ki prav malo zaostaja za strelci držav, ki prednjačijo v strelskem športu (Švica, Švedska, Argentina, Finska, ZSSR), Letošnje svetovno prvenstvo bo začetkom meseca novembra v Buenos Airesu v Argentini. V argentinski pomladi (tam je v novembru pomlad) bodo naši strelci poleg tekem z vojaško puško, nastopili tudi pri tekmovanju s preciznim orožjem, predvsem s težkimi malokalibrskimi puškami, posamezniki pa bodo tekmovali tudi z vojaško in precizno pištolo. Poleg tega pa namerava Strelska zveza Jugoslavije prirediti dvoboj Franclja: Jugoslavija koncem avgusta ali začetkom septembra v Beogradu, z namenom, da bi zlasti naši mlajši strelci pridobili čim več izkušenj in tekmovalne rutine zn poznejše svetovno prvenstvo. Končna odločitev za sestavo državne reprezentance bo padla na državnem prvenstvu od 18. do 25. septembra t. 1. Tekmovali bodo tudi najboljši strelci JA. Pero Cestnik, naš dolgoletni zastopnik, Je na taborenju dosegel velike uspehe z vojaško puško Z namenom, da se naši strelci-tek-movalci pravočasno in temeljito pripravijo, je Strelska zveza Jugoslavije priredila enomesečno taborenje v Arandjčlovcu. Taborenje je trajalo od Iti. junija do 16. julija. Udeležilo se ga je 35 najboljših strelcev iz cele Jugoslavije. 17. junija se je priključilo taborišču še 13 najboljših strelcev Jugoslovanske armade. KAKO SO TABORILI To je bilo prvo taborišče takšne vrste. Kraj sicer ni bil posebno pri- praven, kajti oddaljenost strelišč je bila precej velika, tako da so morali strelci precej daleč peš, kar je povzročilo znatno izgubo časa. Strelišče je bilo za vojaško puško nekoliko premajhno, Izpostavljeno je bilo tudi soncu in vetru. Strelci so se pa lahko kopali v lepem bazenu in vsakodnevna peš hoja je ugodno vplivala na telesno kondicijo tekmovalcev. Kljub nedostatkom pa je taborišče v pogledu napredka mlajših strelcev in izpopolnjevanju starejših zabeležilo velik uspeh. MLADINCI SO BILI ODLIČNI Zivorad Zivkovič iz Beograda, Kra-gujevčan Ljubiša Petrovič in Zagrebčan Zlatko Mašek so v medsebojnem tekmovanju — kdo bo prvi dosegel rezultat zveznega razreda, s pomočjo starejših strelcev, dosegli odlične rezultate. V nekaterih treningih so zlasti v streljanju v stoječem stavu celo prekosili svoje starejše tovariše. NA TRENINGU NOVI REKORDI Od osme ure pa do kosila, včasih tudi popoldne so strelci trenirali. V skupinah so se izpopolnjevali v teoretičnem znanju, a tudi politične vzgoje niso zanemarjali. Dočim so na vsakodnevnem treningu z vojaško puško med tednom streljali z navadno »užičko municijo«, so bile vsako nedeljo tekme z izbrano, precizno municijo. Vseh tekem je bilo pet. Doseženi so bili tudi nekateri odlični rezultati. Tako je Pravhart Stevo iz Zagreba postavil nov državni rekord s 483 krogi od 600 možnih. Ze prihodnjo nedeljo pa je Slovenec Cestnik izboljšal ta rekord na 489 krogov, pri tretji tekmi pa celo na 495 krogov. Na zadnji tekmi, kjer so tekmovalci oddali po 120 strelov, je Pravhart zopet dosegel nov rekord s 960 krogi. Odlikoval pa se je tudi Planinc, ki je v ležečem stavu dosegel 340 krogov od 400 možnih. Pri tekmovanju z malokalibrsko puško je bil najboljši Mihorko Milovan. To pa niso bili edini novi rekordi. Planinc je zboljšal državni rekord (458) in balkanski rekord (460) na 466 krogov. Državni prvak Delorenco ni mnogo zaostajal. Odlični rezultati so bili tako doseženi v vseh disciplinah in postavljenih je bilo več manjših rekordov. REZULTATI V PRIMERJAVI Vsi rezultati samo malo zaostajajo za rezultati svetovne vrednosti in se bodo verjetno tekom letošnjih tekem znatno izboljšali, predvsem z malokalibrsko puško, ko bodo tekmovalci streljali v boljših pogojih. Doseženi rezultati niso bili samo posledica vztrajnosti, krepke volje in borbenosti posameznih tekmovalcev, ampak sad nesebičnega in tovariškega medsebojnega podpiranja v izpolnjevanju rutine in tehnike. Toda tudi drugače je taborišče popolnoma doseglo svoj namen. Za državno reprezentanco imajo veliko izbiro strelcev. Tako je leta 1947 bilo v konkurenci z vojaško puško komaj 5 tekmovalcev, medtem ko jih imajo sedaj 20. Najvažnejše pa je to, da se je s tem taborenjem preneslo ogromno izkustva in znanja, ki ga imajo naši rutinirani tekmovalci, na mlajše, na naš bodoči kader. Kolesarji se pripravljajo na mednarodno etapno dirko po Ilrvalski in Sloveniji Dokaj truda bo zahtevala bližajoča se mednarodna etapna kolesakrska dirka po Hrvatski in Sloveniji, ki L o od 28. avgusta do 4. septembra. Da bi se za napore naši slovenski dirkači čim temeljiteje pripravili, je Fizkul-turna zveza Slovenije omogočila kandidatom 14dnevni trening v Kranjski rmooMETOo femšTVO sšd kladivafija je GOSTOVALO V SLAVONIJI Celjski nogometni klub SSD Kladivar je gostoval v svoji prvi turneji po Slavoniji ter odigral v šestih dneh štiri prijateljske tekme. Svojo prvo tekmo je moštvo Kla-divarja odigralo v nedeljo 24. julija v Slavonski Požegi. Nasprotnik je bil »Jedinstvo«, ki je letošnje leto v izredni formi ter je porazilo kvalitetna moštva kot zagrebški Metalac s 5:2 ter Mornarja z 2:1, razen tega ni izgubilo na svojem terenu niti ene tekme. Kladivar je bil večji del v premoči in je predvedel pred 4000 gledalci izvrstno igro. Najboljši del je bila obramba, v kateri se je izkazal odlični vratar Klajnšek. Tekma se je končala z rezultatom 0:0. 2e v torek mu je bila nasprotnik Cr-vena zvezda iz Slavonskega Broda, ki je igrala zelo ostro. Kladivar je bil Stran 2 BZKUlTDRNITfBtflK: kljub temu v rahli premoči toda rezultata je ostal neodločen 1:1. V četrtek je igral Kladivar v Belišču proti Proleterju, ojačen s srednjim napadalcem osiješkega Proleterja Zba-natskim, ki je tekmo tudi odločil v korist domačega moštva s 2:1. Takoj drugi dan je Kladivar igral v sosednjem Valpovem z Napredem, ki je bil ojačan s tremi najboljšimi igralci Proleterja in izgubil radi prevelike izčrpanosti ter utrujenosti tesno s 2:1. Sodil je mesto neprispelega sodnika odbornik kluba iz Valpovega zelo slabo. Na vsej poti je bil Kladivar prisrčno sprejet, posebno v Slavonski Požegi, gledalci pa so povsod izkazali bratske simpatije napram slovenskim uogome' tašem. Tudi dež jih ne moti! gori na Gorenjskem — to je v bližini kritične točke pete etape — Vršiča. Manj izkušeni dirkači, ki še nimajo rutine in tehničnih drobnih sposobnosti vožnje starejših dirkačev, se bodo na tem treningu učili od starejših in izkušenejšh tovarišev kot so Valant, Podmilščak in Rozman, kaj je treba kolesarju na etapni dirki. Ža ostale panoge, predvsem vaje za pridobivanje kondicije, pa bo skrbel kolesar Uršič. Tehnični odbor je že napravil razpored posameznih vsakodnevnih vaj. Kolesarji bodo morali prevoziti celo okolico Kranjske gore, podali se bodo pa tudi na daljše ture skoraj po celi Sloveniji. Program določa etapne dirke in brzinske vožnje. V ponedeljek 22. avgusta pa bo ocenjevalna vožnja, ki bo za podlago pri sestavljanju reprezentance. Proga bo peljala iz Kranjske gore preko Kranja. Ljubljane, Trojan, Vranskega, Ljub‘jane, zopet nazaj v Kranjsko goro in bo dolga 280 km. Kandidati bodo poleg treninga na svojih »konjih« poslušali tudi teoretična predavanja, pod/rženi pa bodo rednim zdravniškim pregledom. Za kandidate so določeni naslednji kolesarji Valant, Podmiljščak. Rozman, Polak, Godnič, Grajzer, Usar, Štirn, Pavlec, Vovk, Porenta, Perne, Zano-škar, Mozetič in Uršič. Množičnost fizkulturnega udejstvovanja v novi socialistični državi ima vsekakor globoke korenine v bogatem fizkulturnem življenju naše Armade. Ce se spominjamo prvih množičnih nastopov po osvoboditvi, moramo ugotoviti, da je Armada doprinesla k vsem podvigom velik delež. Da je fizkulturno delo v naši državi postavljeno na pravilno osnovo, so dokaz uspehi naših najboljših, ki s svojimi zmagami nosijo glas o našem bogatem športnem življenju po vsem svetu. Ce pogledamo strukturo naših reprezentanc, moramo ugotoviti, da je pretežni del rekorderjev in reprezentantov plod množičnosti v osnovnih organizacijah in Jugoslavnski armadi, pravilnega izbora talentov, sistematičnega ln strokovnega treninga, ki je omogočen vsem, povojnega dela na polju fizkulture in športa. Vprašanje izbornosti v JA je sistematično in se vleče kot nit od obče fizkulturnega dela v osnovnih edini-cah, skozi športna tekmovanja teh edi-nic in dalje skozi vsa nižja tekmovanja do prvenstva JA. Partizan, ki danes predstavlja v Jugoslaviji enega vodilnih športnih društev, je pretežno sestavljen od na gornji način vzniklih talentov. Delo, na poti do še .večjih uspehov ŠPORTNA PRVENSTVA V JA in zmag, mora sloneti v množičnosti fizkulturnega življenja v civilnih organizacijah kot v Armadi še bolj kot doslej. Vsakoletno prvenstvo JA ne sestavlja samo borba za prvaka poedinih športov, temveč se vsak šport točkuje na podlagi posebnih tablic. Končni cilj vseh prvenstev je postati »prvak v fizkulturi za dotično leto«. Prvenstvo JA v fizkulturi v 1946 letu je osvojila garnizija Novi Sad, dočim je bila garnizija Ljubljana končni prvak JA v 1947. in 1948. letu. Dosedaj je v letošnjem letu končano prvenstvo v smučanju, krosu, boksu, gimnastiki in streljanju. Dosedanji vrstni red je sledeč: 1. Novi Sad — 222,3 točk; 2. Sarajevo — 212,4 točk; 3. Skoplje — 208,8 točk; 4. Ljubljana — 207,8 točk. Slede garnizoni: Niš, Split, KNOJ, Zemun, Beograd, Zagreb, Garda. Kot nadaljevanje teh tekmovanj se vrši v Skupi ju v tem mesecu prvenstvo v nogometu, odbojki in košarki. V preteklih letih ni bilo mogoče na no- benem prvenstvu predvidevati, kdo bo prvak itd. Celo do zadnjih tekem ni bila situacija jasna. Potrebno je razjasniti še ne moment, ki dviga zanimivost teh tekmovanj. Z vsakim rekrutiranjem, z vsakim odpustom iz Armade se iz osnove menja kvaliteta armij-skih moštev. To se pravi, da je potrebno neprestano delo in sistematični trening teh moštev za to, da prvak obdrži voje mesto oziroma da ostali poboljšajo svoj plasman. Iz tega ravno sledi, da so izmene na tabelah zelo velike in redne. Pregled na primer nogometnih prvenstev v preteklih letih to lepo pokaže. 1946 (v Begradu); 1. Zagreb, 2. Niš. 3. Sarajevo, 4. Novi Sad, 5. Zemun, 6. KNOJ, 7. Beograd. 8. Ljubljana, ti Skoplje, 10. Split. 1947 (v Skoplju): 1. Skop., 2. KNOJ, 3. Zagreb, 4. Zemun, 5. Novi Sad, 6. Niš, 7. Ljubljana, 8. Sarajevo, 9. Split, 10. Beograd. 1948 (v Nišu): 1. Novi Sad, 2. Beograd, 3. Ljubljana, 4. Zemun, 5. Skoplje, ti. Sarajevo, 7. Niš, 8. Zagreb, 9. KNOJ, 10, Split. Na letošnjem prvenstvu nastopa 11. ekipa, t. j. Garda. Tekmovanje v vseh športnih igrah je razdeljeno na predtekmovanje in na finalne tekme. Ker so ta prvenstva koncentrirana na enem mestu in v določeni časovni dobi, je potrebno zmanjšati napor na minimum. V tem cilju so razdeljena moštva v 2. grupi. ODBOJKA IN KOŠARKA bo od 13. do 21. avgusta 1949 v Skoplju Isti sistem tekmovanja kot v nogometu je v odbojki in košarki. Tudi problemi in pogoji v teh športnih panogah so isti. KOŠARKA Po tabeli dosedanjih prvenstev v letošnjem letu se vidi. da tekoča prvenstva v športnih igrah lahko spremenijo popolnoma dosedanji red. Kako bo to izgledalo, bomo videii po končanem prvenstvu. žitnik Vinko Mi si že poravnat naročnino £ SKOPLJE. — V osemdnevni etapni dirki po LR Makedoniji je zmagal član CDJA Partizan Franjo Varga. Etapna dirka po Makedoniji je prirejena v čast obletnice dlijindanske vstaje. Sodelovalo je okrog 35 kolesarjev, od katerih jih je 23 prišlo na cilj. V zadnji skoraj najtežji etapi, ki je dolga 107 km, je zmagal član slovenske ekipe Adolt Godnič. Godnič je dosegel čas 3:28.31. Todorovič (Srbija) kot drugi je imel čas 3:49.40. V skupnem plasmanu posameznikov je prvi Varga 33:28.05, 2. Todorovič 33:21.53. V skupnem plasmanu ekip je prva Srbija (Todorovič, Crnobrnia, Ješič) — 102:41,34, 2. Partizan (Varga, Mičič, Kozlica) — 105:40.35, 3. Hrvatska ,4. Makedonija, 5. Slovenija ter 6. Makedonija II. RASA. — V velikem rudarskem centru Raši se jo vršilo atletsko prven. etvo Rudarja, v katerem je sodelovalo 7 moških in 6 ženskih ekip. Prvo mo. sto v tekmovanju moških ekip so pridobili rudarji lz Ivanjca., a prvo mesto med ženskimi ekipami tudi članice Ivanjca. SKOPLJE. — V okviru športnega programa, ki se je vršil na dan narodnega praznika LR Makedonije, so sodelovali v atletskem tekmovanju poleg domačih tekmovalcev tudi člani in članice Mladosti iz Zagreba ter Slobode iz Varaždina. Najboljše rezultate so dosegli MUoševskl (Vardar) na 800 m 2:4.9. Vincionovič (M) v skoku v daljino (630), Marčeija v metu diska 40.11. Od članic ima najboljše rezultate Butja (M) 13.1, v teku na 100 m, Borovec (S) 33.41 — v metu diska ter 29.34 v metu kopja. SARAJEVO. — Prvi plenarni sesla. nek Telovadne zveze Bosne ln Her. cegovine je imel velik pomen za. na. daljnji razvoj telovadne organizacije v tej republiki. V Bosni in Hercegovini je zdaj 99 telovadnih društev s 23 tisoč Š19 registriranih članov,, med katerimi je 10.217 članov na vasi. ZAGREB — V Slavonskem Brodu je v košarkaški ligi LR Hrvatske Crvena zvezda zmagala nad Hajdukom iz Spli- ta z 39:25. Po sedmem kolu je na čelu tabele Naprijed iz Zagreba z 12 točkami. VARAŽDIN. — V okviru tizkultur-nega programa v čast dneva vstaje se je v Varaždinu vršil atletski dvoboj med moškimi ekipami Kladivarja iz velja in Varaždinske Slobode. V skupnem nlasmanu je zmagal Kladivar z 56 točkami pred Slobodo, ki jc imela 39 točk. BEOGRAD. — V raznih delovnih akcijah v tem letu sodeluje okrog 170 tisoč mladincev in mladink, od katerih je 121 000 iz vasi. Fizkulturni program se razvija pravilno in je večina mladine vključena v tekmovanje za fizkulturni znak. Do prejšnjega tedna je mladina na Avtocesti položila 93-813 norm ter osvojila 14.191 znakov. V Novem Beo-gradu tekmuje za znak 7000 mladin-cev. 4500 brigadirjev si je že priborilo značke. ZAGREB. — Na teniškem Igrišču Naprijeda (šalata) se je vršil dvoboj med mladinskima teniškima reprezentancama Srbije in Hrvatske. Zmagala je Srbija z 8:4. ZRENJANIN. — Kvalifikacijske nogometne tekme za drugo zvezno ligo so končane. V zadnji tekmi sta Milicio-nar iz Zagreba in Proleter iz Zrenja- na igrala neodločeno 0:9. Ker je v vi tekmi Milicionar zmagal, je postal vi član II. zvezne lige. Prvi član lezničar iz Sarajeva je bil odločen ed tremi tedni. BEOGRAD. — Na stadionu Dinama Pačevu je bilo te dni prvenstvo LK bije v atletiki. Mlada atletinja Dima Stefanovičeva, ki je začela tek. >vati šele v tej sezoni. Je dosegla v republiški rekord na. 800 m v času 26.3. V teku na 1500 m je presenetil i.ras (Crvena zvezda) s svojo zmago d Uidem. Republiški rekord- LR Srbije dosegel tudi živkovid v skoku v lino (182 cm). Drugi dan tekmovanja, bil zboljšan še en rekord. Julija M8-i (Crvena. zvezda) Je v metu diska segla rezultat 41,80 m. za 1.10 m več t je bil njen. lanskoletni rekord 'rancozinJa Ostermayer je na olim-adi priborila zlato medaljo samo s m boljšim rezultatam).. Na prven. /u so bili doseženi naslednji rezul-ti: ICO m Pecelj n.2 400 m Tot p) 52.0. 160.0 m: Maraš (C. z.) 4.09.6 .000 m Skenderovid (Sp) 33.48.8. 110 »trov zapreke Račič (D. p.) 16.7, nk v višino Živkovid (CZ) 182 cm, ok v dalji*10 Popov (CZ) ono cm, met nelo Jellsiievid (žel) 12.59, 4x100 m vena zvezda 45.04. 200 m Pecelj on m Jovanovič (CZ) 16:00.6. 400 m »3 0 800 m Cosld (DP) 1:59.9, Dreke Kuiundžlč (Sp) 56.4), palica! lakov (Jedinstvo) 3.50. troskok Mi. »^6 .CZ 18-04. Kladivo Letid (RIo-, 39.6" disk KrlvokaP« ICl^ <-80, 400 rr Spartak 80 m zapreke 0 m : c.anadi (*. p) \ i'^na Varmuža irmuža. (fcp) 13.0, daun • q -- !p) 4.09 m, krogla. Pat>0 ‘nn m Snar & Matej (CZ) 41.89. 4x10° m Spar. k 53.0. 100 m Koledin (CZ)11 „'k atrov Stefanovič (DP) 2:26.3. skok v šino Antel (SI) 140. ZAGREB. — Pripadniki vojnega je-Istva so irneU veliko atletska tekmo 'etovlč n vioe m 1.7.»ter MOmetrov O! Tonetu Cererju, enem izmed naših najboljših plavalcev Nekdo je prinesel v Ljubljano novico: 171etni mladenič Cerer dosega v kamniškem kopališču izredne rezultate na 100 in 200 m v crawlu. Kamničani so pripovedovali, da so njegovi rezultati boljši od rezultatov ljubljanskih plavalcev. Odločili so, da v Ljubljano. To je bilo 1934. leta. Do takrat Cerer ni bil plavalec na prsne proge. Toda v crawlu ni napredoval. Po nasvetu trenerjev je začel s prsnim plavanjem in prvi uspehi so se pokazali že v enem mesecu. Cerer je preplaval na treningih 100 m v času 1:26. Na prvenstvu plavalnega pod-saveza v Radovljici je dosegel čas 1:25. Samo teden dni pozneje je v Ljubljani dosegel državni rekord na 200 m v času 3:06. To je bil njegov prvi veliki uspeh. Čeprav je bil zelo mlad, je postal član državne reprezentance v dvoboju Jugoslavija : Avstrija. Prišel je na cilj tretji. Pred njim sta bila dva Avstrijca. — Rezultati avstrijskih plavalcev 2:58 so bili za nas takrat »bajni«. Treniral sem redno, toda pod tri minute ni šlo. Leto dni pozneje je Cerer že plaval v času 2:58 na 200 m — kot najboljši Avstrijec eno leto dni preje. Od sezone do sezone so se rezultati boljšali. Leto 1936. Cererjev rezultat na 200 m — 2:52. Vršile so se priprave za Olimpiado v Berlinu. Cerejev rezultat še ni predstavljal svetovne vrednosti, zato je bil sprejet v reprezentanco kot rezerva za štafeto 4 X 200 m. Brez mednarodne rutine in večjih tekmovanj Cerer na olimpijskih igrah ni zadovoljil. Treningi v prsnem plavanju so se nadaljevali in leta 1938. je prvič plaval na 200 m pod 2:50. V začetku sezone v kopališču v Ljubljani je plaval v času 2:48, a v dvoboju z Italijo 2:46.03. EVROPSKO PRVENSTVO V LONDONU — V mojem predvojnem športnem življenju je bilo evropsko prvenstvo v Londonu najtežje tekmovanje, pravi Cerer. Na prvenstvu so se zbrali najboljši evropski plavalci. Imena Balke, Se-tas in druga so se vsak dan pojavljala! v evropskem športnem časopisju. Tone Cerer, jugoslovanski rekorder v prsnem plavanju na 100 ln 200 m, je dobil pred kratkim zasluženo priznanje za svoje velike uspehe v dolgoletnem aktivnem delu v plavalnem športu. Z drugimi najstarejšimi plavalci je dobil zlat znak kluba Enotnosti in posebej še nagrado Komiteja za fizkulturo v znesku 10.000 din. Vsak športnik, skoraj vsak otrok pozna danes ime Toneta Cererja. Zelo redek, če ne edinstven je primer, da eden športnik drži 15 let državni rekord v istih disciplinah ter da sodeluje dvakrat zaporedoma na olimpijskih igrah kot aktivni tekmovalec. Ta uspeh je dosegel Tone Cerer. Tone je še vedno v polni formi, njegovi rezultati v tem letu so skoraj boljši kot prejšnjih let ter je pričakovati, da bo naš najboljši plavač v tej sezoni izboljšal svoje in državne rekorde. Z njimi se je moral Cerer boriti ne samo za evropsko prvenstvo, marveč boljšal jugoslovanski rekord na 200 m rezultatom 2:45,4. a na kopališču v O cm JU V Z/