PROTI RUŠENJU STAREGA MESTA / PUSTNE STRANI KOMANDIR MAKS GRE? NA)VEČ)I SLOVENSKI PRAZNIK (Mef) Slučaj je hotel, da so se skoraj na istem koledarskem listu znašli: kulturni praznik, pust, Valentinovo in šolske počitnice. Na prvi pogled se to zdi kar primemo, hkrati pa je res, da takšna gneča povzroča tudi cel kup težav. Kako namreč organizirati pustovanje, če so otroci na počitnicah, ali pa, kako združiti praznik zaljubljencev s praznikom »norcev«. Še najbolje seje ob tej priložnosti godilo kulturnemu prazniku, čeprav jo tudi ta ni odnesel brez posledic. Delovni petek je bil namreč kar tri dni pred praznikom, v ponedeljek pa smo se komaj spomnili, kaj pravzaprav praznujemo. Tokratni pust je zelo zgoden, saj smo komaj preživeli novoletne praznike, povrhu vsega pa bo organiziranje pustovanja, brez sodelovanja osnovnih šol, zagotovo manj-uspešno kot druga leta, ko so šole popeljale na stotine malih maškar skozi »praznično« mesto. Valentinovo je v naših krajih sicer novotarija a seje presenetljivo prijela, tako kot vse potrošniške izmišljotine. Toda tokrat mu je prav pust odvzel nekaj emocionalnega naboja. Končno so tukaj še enotedenske šolske počitnice, ki niso niti 1C Banka Koper Klili polletne, niti novoletne ampak zimske in nikomur ni zares jasno, čemu sploh koristijo, saj so se šolarji komaj resno vrnili v šolo. Kakorkoli že, zagotovo bo od vseh teh dogodkov še najbolj opazen prav pust, ki ga podpira tudi sneg, ki je končno pobelil Šavrine in prve šeme že vriskajo po mestu. Kaj kultura, kaj ljubezen, samo da si lahko nataknemo masko na obraz in za uro ali dve postanemo to, kar bi v resnici radi bili. NOVO v IZOLI!!! okrepčevalnica FAST FOOD VENI Ekspres pripravljene pečene jedi za dom: piščanci, krače, rebrca, pizze, hamburger, topil sendviči, pommes frtttes. Vsak dan od 8. do 21. ure, ob nedeljah in praznikih od 12. do 20. ure. ____________Telefon: 646 333 —— — . TRGOVSKA 4 OBRTNA CONA IZOLA : tel.: 066 646-608, 645- 778 _________ _____| fax: 066 645 - 779 AVTODELI - DODATNA OPREMA Adriatic <$. VAŠA ZAVAROVALNAJHRpVnIRfSTli LETEČI POLICAJI mOŠNO GRADBENO P0D]ET|E •■V**1* Povsem uradnih informacij sicer še ni, vendar je bolj ali manj jasno, da Maks Turščak zapušča mesto komandirja izolske policijske postaje. Kot je sam povedal bo mesto komandirja izolske policijske postaje zapustil 15. februarja in se zaposlil kot pomočnik komandirja postaje mejne milice na Škofijah. O teh postopkih seje dogovoril z načelnikom Čeboklijem, saj je bilo jasno, daje treba, za sprostitev napetih odnosov na postaji in predvsem okoli nje, sprejeti takšno odločitev. Danes, v četrtek 11. 2. 1999, bo začel primopredajo poslov z novim komandirjem izolske policijske postaje, Igorjem Gergešem, ki je bil doslej pomočnik komandirja policijske postaje v Piranu. Potem bodo sledila še poslovilna srečanja s predstavniki občine in upravne enote, s katerimi je komandir, po njegovih besedah, vzorno sodeloval. Končno se bo v ponedeljek 15. 2. poslovil še od kolektiva, ki gaje vodil več kot šest let. Glede informacij v oddaji 24 ur POP TV po katerih naj bi na račun komandirja PP Izole letela cela vrsta prekrškov in celo kaznivih dejanj pa je Maks Turščak povedal, daje o prispevku izvedel od drugih, glede na vsebino pa bo tožilstvu podal ovadbo proti avtorju in POP TV, saj mu očitajo dejanja, ki jih nikoli ni storil (nepooblaščeno spremljanje novinarja Slovenskih novic) oziroma jih ni potrdil niti dvomesečni pregled, ki ga je opravila posebna komisija za notranji nadzor (umik predloga sodniku za prekrške za voznika OA). V naslednji številki bomo objavili daljši intervju z Maksom Turščakom o šastih letih vodenja izolske policijske postaje. PTT’s NOT DEAD je rubrika v kateri objavljamo nenaročena pisma bralcev Mandrača. Seveda objavljamo le pisma, ki so napisana tako, da osebno ne žalijo nikogar in omogočajo pošten ter kulturen nivo dialoga o pomembnih vprašanjih o Izoli in v zvezi z Izolani. Pisem objavljenih v tej rubriki ne honoriramo, pa tudi tista v drugih delih časopisa zelo poredkoma. Vseeno smo hvaležni vsem, ki s svojimi prispevki pomagate k demokratizaciji dialoga v naši občini. Zahteva o spremembi načrta -svetilnik i jgSfrwft'VlLt*- ' è j*L «i * .1 -- Stanovalci območja "Svetilnik", smo si podrobneje ogledali načrt, ki vključuje gradnjo izolske garažne hiše in ostale posege v to območje in sklenili, da ne bomo dopustili tako globokega poseganja v obstoječe stanovanjske objekte in površine. Načelno smo za ureditev Svetilnika, kopališča in parkirišča v okolici cerkve Sv. Mavra, vendar s spremenjenim načrtom, ki ne bi posegal v rušenje stanovanjskih hiš in gradnjo novih. Tudi garažna hiša ali parkirišča, naj bi bilo urejeno izven tega območja. Gradnja novih stanovanjskih objektov je na tem področju skrajno nesmiselna, saj se vsi bojujemo za zelene površine, hkrati pa je to del. ki daje Izoli tudi svojo podobo in , ki bi bil zaželen v marsikaterem kraju. Ne želimo, da se tukaj gradijo stanovanja, kvečjemu smo za ureditev parka, sprehajališč in zelenic. Stavbe v ozadju parka naj bi ostale take, kakršne so sedaj, saj smo stanovalci veliko vlagali v popravila in urejanje le - teh. Obstaja bojazen, da bi ob morebitnih posegih prihajalo do materialne škode in razpokanja prenekaterih kamnitih zidov na teh objektih. Vsi se bojujemo proti zgoščenemu prometu v mestnem jedru in obali, tukaj pa ga uvajamo v samo središče, kjer je že tako v sezonskih mesecih velika gneča in prometni vrvež. Zato je res skrajno absurdno, da dovolimo gradnjo garažne hiše na tem območju, katero bi nam samo z lepo urejenim parkom in kopališčem ( brez gradnje novih stanovanj na tem območju), lahko bilo v ponos in bi res izpolnili napisano geslo županje Brede Pečan : "Izola, vsak dan lepša", katere podobo tudi prilagamo k protestnemu pismu. Stanovalci prizadetega območja "Svetilnik" Béfì 4 • ItISi V- PREDLOG KOMISIJI ZA VARNOST V CESTNEM PROMETU Kot krajan Jagodja sem podpiral prizadevanja krajanov po umiritvi prometa skozi Jagodje tako podnevi kot v nočnih urah, ko se večkrat uprizarjajo prave dirke po cesti v Jagodje. Ko je po večletnih prizadevanjih prišlo do uresničitve upravičenih zahtev krajanov, se poraja dvom ali se je postavila strokovno ustrezna rešitev. Nam v Izoli res ni potrebno odkrivati Amerike in imenovati ne vem kakšnih komisij, ki bi delovale v nasprotju z željami krajanov in s figami v žepu. Predlagam da se že v Ljubljani, ali pa tudi bližje ogleda ustrezne rešitve ovir za umirjanje prometa. Takih ovir kot so postavljene sedaj, krajani ne potrebujemo, saj ne služijo umirjanju prometa, ampak za uničevanje avtomobilov. Vse skupaj me spominja na že znano: Kar ste želeli, to ste dobili! Dirkanje avtomobilov se bo sedaj preneslo vzporedno preko ulice S. Allendeja. Preden bi si komisija po pilatovsko umila roke, predlagam da se pretehta postavitev takih ovir za umirjanje prometa, kot so uspešno izvedene v mnogih krajih v Sloveniji. Bojan Zadel MALI OGLASI - PRODAM FERAL ( 600 sveč ) informacije: 600 010 - HITRO IN POCENI TISKAMO kvalitetne vizitke, Garfield tel.: 645-296 - UGODNO PRODAM OKNA 140X140, 180X140, vrata 120X220. Tel.: 645 296 - UGODNO PRODAM REGALNIK za dnevno sobo ( 270 X 235 cm ), tel.: 643 595 - PRODAM SUHA HRASTOVA DRVA za kurjavo, naželjo jih tudi razžagomo in razsekamo, tel.: 648 628 - NUDIM POMOČ PRI UČENJU za osemletko, tel.: 647 601 - PRODAM RENAULT 18 letnik 82, tel.: 647 601 - PO POVZETJU prodam brošuro 100 idej za dodaten in pošten zaslužek, tel.: 648 628 - UGODNO PRODAM ZAKONSKO SPALNICO staro 5 let, tel.: 648 628___ Neutemeljene obtožbe V predzadnjem Mandraču sta bila g.Bizjak in g.Zadel tako markantna, da sem spregledal pisanje g Mohorčiča. Sele danes me je prijatelj opozoril nanj. Zahvaljujem se mu. Moj odgovor prvima dvema v prejšnji številki Mandrača velja dobesedno tudi Mohorčiču. Danes pa bi rad v nekaj besedah pojasnil svoje članstvo v ZK ( tisto, ki jo imam vedno med kladivom in nakovalom! in ki mi jo zelo radi očitajo). Do (nekje) 1975 leta sem bil povsem apolitičen. Bil pa sem uspešen na nekaterih področjih. Zato me je takratni ravnatelj Ekonomske šole v Kopru kjer sem bil zaposlen, V. Novak, visok partijski funkcionar, prepričeval, da naj bi, ker sem tako aktiven, stopil v ZK. Odkrito sem mu rekel: »ZK je gnilobna organizacija!« Odgovoril je: »Prav zato rabimo takšne, da jo bomo očistili!« Nobena beseda bi me bolj ne pritegnila v dejanja, kot ta, da bom lahko kaj splošno koristnega počel. Vstopil sem. Toda že leto dni za tem je isti ravnatelj predlagal zame izključitev. Partija je bila res gnila in jaz s svojim značajem nisem bil tam zaželen. To članstvo sem še nekaj let trmasto vlekel, potem sem nehal plačevati članarino, na koncu pa sem javno povedal, da partija (v Izoli) uporablja stalinistične metode, zaradi česar se je začel politični proces in se je končal tako, da so me vrgli iz službe! (To »metanje ven« jc v ritmu spremljala in z trombo trobila predvsem izolska godba na pihala! Tako pomemben funkcionar sem bil!, gospod Mohorčič!) Se dve pomembni stvari sta pri tem: Takšne informacije o katerih govori Mohorčič so prišle tudi do g.Janše. ZLSD in SDS mi grozita s sodiščem: ZLSD to tudi izvaja! Od kje jim ta skupni imenovalec? Izola. 8.februar 99 ________________________________Frane Goljevšček Odgovor g. Franetu Goljevščku na članek v Mandraču t. 302 Vesel sem, da jemlješ modrosti iz Svetega pisma, občasno pa tudi iz leposlovja (Cankar ). Vendar je potrebno Sveto pismo brati celovito, ne samo tisto kar nekomu trenutno ustreza. Po domače povedano: Vsaka palica ima dva konca. Izmed vseh blagrov verjetno nisi opazil slednjega: Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse grdo o vas lažnivo govorili. Veselite se in vriskajte, ker je vaše plačilo v nebesih veliko. Tako so namreč preganjali že preroke, ki so bili pred vami. Ker ne želim utrujati bralcev Mandrača s pisanjem odgovorov na tvoje članke, bom s tem pismom končal polemiko. Lepo pozdravljeni. Bojan Zadel ZAHVALA Vsem sosedom, znancem in prijateljem se zahvaljujemo za iskrena sožalja in darovano cvetje ob izgubi našega ALOJZA BREZAVŠČKA družina Brezavšček BORZA ZNANJA IZOLA TEL. 066 647 530 E-MAIL: IZOLA@BORZAZNANJA.M//.EDU/./I IŠČEMO: -Nekoga, ki zna igrati na citre in bi to bil pripravljen naučiti 10 letnega dečka -Informacije o ladji REX in železniški progi »LA CHERSIANA« ( na relaciji Trst-Poreč ) -Osebo za inštrukcije računovodstva in statistike za ekonomsko fakulteto -Pomoč pri manjših hišnih popravilih PONUJAMO: -Pomoč pri prevajanju tujih jezikov v slovenski jezik ( italijanski, angleški, francoski in nizozemski jezik ) -Inštrukcije pri učenju tujih jezikov: italijanski, angleški, francoski, nemški in celo nizozemski jezik -Pomoč pri učenju matematike, zemljepisa, kemije, fizike za osnovnošolce in srednješolce . je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tel :066 t 600 - 010, fax: 600-015 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, Orlando H. (fotoreporter), K. Bučar / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 120 Sit. Založnik / elektronski prelom: GRAFFIT LINE, doo Izola tel.:600 -010 / E-MAIL:MANDRAC@S-NET.NET ŽR: 51430 - 603 ■ 32431 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI. Izola____ SE Z BELVEDERJA VSE BOLJE VIDI ? Konec prejnjega tedna so na Belvederju zborovali najvišji predstavniki Socialdemokratov na čelu s predsednikom stranke Janezom Janšo in člani predsedstva ter večina njihovih najpomembnejših strokovnjakov, tema takoimenovane klavzure pa so bile najaktualnejši dogodki v državi in notranja organizacija stranke. O srečanju smo se pogovarjali s predsednikom izolske organizacije SDS, Bojanom Zadelom. - Na Belvederju vas je bilo videti kar precej. - Klavzura se sliši malo tuje, v bistvu pa gre za posvet na katerem so sodelovali predsedstvo stranke, ki je organ nad svetom stranke, poleg tega so bili prisotni naši poslanci, ki jih je 16, predsedniki strokovnih odborov pri strokovnem svetu stranke, ki je organiziran podobno kot vlada, kar pomeni, da je bilo na Belvederju približno 70 najpomembnejših ljudi iz vrst naše stranke. Seveda so bili tukaj tudi predstavniki naših forumov in mladinske organizacije, ter predsedniki in tajniki regij. - Kako ste organizirani po regijah? - Zaenkrat smo organizirani približno tako, kot so registrske tablice na avtomobilih. Nas domačinov je bilo seveda nekaj več, saj vemo vsi, kako močne so težnje vlade po centralizaciji, naša stranka pa temu nasprotuje. V našem programu imamo namreč pomemben segment o regionalizmu, zato delujemo regionalno in so bili na srečanju predsedniki regij, ki so povedali za težave v njihovem okolju. - O čem ste govorili v zvezi z Izolo? - O sami Izoli nismo govorili veliko, pač pa smo več govorili o državni meji s sosednjo Hrvaško in o meji v Piranskem zalivu. S tem v zvezi smo precej skeptični glede civilne iniciative, kije nastala pred kratkim. Menimo, da če sprejmemo za naše izhodišče stanje 25. junija 1991, ko smo se osamosvojili, potem ta civilna iniciativa dejansko širi te težnje na Hrvaško. To zagotovo ni preprosta tematika, zato smo menili, da bi bilo prav, če bi jo uvrstili na kongres stranke, ki bo maja meseca, najverjetneje v Portorožu. Na kongresu pričakujemo približno 500 udeležencev iz cele Slovenije. - Govorili ste o odnosu države in občin. Kakšen je odnos stranke do oblikovanja regij? - Regije so v našem programu in mislim, da bodo tudi ostale. Seveda moramo še izoblikovati stališče glede tega ali je bolje imeti 8, 11 ali 16 regij. Nagibamo se k najpreprostejšemu in nabolj uveljavljenemu sistemu, ki bi oblikoval regije glede na uprave za notranje zadeve in registrske tablice, kar pomeni, da bi imeli 11 regij. - O volitvah niste govorili? - Ne, bolj smo se posvečali razvoju dogodkov glede večinskega sistema. Sklep ustavnega sodišča je jasen, vemo, da se v pravni državi takšni sklepi spoštujejo, vemo pa tudi, da je treba biti pazljiv, saj se lahko kljub izraženi volji na referendumu skuša to odločitev spremeniti. Vsi vemo, da to skuša narediti vladajoča stranka, ki skuša vladati večno. - Srečanje je bilo ravno med začetkom veljavnosti pridružitvenega sporazuma z Evropo. Ste o tem kaj govorili? - Nekaj malega že, predvsem pa smo govorili o tem, kakšna stališča bodo zastopali naši poslanci v parlamentu. - Kakšno je stališče do vzajemne pravice za odkup nepremičnin? - Tukaj imamo opravka z zatečenim stanjem, kije nastalo ob španskem kompromisu, vendar kot stranka ne bomo zagovarjali širitve pravic, kar pomeni, da bodo te pravice veljale le za državljane Evropske skupnosti, da se nam ne bi zgodilo, da nas pokupi kdo z drugega konca sveta ali samo z druge strani južne meje. Društvo upokojencev Izola vabi upokojene ljubitelje petja, da se pridružijo našemu pevskemu zboru. Moški pevski zbor deluje že preko 20 let, ženski in mešani pevski zbor pa preko 11 let. Zato vabimo vse tiste, ki imajo posluh in veselje do zborovskega petja, da se nam pridružijo in tako bomo skupaj z vami tudi v prihodnje gojili našo lepo slovensko pesem s katero smo v preteklosti in želimo tudi v prihodnje, nastopati na javnih prireditvah. Vse zainteresirane vljudno vabimo, da pridejo v pisarno društva v Izoli, Plenčičeva 3, ob uradnih urah in sicer v sredo od 9. do 11. ure in od 15. do 17. ure ter v petek od 15. do 17. ure zaradi dogovora. Z veseljem Vas pričakujemo Društvo upokojencev ASFALT DO TABORNIKOV V krajevni skupnosti Jagodje gradbeni stroji kar ne nehajo delati. Pred dnevi so tako dokončali urejanje in asfaltiranje ceste, ki pelje od rezervoarja Rižanskega vodovoda v Jagodju pa do taborniškega doma Odreda Jadranskih stražarjev. Gre za cestišče v dolžini cca. 250 metrov, ki so ga začeli urejati v sodelovanju občine, krajevne skupnosti in zainteresiranih krajanov ter tabornikov. Približno tretjino sredstev naj bi tudi prispeval vsak od teh, saj drugače marsičesa ne bi uspeli dokončati. V tem primeru so od zainteresiranih s konkretnimi finančnimi prispevki sodelovali tudi najemniki kmetijskih površin, ki so se hkrati dogovorili, da bodo pot do taborniškega doma zaprli z zapornico, tako da bi preprečili nelegalno taborjenje in kraje sadja v bližnjih sadovnjakih. Zanimiv je podatek, da bo taborniški dom v Jagodju ostal pravzaprav edini takšen dom s pogledom na morje, saj so tistega v Valdoltri dobili skavti, piranskega pa tudi ni več. Dom je tako pridobil na standardu, saj ima tudi pitno vodo, s krajevno skupnostjo pa se taborniki menda dogovarjajo o ureditvi kanalizacije, saj zdaj uporabljajo greznice. Pa s tem aktivnosti KS še ni konec, saj bodo v kratkem urdili okolico spomenika padlim borcem, sanirali cerkvico in še kaj. Seveda, če bodo še naprej tako dobro sodelovali z občino, kot se je to dogajalo vse doslej. RAČUNALNIŠKI PROGRAMI: • Glavna knjiga • Saldakonti dobaviteljev posredovanje plačilnih nalogov preko diskete ali elektronske pošte • Saldakonti kupcev • Materialno poslovanje v gostinstvu • Trgovinsko poslovanje • Osnovna sredstva • Blagajniški dnevnik • Fakturiranje+izpis položnic daljinsko ogrevanje poraba plina stroški upravljanja • Izdelovanje programov po naročilu • Knjigovodstvo za podjetnike in obrtnike ( knjiga prejetih in izdanih računov, knjiženje temeljnic, opomini, zamudne obresti, obračun prometnega davka, obračun plač in prispevkov, ^osnovna sredstva, bilanca uspeha, davčna napoved, statistika.) Razvoj programske opreme v okolju Windows Vzdrževanje programske opreme PAJKA PA OD NIKJER Vsega eno dopoldne bi potreboval občinski redar ali inšpektor pa bi v mestu in okoli njega naštel vsaj dvajset zapuščenih avtomobilov, ki so namesto na odpadu končali svojo pot na njivah, na parkiriščih in na odstavnih poteh. Ker pa se, kljub pisanju medijev, nič ne premakne, se zdi, kot da gre za slabe odnose med občino in lastnikom pajka, ki tudi sam opozarja na to, da je takšnih zapuščenih avtomobilov več kot kdajkoli prej. V oči že dolgo bode razbitina na parkirišču v Jagodju, podobna umetnina v kanalu pri parkirišču pri ladjedelnici, zdaj je takšno vozilo "parkirano" tudi na parkirnem prostoru pri gostilni Lina na Šaredu, lepo število pa se jih je nabralo tudi ob poti skozi staro Jagodje proti Šaredu. Zagotovo pa je biser urejenosti mesta prizor na tej fotografiji, nekaj metrov od novourejene Prešernove ceste, tik ob blokih v ulici IX. korpusa in na stari cesti proti osnovni šoli Livade sta našla zadnje počivališče dva "kalimerota", seveda brez registrskih tablic in pomembnih rezervnih delov. Za ozadje te lepe fotografije pa poskrbi še hiša strahov, nekdaj priljubljeno bivališče izolskih klošarjev, ki je ostalo brez oken in vrat s podboji vred. Hiše seveda ni mogoče odpeljati s pajkom, za vsak slučaj pa bi jo bilo treba vsaj dezinficirati, čeprav tudi rušenje ne bi škodovalo. HOTEL DELFIN IZOLA Cenjene obiskovalce našega hotela obveščamo, da smo uredili vsa vzdrževalna dela in s 01.02.1999 hotel ponovno odprli. Vljudno Vas vabimo, da nas obiščete ob četrtkih, ko za Vas nastopajo harmonikašiče ZUPAN iz Mengša, ter ob petkih in sobotah, ko Vas bo zabaval ansambel FREE WAY. Bazen je odprt vsak dan. VABLJENI Nasploh se zdi, daje občinska inšpekcija zadnje čase precej popustila pri delu, kar je morda tudi posledica "afer" z njo v zvezi in očitno slabih medsebojnih odnosov. Rezultat je takšen, da vsak dobronamerni in kolikor toliko kulturen občan na vsakem drugem koraku opazi nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki bi jih z malo več kontrole in opozarjanja občinskih redarjev lahko odpravili. Zagotovo ni težko ugotoviti, kdo je ob zgodovinski spomenik odložil pokvarjen pralni stroj ali bojler, tako kot ni mogoče dosledno spregledati avtomobile, ki dobesedno zaparkirajo poti, ki bi morale biti vedno proste za intervencije. Pa ni vse v kaznovanju. Dovolj bi bilo ljudi opozarjati na napake in zagotovo bi se to obrestovalo. Zdaj nimamo ne enega ne drugega, najlepši dokaz pa je Vedijeva ulica na katero se lepo vidi skozi okno občinske inšpekcije. Ulica je zaprta za promet, pa je vseeno nenehno zaparkirana, saj seje prijelo načelo, da tisti, ki si upa, lahko počne vse. V Inšpekciji pa se ukvarjajo sami s seboj. ŽENSKE SE ZBIRAJO Danes, v četrtek 11. februarja, se bodo ob 18 uri v dvorani izolskega občinskega sveta srečale občinske in mestne svetnice južnoprimorskih občin, ter se pogovorile o problematiki uveljavljanja žensk v politiki ter o medsebojnem sodelovanju. Glede prvega se na obali ni kaj veliko pritoževati, še posebej na ravni oblasti, saj imamo kar tri županje v treh občinah, pa tudi v občinske uprave so bolj ali manj kadrovane predvsem ženske. Slabša je situacija na ras ni občinskih svetov, saj je, naprimer v izolskem, samo ena svetnica, kar je celo nižje od že sicer nizkega slovenskega povprečja. Direktorica Urada za žensko politiko, Vera Kozmik, je pred srečanjem v Izoli napisala tako-le: "Slovenija se že nekaj časa srečuje z upadanjem zastopanosti žensk pri političnem odločanju. Analize kažejo, da je situacija že kar kritična. Na zadnjih državno-zborskih volitvah, leta 1996, je ženskam uspelo zasesti samo 7 mest. od 9l-tih, kar predstavlja samo 7,8 %. Vlada Republike Slovenije je popolnoma moška vlada, pa tudi število žensk na drugi ravni odločanja, to je na mestih državnih sekretark in sekretarjev, se je v zadnjem obdobju očitno zmanjšalo. Podobna situacija je tudi na lokalni ravni. Sodelovanje med občinskimi svetnicami (iz različnih strank), predvsem pa njihovo sodelovanje s svetnicami, ki so članice občinskih in mestnih svetov v sosednjih občinah, je bilo v preteklem, mandatu prej izjema kot pravilo. Žal se je zato izgubila marsikatera informacija in možnost spoznati izkušnje (pozitivne in negativne) drugih. Urad za žensko politiko je v letu 1998 začel vzpostavljati regionalno mrežo. Osnovni in najpomembnejši cilj je senzibilizirati najširšo javnost, da bo zaupala pomembne naloge na različnih ravneh odločanja tudi ženskam. Želimo narediti delo, ki ga opravljajo ženske, bolj vidno ter dati težo in pomen njihovim prizadevanjem. Prav tako želimo na dnevne rede različnih institucij odločanja postavili probleme in predloge rešitev, ki jih čutimo in poznamo tudi ženske. Analize izkušenj aktivnih žensk v politiki razvitejših evropskih držav kažejo, da je ena največjih pomanjkljivosti, ki jih ženske ob vstopanju v politiko občutijo, pomanjkanje informacij, samozavesti ter podpornih sistemov, saj jim vsega tega same politične stranke ne morejo nuditi v zadostni meri. Ob nujnih spremembah zakonodaje potrebujemo tudi spremembe v načinu delovanja in predvsem povezovanja žensk. Več sodelovanja, povezovanja, izmenjav izkušenj in informacij, neglede na strankarsko pripadnost, bo vsem prineslo veliko koristi." Danes se torej obeta koristen in zanimiv pogovor članic mestnih in občinskih svetov občin Divača, Hrpelje - Kozina, Ilirska Bistrica, Izola, Komen, Piran, Pivka, Postojna in Sežana, ki jih je skupaj 22, še posebej zato, ker bo to njihovo prvo tovrstno srečanje. Urad za žensko politiko pri vladi republike Slovenije je organiziran po regionalnem principu, koordinatorka urada za to regijo pa je Jelka Morato Vatovec. Na podlagi 4. člena Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter pridobivanja hrane v občini Izola ter sklepa županje številka 414-03-1/99 z dne 9.02.1999 razpisuje OBČINA IZOLA NATEČAJ za dodelitev nepovratnih sredstev za nakup sadik v letu 1999 1. Višina razpisanih sredstev je 3.500.000,00 SIT 2. Razpisana sredstva se bodo zagotovila v okviru sredstev, ki so opredeljena v proračunu občine Izola za leto 1999 in se bodo dodelila za naslednje namene: Vrsta sadike Višina regresa na sadiko v% Minimalna površina nasada Oljka do 30 % (najveC 420 SIT) 0,2 ha Trta do 30 % 0,65 ha Kaki, marelice ... do 30% 0,2 ha Breskev, jablana, hruške do 30 % 0,5 ha Češnje do 30 % 0,1 ha 3. Na razpis se lahko prijavijo oz. so upravičenci do sredstev po tem razpisu: - fizična oseba, ki razpolaga s primemo pripravljenimi kmetijskimi zemljišči na območju občine Izola, - pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje kmetijske dejavnosti, za katero potrebujejo kmetijska zemljišča in izpolnjujejo druge predpisane pogoje za opravljanje te dejavnosti ter razpolagajo s kmetijskim zemljiščem na območju občine Izola. 4. Vloga za dodelitev nepovratnih sredstev mora vsebovati: Za fizične osebe: - ime in priimek ter naslov stalnega prebivališča, - potrdilo o državljanstvu Za pravne osebe: - naziv oz. ime firme, sedež firme, - izpisek iz sodnega registra, - odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje kmetijske dejavnosti, Poleg navedenih dokazil morajo fizične oz. pravne osebe še dostaviti: - dokazilo o razpolaganju z zemljiščem, - račun za sadike za leto 1999 (za oljčne sadike, ki bodo dodeljene v okviru akcije samo prijavijo število sadik), - pismeno mnenje kmetijske svetovalne službe iz Kopra. 5. Prednost pri dodelitvi sredstev imajo: - fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz 22. Člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96) in imajo zemljišče na območju občine Izola, - ki imajo primernejšo lego za nasad, - družinske kmetije in kmetje, katerim predstavlja kmetijstvo edini in glavni vir dohodka. 6. Nepopolne in prepozno prispele vloge se zavrže, neutemeljene pa zavrne. 7. Rok za prijavo je 5.3.1999. 8. Obrazec za vlogo prosilec dobi na sedežu Občine Izola, na sedežih krajevnih skupnosti in na sedežu Kmetijske svetovalne službe v Kopru 9. Prosilec pošlje svojo vlogo z vso potrebno dokumentacijo na naslov: Občina Izola Sončno nabrežje 8 6310 Izola »za natečaj« 10. Vloge za dodelitev sredstev bo obravnavala komisija za kmetijstvo, ribištvo in razvoj podeželja. Sklep o dodelitvi sredstev bo sprejet najkasneje v roku 20 dni po končanem razpisu. Županja Breda Pečan In virtù' dell'articolo 4 del Regolamento sugli interventi finanziari a favore della conservazione e dello sviluppo dell'agricoltura, e della produzione alimentare nel Comune di Isola ed ai sensi della Delibera del Sindaco no. 414-03-1/99, datata 09.02.1999, il COMUNE DI ISOLA bandisce il CONCORSO ai mezzi a fondo perduto per l'acquisto di piante, per l'anno 1999 1. Il totale delle sovvenzioni ammonta a 3.500.000,00 talleri. 2. I mezzi a concorso saranno reperiti dai fondi definiti nel bilancio preventivo del Comune di Isola per l'anno 1999, e saranno destinati alle seguenti finalità': tipo di pianta importo della sovvenzione (in %) superficie minima della piantagione olivo fino al 30 % (420 SIT al massimo) 0,2 ettari vite fino al 30 % 0.65 ettari cachi, albicocco fino al 30 % 0,2 ettari pesco, melo, pero fino al 30 % 0,5 ettari ciliegio fino al 30 % 0.1 ettari 3. Possono concorrere ai mezzi di cui al presente bando: * persone fisiche possedenti terreni agricoli debitamente preparati nel territorio del Comune di Isola; * persone giuridiche registrate per l'esercizio di un'attività' agricola per la quale sono necessari terreni agricoli, adempienti alle altre condizioni prescritte per l'esercizio della detta attività' e possedenti terreni agricoli nel territorio del Comune di Isola. 4. Le domande di assegnazione dei mezzi a fondo perduto devono essere corredate dei seguenti dati e allegati: * soggetti aventi personalità' fisica: * nome, cognome e indirizzo di residenza, * certificato di cittadinanza. * soggetti aventi personalità' giuridica: * denominazione e sede della ditta, * estratto dal registro giudiziario, * delibera sull’adempimento delle condizioni per l'esercizio dell'attività' agricola. Oltre alle attestazioni succitate le persone fisiche e le persone giuridiche devono allegare alla richiesta i seguenti allegati: * documento comprovante il diritto di disporre del terreno, * fattura per le piante per l'anno 1999 (per le piante di olivi che saranno assegnate nell'ambito delfiniziativa e' sufficiente indicare il numero di piante), * parere scritto del Servizio di consulenza agricola di Capodistria. 5. Hanno il diritto di precedenza all'assegnazione dei fondi in oggetto: * le persone fisiche adempienti alle condizioni di cui all'articolo 22 della Legge sui terreni agricoli (Gazzetta Ufficiale RS, n. 59/96) e possedenti terreni agricoli nel territorio del Comune di Isola, * gli interessati i cui terreni hanno l’ubicazione piu’ adatta alla piantagione, * le fattorie familiari e gli agricoltori per i quali l’attività' agricola rappresenta la fonte unica e principale di sostentamento. 6. Le domande incomplete e le domande non pervenute in termine utile vengono reiette; le domande infondate vengono invece respinte. 7. Il termine utile per la presentazione delle domande scade il 05.03.1999. 8. I moduli di richiesta possono essere ritirati alla sede del Comune di Isola, presso le rispettive sedi delle comunità' locali e alla sede del Servizio di consulenza agricola di Capodistria. 9. Le domande, corredate degli allegati prescritti, vanno inviati al seguente indirizzo: Comune di Isola Riva del Sole, 8 6310 Isola »per il concorso«. 10. Le richieste di assegnazione dei fondi in oggetto verranno esaminate dalla Commissione per l'agricoltura, la pesca e lo sviluppo delle zone rurali. La Commissione rilascera1 le deliberazioni sull'assegnazione dei fondi entro i 20 giorni successivi alla scadenza del termine del concorso. Il Sindaco Breda Pečan /k OLtI ŠIFRA Ivan Konstantinovič s.p. Promet z nepremičninami Stanovanja - hiše ■ parcele - poslovni objekti PSSEMà ° RBM? ° SSRHIMM Sončno nabrežje 14, 6310 Izola, tel.: 066/ 643 - 210 NA OBALI PRODAJAMO PO UGODNIH CENAH v KAJ PRAZNUJE KULTURA? V petek zvečer je bila v izolskem kulturnem domu proslava pred slovenskim kulturnim praznikom, ki je v dvorano spet privabila veliko štev ilo obiskovalcev. Ni povsem jasno, kaj jih je pritegnilo: ali proslava kot dogodek, nastop pevske skupine Katice ali misli o kulturi, ki jih je ob tej priložnosti ponudila v razmislek slav nostna gov ornica, Neva Zajc. Kakorkoli že, bilo je praznično, čeprav z občutkom, da so manjkali tisti, ki bi kulturni voz najprej lahko potegnili z mesta. Predvsem je bilo več kot očitna odsotnost pedagoških delavcev, ki se takšnih in podobnih dogodkov po pravilu ne udeležujejo, čeprav nekateri živijo prav od poučevanja tako ali drugače izražene umetniške slovenske besede in pesmi. Tako je bila večina obiskovalcev spet iz vrst upokojencev, bili so še nekateri zvesti kulturniki in obiskovalci kulturnih prireditev, opaziti pa je bilo celo dva ali tri občinske svetnike ter možne kandidate za direktorja Centra za kulturo, šport in prireditve, ki jih pot vse doslej Pred večerno proslavo ob kulturnem prazniku je županja Breda Pečan v kulturnem domu pripravila novinarsko konferenco in srečanje z delavci v kulturi. Ob tej priložnosti so novinarjem predstavili vsebino letošnje akcije Šola na počitnicah s katero želimo v občini popestriti počitniške dneve tistih otrok, ki si iz tega ali onega vzroka (najpogosteje zaradi denarja) ne morejo privoščiti počitnic na snegu. Po nekaterih napovedih naj bi bilo takšnih otrok najmanj polovica, zato je Center za kulturo, šport in prireditve pripravil obsežen program, ki zajema kulturne, športne in zabavne delavnice v katerih naj bi mladi našli dovolj možnosti za kreativno preživljanje počitniških dni. Po tiskovni konferenci so pripravili še srečanje z delavci v kulturi, posebno prazničnega razpoloženja pa ni bilo, saj se niti ne ve, kaj naj bi praznovali: nenehno pomanjkanje kulturniškega denarja, na zunaj vse bolj razpadajoči kulturni dom, utesnjeno knjižnico, umirajočo Insulo ali pozabljeni ribiški muzej. Nedvomno je res, da vse od časa Zvonka Grahka nismo imeli župana s takšnim občutkom za kulturno, vseeno pa bo morala županja Breda Pečan temu področju nameniti predvsem več svobode, v vsebinskem, organizacijskem in tudi finančnem smislu. Iz nagovora ob slovenskem kulturnem prazniku Slovenci smo najbrže eden redkih narodov, če ne kar edini, ki smo praznik kulture razglasili za državni praznik. Vanj smo pred 54 leti položili svoje prepričanje o tem, da je bila skozi dolga destletja nemirnih časov kultura naj prepričljivejši in najzanesljivejši del narodotvornosti, preden smo dobili svojo državo. Letos obhajamo 150 let od smrti pesnika, ki smo si ga izbrali za simbol narodne emancipacije. France Prešeren, poleg Zdravljice nam je spisal še ničkoliko pesmi, ki jih iz šolskih dni znamo na pamet, je v tem času naš in evropski sodobnik in nič nenavadnega ni, da na prehodu v novo tisočletje samozavestno tiskamo njegove prevode v evropske jezike. Vprašanje, ki si ga zastavljam danes je, kakšni dediči smo, ne zgolj v poklonu do pesnika ali Prešernovih nagrajencev, ki jih počastimo za praznik kulture, in vrsti prijaznosti, ki jih namenjamo kulturnim ustvarjalcem, ali lepih priložnostnih besed, namenjenih kulturi. Kakšna je podoba, ki jo uzremo v lastnem ogledalu in kakšno ponujamo navzven ? Nikakršnega dvoma ni, da živimo v času obilja kulturnih dogodkov, ki jih ustvarjajo številni predani navdušenci, profesionalci in ljubitelji, pa tudi to, da niso brez odziva, saj imajo veliko naklonjenega občinstva. Pogledu bolj kritičnega očesa pa seveda ne more uiti manj skladen slovenski kulturni zemljevid. Zgoščenost v središču, ki ji vse preveč dobro služi centralistično organizirana država in zredčenost, bolj ko se oddaljujemo od njega. Obala, z njo pa tudi naše mesto, ni izjema, pa čeprav velja za eno najpropulzivnejših slovenskih regij. Zelo oguljena je že ugotovitev, da z našo kulturno politiko nekaj ni v redu, saj že prav nespodobno zamuja s sprejemom nacionalnega programa, vmes pa sprejema polovične odločitve, s katerimi skrb za regionalne ustanove prepušča občinam. Nič bi ne bilo narobe - takšna praksa je namreč že dolgo v veljavi v Evropi - če bi lokalne skupnosti imele oblikovano svojo kulturno politiko in mehanizme za njeno uveljavljanje. Včasih se z nostalgijo spomnim nekdanjih kulturnih skupnosti, ki so bile, če ne drugega, vsaj priložnost za debato in tribuna, na kateri so se soočale želje, potrebe in možnosti. Iz tistih časov se spomnim načrtov o postavitvi ribiške muzejske zbirke, ki pritiče edino našemu mestu. Danes se o njej ne sliši nič več. O standardih, ki jih terja delo knjižnice, raje molčimo, da so dejavnosti v tem kulturnem domu stisnjene v nekaj kvadratnih metrov, pa vsem, ki zahajate sem ni treba govoriti. Kakšna bo v prihodnje usoda likovnega razstavišča Insula? Kultura in umetnost v ožjem pomenu, besede sta stvar duha in uresničevanje zamisli ush’arjalnih posameznikov, stvar skupnosti, v kateri živijo pa je, da jih prepozna in jim je v vsakršno oporo in pomoč. Premajhni, smo, da bi to rahločutno dejanje prepustili običajni trgovini ali trgu, ker ga pri nas preprosto ni. Veliko večji narodi od nas kulture ne prepuščajo njegovim mehanizmom. V globalno svetovno vas smo že pošteno zakoračili in vse bolj udoben postaja stanovanjski način kulture, tako kot nam umira mestni utrip, ker imamo raje hipermarkete. Marsikaj se je spremenilo, v tem času pa so tudi zaradi tega vse bolj potrebni odgovori za današnjo rabo. Poleg udobja bivanja najbrž potrebujemo tudi dejavnosti, ki hranijo apetite duha vseh vrst, željo po družabnosti in doživetjih vsakršne sorte, kulturno bivanje v najširšem pomenu besede, od prijaznega sobivanja do umetniških užitkov, ki dosegajo sanjske pokrajine. Za male in velike meščane in vaščane iz zaledja. Smo prepričani, da smo naredili dovolj za dostopnost kulture vsem, tudi neosveščenim in socialno šibkim, pa mladim, katerih odraščanje je včasih tako neznansko težavno? Naj torej ne bo odveč razmislek o podobi mesta, o njegovi vlogi v dialogu s tistimi, ki ga naseljujejo, v odnosu do bližnjih sosedov, pa tistih čez mejo in do prestolnice. Evropa, s katero smo si. mi ljudje ob meji, že dolgo blizu, med prednostne naloge družbenega projekta postavlja kulturo, kot temeljno prepoznavnost različnosti. Kako jo bomo čez nekaj let, ko se ji kanimo pridružiti, uveljavili mi ? Tudi to je tu vprašanje. Naj vsem: ustvarjalcem, kulturnim delavcem., uživalcem njihovih del, županji in vsem, ki krojite življenje Izole zaželim lep praznik in veliko srečnih odgovorov na vprašanja, ki jih prinaša čas ob izteku stoletja. Neva Zajc VAL MORJA ZA PRAZNIK V Domu upokojencev Izola so imeli ob kulturnem prazniku še posebej slovesno praznovanje. Prav pred dvema letoma, na dan kulturnega praznika, so namreč ustanovili domski pevski zbor Val morja, ki ga vodi zborovodja Marjetka Popovski. Ob praznovanju druge obletnice je zbor z nastopom dokazal, da ni šlo za muho enodnevnico. Zbor je zaživel z vso svojo radoživostjo, udeležuje se različni proslav in se tudi tekmovalne preizkuša, rezultati pa so člane in zborovodjo še bolj pritegnili k resnemu delu. Slovenski kulturni praznik je s tradicionalno prijateljskim obiskom popestril tudi ženski zbor Lucija pod vodstvom NAdje Bažec. Milina občutenega petja je domske poslušalce ponovno zamaknila v trenutke vzhičenosti. Milojka Pristovšek NOVO V IZOLI !!! OKREPČEVALNICA FfiST FOOD VENI v Postojnski ulici št. 11 MOJSTER KUHINJE, NINO ŠAVLE, VABI V HITRO PRIPRAVLJALNICO PEČENIH JEDI pečeni piščanci - krače - rebrca PIZZERIA IN TOPLI PRIGRIZKI pizze - hamburgerji - topli sendviči - pommes frites Odprto vsak dan od 8.30 do 21. ure Ob nedeljah in praznikih od 12.0 do 20. ure Telefon: 066 646 333 Javno podjetje KOMUNALA Izola Novi telefonski številki uprave namesto 647 370 uporabite: 600 -180 in 600 - 185 Vse druge telefonske in fax. številke so nespremenjene ALI ŽUPANJE UKINJAJO INSULO? Ob praznovanju letošnjega kulturnega praznika je kot strela z jasnega prišia informacija, da sta se koprska in piranska občina odrekli sofinanciranja obalnega društva likovnikov oziroma njegove galerije Insula, kije v Smrekarjevi ulici v Izoli. Najprej je kazalo, da se obeta prava kulturniška katastrofa, potem so se besede le nekoliko umirile in končno je postalo jasno, da bodo morale tri županje oziroma vodje strokovnih služb doreči način financiranja tega obalnega društva. V Kopru so bili najprej kategorični: ker jih je država dodatno obremenila s financiranjem inštitucij kot je muzej, knjižnica in obalne galerije želijo del bremena razporediti tudi na druge občine. Med predlogi je bil tudi ta, da bi Izola v celoti prevzela financiranje društva obalnih likovnikov. V Izoli so bili spričo takšnega razvoja dogodkov nedvomno presenečeni, še bolj pa v sami galeriji in društvu, saj je prišel pod vprašanje obstoj galerije. Da ne bo kakšne pomote: galerija letno prejema vsega nekaj več kot 4 milijone tolarjev, kar ravno zadošča za plačo kustosa, medtem ko denar za izvedbo programa v celoti zagotavljajo likovniki sami. Denar so doslej zagotavljale vse tri občine, pri čemer sta občini Koper in Izola prispevali približno enak delež, Piran pa polovico manj. Ob začetku novega proračunskega leta pa sta obe sosednji občini svoj prispevek preprosto črtali. l/ % >1 N lsniA Po hitrem ukrepanju predstavnikov društva in galerije so si najprej premislili v Piranu, potem pa so zobe stisnili tudi v Kopru in zdaj je dogovorjeno, da bodo društvo začasno financirali tako kot doslej, vendar le do skupnega dogovora vseh treh občin. Društvo likovnikov bo tako organizator posebnega srečanja, ki bo 25. februarja in na katerem naj bi se tri županje oziroma vodje uradov za družbene dejavnosti, dogovorili o dokončnem financiranju društva. V dobrobit popolne informacije je treba povedati, da je težava pravzaprav v tem, da Izola zelo slabo izpolnjuje nekatere skupne naloge, saj breme večine obalnih kulturnih inštitucij pade v glavnem na občino Koper. Piran sodeluje bolj simbolično, Izola pa se plačevanju navadno izmakne. Prav zato so v Kopru predlagali, naj Izola prevzame vsaj financiranje društva obalnih likovnikov v celoti, če že ne sodeluje pri drugih projektih, kar je po mnenju mnogih kulturnikov dokaj dobra ponudba. Treba je namreč vedeti, da proračun društva likovnikov znaša nekaj več kot 4 milijone tolarjev letno (za normalno delo bi jih potrebovali približno 7 milijonov), medtem ko proračun obalnih galerij ali muzeja znaša več kot 100 milijonov tolarjev. Občina Izola ima zagotovo omejena sredstva za področje kulture, toda takšna vsota vseeno ne bi smela biti problem, še posebej glede na to, da je galerija v Izoli in da ima Izola kot občina največ od njenega poslanstva. V društvu so posebej jezni na ravnanje strokovne službe za družbene dejavnosti izolske občine, ki se je pri iskanju rešitev obnašala skoraj ignorantsko, v stilu: naj rešitev najdejo drugi, oziroma, naj se likovniki znajdejo sami. V četrtek, 25. februarja ob 13.00 bo v galeriji Insula padla odločitev o tem, kaj v bodoče s to galerijo in s tem društvom. Če je v Izoli kaj trezne pameti, potem je odgovor že ponujen na dlani. Ga bodo sprejeli? (Mef) KAPUČINO SPORT NA VASI ? NOGOMET Izolski primorski ligaš se že cel mesec pripravlja na spomladanski del. Priprave so pričeli s fitnesom, od ponedeljka pa jih nadaljujejo na stadionu. V času priprav bodo odigrali tudi nekaj pripravljalnih tekem in sicer s Koperinvestom, Avtoplusom Korte (3. liga) in tistimi, ki se bodo pripravljali na Obali. Strokovni štab in igralska zasedba je ostala nespremenjena. Trenerski dvojec Santin - Perkat ima na razpolago 20, v glavnem mladih igralcev , ki v primorski ligi nabirajo izkušnje. Velika pridobitev za izolsko moštvo je vrnitev mladega, perspektivnega vratarja Elvisa Sirotiča, ki seje vrnil po težki poškodbi. V izolskem klubu namenjajo veliko pozornosti prav delu z mladimi, kar se že izraža pri rezultatih, saj so mladinci prvi v 2. ligi, borijo pa se za vstop v prvo mladinsko ligo. Božičič M.___________________ ROKOMET - moški 1. liga TREBNJE:IZ0LA 31:15 (13:6) Izola: Grujičič, Mičovič 2, Vidmar 3, Muha 1, Matijaševič, Vučinič, Gologranc I, Čebular, Cah 1, Radosavljevič 7 Izolani so odigrali zelo slabo srečanje in že pogled na listo strelcev da vedeti, da s tako razpoloženimi strelci niso imeli v Trebnjem nobene možnosti, čeprav so na gostovanje odšli z upanjem na točko. Vse seje zalomilo že v prvem polčasu, potem pa so nadaljevali z igro, ki je bila na trenutke izvrstna, potem pa spet katastrofalno slaba in poraz je bil tukaj. Boj za obstanek se seveda nadaljuje in v soboto bodo igrali z zadnjeuvrščenim Krškim, ki je že odpisano in vse razen zmage bi bila sramota in katastrofa. ROKOMET-ženske 1. liga RAJC 0AEW00:VEGRAD 16:16 (9:101 Bajc Daewoo: B. Šmitran, Stubelj, Hodžič 8, P. Božič, Kovljenič, Škrbec, T. Božič, D. Šmitran 2, Škerjanc, Bošnjak 6, Višnjevec Tudi v tej tekmi, kjer so Izolanke nesrečno in nespretno zapravile zmago, saj so 30 sekund pred koncem še vodile za zadetek in imele žogo, pogled na listo strelcev pove vse. V moštvu pač ne moreta zadevati vsega dve ali tri igralke, povrhu vsega pa so zapravile še celo vrsto "zicerjev" in gostje bi kmalu prišle celo do zmage. Te Izolanke zagotovo ne bodo doživele ta konec tedna, saj potujejo v goste k državnim prvakinjam, moštvu Elekte. Kadetska liga Trebnje : MRK Izola 22:13(10:13) MRK Izola: Vončina Blaž, Kleva Alen, Viškovič Igor, Cetin Jan 8(3), Božič Peter 5, Hodžič Sam ir, Pucer Peter 1, Stepančič David, Bubnič David 3, Vukovič Jakob 6, Zrinski Jure, Gregorič Martin ODBOJKA- moški 2.D0L ČRNUČEHoteli S. ZALIV 0:3 (7.5.7) Hoteli Simonov zaliv Izola: Klemenc, Bažec, Paliska, Hajdukovič, Grmača, Ceroici, Toth, Nanut, Komadina. Izolski odbojkarji po porazu v Vuzenici ne najdejo več igre in tako so zabeležili že tretji zaporedni poraz. Tokrat so lažje od pričakovanj izgubili v Črnučah, ki so na lestvici le nekaj mest gred Izolani. Čeprav je moštvo okrepljeno pa igra ne gre in ne gre, trener Benič pa ne najde prave motivacije za sicer mlado a perspektivno moštvo. V naslednjem kolu bodo Izolani igrali v dvorani v Livadah v lokalnem derbiju proti moštvu Portoroža s katerim bijejo boj za obstanek v ligi. ODBOJKA-ženske 3.D0L NOVO mesto2M RADIO MORJE 0:3 [-9,-13,-111 Odbojkarice izolskega tretjeligaša so po pričakovanjih zmagale tudi v Novem mestu in zdaj varno plujejo v zgornji polovici lestvice. Igrale so dobro in koncentrirano, posebej zanesljiva pa je bila tokrat Nataša Žigante. Ko je moštvo popolno sodi zagotovo v vrh tretjeligaškega prvenstva. V naslednjem kolu bodo Izolanke doma igrale lokalni derbi s favoriziranim moštvom Pirana. V tretjem krogu kadetske lige so bili izolski igralci veliko uspešnejši od njihovih starejših kolegov. V predtekmi članski ekipi so v Trebnjem dosegli že drugo zmago in se držijo še vedno takoj pod vrhom. Po treh krogih so osvojili pet točk, od tega štiri na gostovanjih. V soboto so proti ekipi Trebnjega nastopili precej oslabljeni. Poleg že poškodovanega Grlice je v zadnji tekmi manjkal tudi Žeger in njihov novi trener, Tone Barič, ki je prevzel ekipo od Fredija Radojkoviča, je moral precej kombinirati, daje zapolnil vrzel, ki sojo povzročila manjkajoči igralci. Predvsem je pohvalil igro Petra Božiča, ki je vskočil namesto Žegerja in ga uspešno nadomestil. Izolani so v Trebnjem takoj povedli s tremi zadetki in to prednost z manjšimi nihanji držali ves čas. Najvišjo prednost so imeli štirih zadetkov, v zadnjih minutah pa so uspeli zadržati prednost enega zadetka in zmaga je ostala v njihovih rokah. Cetin z 8, Vukovič z 7 in Božič s 5 zadetki pa so bili najučinkovitejši. Prihodnjo tekmo igrajo kadeti že v petek, 12.2.1999, in sicer pred člansko tekmo MRK Izola - Krško. Nastopili pa bodo proti Slovanu iz Ljubljane. (E.Š.) Kar težko je začeti, sploh pa se ponavljati. Tudi vsa razmišljanja, taka in drugačna ne dajo vsaj zadovoljivega odgovora. Res je najlaže pogledati s strani, kako reagirati, kako pomagati, kaj narediti. Nič lažjega, kot se ozreti malo nazaj in povleči kakšen poduk. Tudi tokrat moram zapisati, da se zgodovina ponavlja. Že jeseni so Izolani doma dobili paket od Trebanjcev (22:36), tokrat na gostovanju nič boljše. (15:31). Seveda je za to tudi nekaj tehtnih opravičil, poškodbe in bolezni. Vendar, v športu ni "milosti.” Visoki vložki se morajo vračati. Nekoga "strašiti" z raznimi izjavami ( ne mislim samo na rokomet) ne zaležejo. Povrh vsega, brez rezultatov tudi ni pravega vzdušja v ekipi. V petek naj bi vse skupaj izgledalo lepše, saj zadnje Krško gostuje v Izoli. Tokrat bo vse, razen "visoke" zmage fiasko. Na treningih vse nekako "Štirna”, tudi prizadevnost je maksimalna, kje se potem izgubi vse "znanje"? Vprašanje brez odgovora ali pa je težko priznati nemoč. Naša "uganka" dekleta, so tudi razočarala. Samo točka je tokrat res premalo. Tudi njim uhaja znanje in to čedalje bolj. Verjamem, da tudi same želijo kaj več. Vendar je med želeti in doseči kar nekaj stopnic. Na sobotni tekmi je bilo vsega, tudi lepega rokometa. Priložnosti so bile tudi za zmago. Sodnika, to nujno zlo, sta imela tudi nekaj "prebliskov", ampak pri vsemu samo razsojata. Vse ostalo je žal v drugih rokah. Izolanke bodo v soboto gostovale pri prvakinjah - Krimu. Rezultat 42:18. Vidite, kako lahko je uganiti, (rezultat jesenskega srečanja 49:18) Proti boljšemu se že podzavestno bolj angažiraš, vsekakor je prvak dovolj velik izziv in upam, da bodo Daewwoojevke to vzele tako. Točkovni saldo še nekako zadovoljuje, vendar pa spoznanje, da le nekaj manjka, kvari popolnost. Toda kaj bi s popolnostjo, to skoraj ni izolansko. POD BELVEDERJEM namizni tenis I. SNTI - članice Članice Arrigonija so doma v soboto, 6.2.99 gostile ekipo Istrabenza iz Kopra. Zaradi bolezni Rahotinove, na kateri temelji igra Arrigonija, dvoboj ni dajal veliko možnosti domačinkam. Izolanke so pričele , z izjemo Ludvikove, dvoboj zelo obremenjeno, z veliko treme, tako, da so Koprčanke povedle kar s 3:0. V drugem krogu so Izolanke dve tekmi zmagale in sicer Ludvik je premagala Tomazinijevo, Jauševac pa Mrzelovo. Nemarnikova je izgubila s Skabarjevo, tako da je bil rezultat do igre dvojic 4:2. V dvojicah sta Jauševac/ Ludvik gladko izgubili proti Tomazini /Škabar z 2:0. Sledil je tretji krog, v katerem je Škabarjeva premagala Jauševac in s tem končni izid dvoboja, v katerem je ekipa Istrabenza s 6:2 premagala ekipo Arrigonija. 2.SNTL - članice Tudi članice so v gosteh nastopile oslabljene. Tokrat zaradi bolezni ni nastopila Teja Kodrič. Najprej so članice Arrigoni II igrale v gosteh pri ekipi ljubljane, ki je prva na prvenstveni lestvici in izgubile z rezultatom 6:1. Popoldan pa so igrale v Zalogu proti ekipi Vesne, ki je druga na prvenstveni lestvici. Tukaj so mlade Izolanke, Škorjanc in Jauševac Marika ob izkušeni Umerjevi kmalu pripravile presenečenje, končale pa z rezultatom 5:5, kar je za to, pomlajeno ekipo, dober rezultat. II. SNT1- člani Tudi člani so tokrat igrali v gosteh in sicer zjutraj v Ljubljani proti Iliriji, kjer so dosegli neodločen izid 5:5. Tudi tokrat je daleč najboljše igral Cek, ki je ekipi prispeval kar 3 zmage posamezno ter 1 skupaj z Ludvikom v igri dvojic. Eno zmago je ekipi prispeval še Jerman. Popoldan so člani igrali v Škofji Loki in zmagali z rezultatom 6:4. Tudi tokrat je 3 zmage prispeval Cek, ter eno v paru z Ludvikom, ki je sicer dobil dve znmagi. Za ekipo sta igrala še Jerman in Trgo, vendar nista zmagala nobene tekme. TAE KW0N DO - SIMI CONTACT V Zagorju je bil konec tedna pod pokroviteljstvom Kickboxing zveze Slovenije 1. turnir za državno prvenstvo za leto 99 v semi contactu. Na tekmovanju je sodelovalo 138 tekmovalcev iz 14. klubov med katerimi je bil seveda tudi Klub borilnih veščin Taekvvondo Izola in Klub borilnih veščin Fikro Izola. KBV Taekvvondo Izola seje predstavil z 8 tekmovalci rezultati pa so naslednji: mladinke - 60 kg Čosič Aida - 2. mesto članice - 60 kg Tomšič Damijana - L mesto člani - 63 kg Podlogar Andraž - 5. mesto Malič Dalibor in Muženič Martin sta bila izločena po 2. kolu člani - 69 kg Tomšič Kristijan - L mesto ( po lanskem naslovu evropskega in državnega prvaka smo to tudi pričakovali) Izolan Cotič Andrej (zaradi študija v Mariboru nastopa za mariborski klub) je v kategoriji 79 kg osvojil 3. mesto Na tekmovanju so sodili tudi 3 domači sodniki: Darko Filiput, Ina Majcen in Bojan llomovec. ODBOJKARICE ZA JUTRI Goran Jovič je trener ^ izolskih odbojkaric, ki nastopajo v tretji odbojkarski ligi, za moštvom «5f pa sta dve lepi zmagi in učvrstitev pri vrhu 11 tretjeligaške lestvice. Ker gre za mlado moštvo in društvo, ki je resneje začelo z delom šele pred nekaj letif smo trenerja zaprosili za kratek pogovor ob nadaljevanju prvenstva. - Za vami sta dve lepi zmagi. - Po razporedu in po kvaliteti moštva smo pričakovali ti dve zmagi. Do konca imamo še sedem kol in prdvidevam, da bomo zabeležili pet zmag, medtem ko bomo imeli z bivšim drugoligašem Piranom in Bohinjem zelo težko delo. - Koliko točk naj bi imeli na koncu prvenstva? - Predvidevam, da bomo imeli od 28 do 30 točk. S 30 točkami smo tretji, z 28-timi pa smo lahko četrti ali sedmi. - Napredovanja niste planirali. - Seveda ne, saj seje spremenil sistem tekmovanja in smo v ligo dobili tri drugoligaše. - Potencial pa je. - Seveda, vemo d imamo dober potencial in to je naš cilj v prihodnjih letih. - Obstaja podobnost med vami in rokometašicami. Oboji imate zelo mlado, domače moštvo. - V ženskem športu je tako. Pri teh ligah dosežejo igralke vrhunec pri 19-tih letih, potem gredo v Ljubljano na študij ali nehajo z odbojko. Povprečje naše ekipe je zdaj 16 let, kar pomeni, da igrajo v moštvu deklice 84 letnik, najstarejša pa je letnik 1981, se pravi da ima 18 let. V tem prvenstvu ima vsaka ekipa eno igralko čez 20 let, mi pa tega nimamo. - Na čem sloni igra vaše ekipe? - Naša kvaliteta je višina, saj je povprečje nekje nekje 175 cm, kar za žensko odbojko pomeni veliko prdnost. Tako imamo obro obrambo, dober blok in lahko na tem gradimo igro. Nosilki igre sta gotovo Sara Raspor in Manca Švara, ki sta tudi najstarejši in sta od začetka v klubu. - Kaj bo torej drugo leto? - Bomo še videli. Naš cilj je, da bi bili v kadetski ligi med najmočnejšimi ekipami v Sloveniji, v članski kategoriji pa bomo skušali priti v vrh. Novih igralk ne bomo pripeljali, saj upamo, da bo v nekaj letih ta ekipa prišla kar visoko. Ž zdaj, če bi bili v 2. ligi, bi se zlahka obdržali, saj je lažje obstati kot napredovati. - Kaj je torej bližji načrt? - Skušali bomo priti v drugo ligo, ker stroški tekmovanja niso bistveno večji, le za sodnike in kotizacijo bo treba odšteti nekaj več. Druga liga je realnost te ekipe in prepričan sem, da jo bomo dosegli. - Sodelovanje z moškim odbojkarskim klubom? - Če delamo vsak svoje ni nobenih težav, dobro sodelujemo, čeprav bi lahko bilo bolje, posebej pri organizaciji tekmovanj v nižjih kategorijah. To, da oni pripravljajo žensko ekipo pa je bolj poiskus motivacije fantov s tem, da trenirajo skupaj z dekleti, vendar športna praksa tega ne pozna, zato mi zaradi tega nimamo nobene škode in verjamemo, da bodo dekleta prej ali slej prišla k nam. /IMA JE ŠE VEDNO MLADA In mi imamo še vedno veliko izbiro oblačil za smučanje znanih izdelovalcev. ■AIA Manziolijev trg 1 tel. 648-844 PETER KLEPEC IZ JAGODJA \ ateljeju, ki niti ni atelje, na računalniku, ki je prej namenjen igranju kot oblikovanju in v kraju, ki ni filmsko mesto nastaja še en slovenski animirani film. Znani izolski avtor animiranih filmov, Koni Steinbacher, v teh dneh končuje risani film o Petru Klepcu, narodnemu junaku, ki je sam premagal turškega brdavsa in celo turško vojsko ter tako rešil dunajski dvor. Peter Klepec bo le eden iz serije animiranih filmov o slovenskih pravljičnih junakih, ki jih za Filmski sklad oziroma Vibo film ter televizijo rišejo slovenski avtorji risanih filmov. Koni Steinbacher je pripravil scenarij in snemalno knjigo ter animira like, ki jih je izrisal Marjan Manček. Film bo dolg približno 15 minut poanta pa je takšna kot je poanta zgodbe o Petru Klepcu: Ni pomembno, če si majhen in slaboten, temveč to, da imaš dovolj zaupanja vase in premagal boš vse ovire. Film bo sicer animiran računalniško, vendar bo s posebno tehniko prenešen na filmski 35 milimetrski trak, tako da ga bo mogoče spremljali tudi v kinematografih in ne le na TV. Povejmo še to, da pri izdelavi filma sodeluje tudi Gorast Radojevič, ki je napisal in posnel filmsko glasbo, songe pa so zapeli: Blaška Radoja (Steps), Rudi Bučar (Spirits) in Igor Ostrouška (Beatlees). Če ne bo prišlo do kakšnih posebnih zapletov bo film pripravljen že za letošnji portoroški Filmski festival, po prvih ogledih sodeč __ , pa bo zanimiv in zabaven za / mlajše, a tudi za starejše gledalce. tV4. Odlomki so iz računalniških zapisov posameznih prizorov iz risanke o Petru Klepcu. -A s Vabljeni na naš naslednji koncert! 5. koncert sinjega abonmaja XI koncert društva prijateljev glasbe RENATO CHICCO klavir VLADO BATISTA violina in NEW STRINGS: Jelena Ždrale, violina Bojan Cvetrežnik, violina Marko Gregorič, kontrabas Program glasba Vlade Batista četrtek, 11. februar 1999, ob 20 Dvorana palače Gravisi-Barbabianca Koper, Gallusova 2 Predprodaja vstopnic po ceni 1500 sit v agencijah Bele skale v Izoli ( tel. 648200) in Ideal Turist v blagovnici Soča v Kopru (tel. 38 608). Člani DPG: 1000 sit, za izven: 1800 sit eno uro pred koncertom v avli Glasbene šole Koper. Gallusova 2. info: 066 272 372. fax. 066 271 640; Mirjana Gvozdenac e-mail: dpg. koper@guest.arnes.si domača stran- http://www.s-skps.kp.edus.si/dpg/ Plesni klub TlTf Y DANCE' Izola / Slovenija 6311 Jagodje - IZOLA Mladinska ulica 43 Ljubitelji akrobatskega ROCK'n' ROLL - a Izolskiplesni klub "TITTY DANCE" organizira BREZPLAČNI ZAČETNI TEČAJ v ROCK'n'ROLL-u (8 vaj) v Izoli s pričetkom v četrtek 4.2.1999 in v Piranu s pričetkom v sredo, 3.2.1999. KJE? KDAJ? V Izoli na OŠ V.Šmuc - vsak četrtek; mala telovadnica___________16.30 -18.00 V Piranu na Gimnaziji Piran - vsako sredo; trim kabinet 16.00 -17.30 Prijavite se lahko do začetka plesnega tečaja na zgoraj navedeni naslov (na dopisnico napišite vaše ime in priimek, datum rojstva, naslov, telefonsko številko in šolo, ki jo obiskujete) ali na telefon 066/647-020, Mirna, med 13.00 in 14.00 od ponedeljka do četrtka. Tisti, ki se želite vključiti v tečaje namenjene PREDŠOLSKIM OTROKOM lahko to storite vsak ponedeljek in četrtek med 15.30 in 16.30 na OŠ Vojka Šmuc (mala telovadnica) Tisti, malo večji, ki imate radi nekaj posebnega, kot je HIP HOP pa ste na isto mesto vabljeni vsak torek med 15.30 in 17.00 ter vsak četrtek med 18.00 in 19.30. Plesni pozdavček, Mirna Veselinovič PUSTA SO V IZOLI VEDNO POKONČALI Pustovanje v Izoli nima kakšne posebne tradicije, če jo primerjamo s tistim v Ptuju, Cerknem ali celo v slovenski Istri. Izolsko pustovanje je bilo vedno bolj "umetne narave", približno tako kot v Miljah ali na Opčinah, vseeno pa je bilo množično in prijetno, tako da se ga mnogi iz tiste generacije zelo radi spominjajo. Pravzaprav je imelo pustovanje v Izoli dve obdobji: tisto v šestdesetih letih, ki je bilo organizirano bolj spontano in pustovanje v sedemdesetih letih, ki ga je organiziralo Turistično olepševalno društvo. V obeh primerih je šlo za tipično "masovko" ki ni prinašala posebnega zaslužka gostincem ali kramarjem, zagotovo pa je vsak pustni torek prinesla konec glavnemu junaku te tragikomedije - pustu. In kako je s pustovanjem v devetdesetih? Bolj slabo, vsaj kar se množičnosti tiče. Nekaj časa je Hotel San Simon še pripravljal pustovanje za najmlajše, potem so se utrudili, saj je bila hotelska restavracija enostavno premajhna za vse male maškare in njihove spremljevalce, pa tudi "poraba" je bila skromna. Zadnja leta pripravlja maškarado za najmlajše Hotel Riviera (SGTS), seveda v bistveno skromnejšem obsegu kot je bilo to nekoč. Pravzaprav je bilo še največ maškar takrat, ko so se po mestu sprehodili našemljeni učenci izolskih osnovnih šol in vrtcev, letos pa je pust padel v čas počitnic, zato jih bo še največ v petek, ko bodo šole za teden dni zaprle vrata. V šestdesetih letih je bilo pustovanje spontano organizirano, vendar zelo množično, odlikoval pa ga je izdelan program pokopa pusta, ki je svojo norčevsko pot običajno končal na "punti". O takratnih pustovanjih pripoveduje Žare Kovačič. - Kdo je organiziral tista pustovanja koncem petdesetih in v začetku šestdesetih let? - Če se ne motim je tista pustovanja organiziral Bržan, ki je imel oštarijo v Arrigoniju. On je bil takrat zelo zagnan za takšne stvari, seveda pa je bilo pri organizaciji veliko ljudi. - Kako je sploh izgledalo takšno pustovanje? - Jaz sem bil takrat še otrok, spomnim pa se, da je vsaka finna naredila svoj alegorični voz in zdi se mi, da je Mehanotehnika že takrat naredila kopijo lokomotive, ker se je takrat že govorilo o železniški progi do Kopra. - Podjetij takrat ni bilo ravno veliko. V sedemdesetih in osemdesetih letih je pustovanje organiziralo Turistično olepševalno društvo. Ceremonial je bil nekoliko manj ljudski, zato pa je bilo vse skupaj bolj zabavno naravnano in tudi zadnja pot je takrat vodila v nasprotno smer - proti hotelu San Simon. Pripoveduje Alojz Pečan. - Seveda se spomnim tistih pustovanj, saj sem bil pri organizaciji petih takšnih prireditev. Na prvi od tistih, ki sem jih organiziral je bilo po oceni opazovalcev od 9 do 10 tisoč ljudi. To je bilo prvo takšno pustovanje na obali po tistih klasičnih pustovanjih iz povojnih časov. - Kako pa je potekalo pustovanje takrat? - Razpisali smo nagrade in povabili tudi turistična društva iz sosednjih krajev, tako da so prišli tudi iz Ilirske Bistrice in še bolj od daleč. Pustovanje je vodil Giovanin, zbrali pa smo se na Velikem trgu in od tam smo v povorki odšli do Simonovega zaliva, kjer je bil zaključek pustovanja s podelitvijo nagrad. - Kakšne so bile nagrade? - Nagrade so bile zelo visoke in če se prav spomnim je bila prva nagrada v višini približno 1.500 DEM. Zato seje našemilo veliko več ljudi, saj smo jih imeli tudi do 600 in več. V povorki so vse te maske šle do San Simona in to je trajalo tudi po uro in več. - Vaše pustovanje ni bilo ob torkih. - Ne, mi smo pustovanje organizirali v nedeljo in te nedelje so bile zares lepe in vesele. Spominjam se, da so maškare iz Ilirske Bistrice prišle s konji, zelo popularne so bile tudi maškare z vojaškimi vozili, ki so prišle menda iz Kort, spominjam pa se tudi skupine, ki jo je vodil menda Jože Černelič v sodelovanju z Danilom Markočičem. Naredili se nekega velikega zmaja pod katerim je hodilo kakšnih 19 maškar. - Tradicije je zdaj bolj ali manj konec. - Žal je res tako, vendar moram povedati, da ob ponovnem oživljanju turističnega društva razmišljamo tudi o organiziranju pustovanja. Pred leti smo - Ne, kakšnih pet ali šest voz je bilo. Spomnim pa se, da je takrat italijanska j že imeli Pravila pustovanja, ki smo j ih povzeli po tistih iz Opčin in z malo dobre skupnost naredila voz z veliko školjko in v školjki je bila kot nekakšen biser ; v°ye b* lahko za pusta spet privabili v Izolo veliko maškar. Anamarija Domio, kije bila res lepa. Štirje mulci pa smo bili oblečeni v ribiče in smo vlekli tisti voziček od lekarne do Velikega trga, kjer je bilo tudi glavno zborovanje in sojenje pustu oziroma Janku Fmikuli. - Od kod to ime? - Ne vem kdo mu je dal to ime, vendar se je prijelo in so ga vsi imenovali le Janko Fmikula. - Koliko ljudi se je zbralo na tem pustovanju? - Ogromno nas je bilo in Veliki trg je bil skoraj premajhen. Tukaj je bil oder in na odru je potekalo sojenje temu Janku Fmikuli, ki je malo spominjalo na sojenje v Cerknem, le daje bilo malo prilagojeno našim razmeram. - Kdo so bili sodniki? - To ne vem, vem pa daje bil na odru Bojan Sosič in tudi Janko Fmikula je bil nek amaterski igralec. - To se je dogajalo v torek? - Da, najpomembnejši je bil pustni torek, čeprav so se starejši maskirali tudi v soboto in nedeljo in šli plesat v hotel. - V kaj ste se v glavnem maskirali otroci? - V kavbojce in indijance, ker so bili takrat pač popularni in smo jih gledali v kinu in na redkih televizijah v mestu. - In kako je končal ta nesrečni Janko? - Tukaj na Velikem trgu so ga obsodili, potem pa so ga na svetilniku zakopali, zažgali ali pa mu odsekali glavo. Ves čas pa je zraven igrala izolska godba na pihala. - Je bila prisotna tudi godba? - Seveda je bila zraven tudi godba na pihala in eno leto so se celo našemili. Drugače pa je za zabavo običajno skrbel Otavio Brajko s skupino. ~\ fJEKOC SpBCipiCNA Hrana PuSJNS^a ČA5A je v TAr>NjC*^M ČASU ( ZAHVALJUJOČ <^0SJ ILNI NA J'RO JANA H IM ZMAJČKOVEMU BUjlKU ITVRBJMH £LASCIC . POSTALA OBIČAJNA hrana skozi COLO U6-[0- 2 A KUHARSKO NSIZoBRaŽBNB pKl|_A^AMO RgcEPJ ZA IZDELAVO „p- K." POTREBUJEMO : —<—w—» A tXZL JopLS^A MLEKA 3-4 KVASA 2 Ìlici MOKE 40 DA^ SUROVEGA MASLA 7 SLADKORJA V pRAHU 5" rumenjakov SE 2 DCL JOfLE^A MLEKA 3 ŽLICE RUMA r MOKE SOL Ì0 &A ^ ČEMENJA 2 ŽLlC-l O^EČNE4A p*AHU 1/, K<^ fŽ0LA Radio KNJIGO , UMOR V KUHINJI Soo sij IzDETlava^ NAJPREJ IZ KUHINJE NApO&lMO VSK D»l»ZiN5KH CLAMI» VKLJUČNO pSA^ČE O,A /KAJE) .N 'J»M pRSpRBCIje pRlHOJ> NASk.G£)NJiH G- UR. =0L ir [fS» g) ffSMasi®) («(sa^sjiaJSssM # Čas op jreth kraljbv do pepelnične skedb^ KO SE J^" VJAjvEČ MESA JER pRIfTEjA. NAJVEČ pLESov j zabav IN Bojnih ve-SELic.1* /j>oMAČi yUDBX j »C NEKAJERIH VIRIH NAJ »| BIL p*J ČAS ZIMSKEMU car»OjW. Lju^jf SE V CA6J PRI H A7A JO«J < fOMLA*>> NAŠEMIJO i VERJE JNO ZA Jo ( Jc S pRAViM» OftRKri pREv^c N6 pREsJ-RABIJO ^LEf>R NA ZA^HJM ZIME JO VBRJEJKIO NE DRŽI VEČ, LJUDJE P^T*' cÀS ILK0RI6JUO ZA KVALIjEJNO ŽukikaNj* , Ma*k* pA « LUŽIJO KO J ZAJČIJA PRCr, $0UjlMl IN OPRAVLJIVIMI JEZIKI V ZADNJEM ČASU SO JRANCOSK» XNAWSjVE" NIKt OBJAVILI pRC«ENE JLJIVO J«piJEV ^ i>A KVALiJBJNO Zemlje nje zmanjšuje nevarnosj obolenja poklat«* |N AHILOVE JHpVM J VENTAR JA JR^IJHV SE NI UKAZNO rjO KAZANA . vv_ MASKA ali K-icinkA , LJUDSKO JUDI , LAR Fa JE= PRIPRAVA S KATERO Si VSAJ ENKRAT LE*» LEGALNO ZAKRIJEMO fACO VULC^O OB«AZ IN Zi* Nlo jArovoLjrvo KAŽEMO oslE Komur koli( ne $A B< NAM IMLO JRP»A ZAJO NA DlSA • pLl N SKO, I ■J' ZAJC NA feo »če ali na cesjo ('oz na čakanje> ossessi =i^®K<^===“' /MAŠKARA ALi 5SAVA JE- OSEBA j K* v pUSJNEM ČA?U SALjiVOj SMEŠNO ( KOMIČNO ^ «^ROjESKMÒ, ^KOZLjIS/O j NENAVADNO 0BL6CE f ZAKRIJE IN ZAKRINKA- Mo^Nll OBLIKOVALCI SO "JO NAVADO Raz "J S 4^ NI Ll NA C6L0 LE?JO- OSEBA KI VAM f>KOfl pUACILO SPREMENI OtuZ-jL /OA. PA«» ' FA^A&o- oBKAi/ NfekAJBR| -[-o btrLAJo JOBI ZASJONJ. ofli Le-JBH fKEBEPIJS VjflRVEM «RIMI NALISJICt«M BERILO ". DOl-^ 6pREVO)> ZJOKAJ OMENJENIH MAŠKAR Z OROŽEN 6 pff-p7EM J pLESOM j HRANO j fljAcČ | N pREJEfOM. pODO&NA OBLIKA ZABAVE £ E iMENOje MOJiNA KBVtjA./z MALO a\anj PRETE tanja/ pPCt>PUS|N1 PLAZNIK V ZAr>NjGM ČASU OBILJE SjCViLA DRŽAVLJANOV KVALIJCJ'LN l^^OVOR Za SupE fi ŽuR |N KROKAR. IJO JXTK^. ‘pgiK PRILo£nOSj , DA SC SREM OEL^VNE^a jef>NA OpRAV lČ£MO RAHt-0 .TAp-LAVA M» - - \ DAN ( KO Sfc -’BuL'V'! 4 i.LAVo»oLuM in ;>V Ca V h MO, I t>D JE poj Ré- ISMO |UUI KAJ NAREDI JI. j p RA V | A KO JUf»i ZAČASEN ZA Ki.jUCLiK / .L P EPE pOS-J* iy F*IYKŽE-[E * pKEtiRAPNIkj 55 fOKRlŽi-JE IM zacnb jb. Y MLEKU RAZpUSJlje KVAS ( po^AjE SLADKOR IN MOKCO . poe*o P«BMGŠ^.JG IM p©SJAYIJE NA J'T’-O, Da vzhaja. Zibajoč sE ob p»ijkjnih mblodijah iz pRir<^AN«CjA RAf>iA v S K LEN VMCSAMO SUROVO MASLO 6 SLADKORJEM IN RUHENJAKly Ko MARA*JE fRlLlJffMo MLEKO ( RUM IM VZHAJAN KVA6 . VSE Jo iz ČIM Man1 SE višifjc VLIJEMO v SKLEC», KJER NESjftpwo Čaka moka s Soljo. Zmešamo TesT0^ KI ^A (pol) URE SJ-epAA^O. f»0 MNENJU 5JROKOVNJAKOV JE OB SJEf^NJ U pRlpoRoČLJlVO pOSLUSAJ’l KORACMiCe/ RAZEN RAZvpije^A pcVSjREBNE^A Marša / pRJ SJ"E pANJu K UH AL NIC & N6 DVIGAMO PREVISOKO IZ DVEH RAZLOGOV : DA ME Bi VjepLI PREVEČ ZRAKA, ZARADI kaJEREKA bi bilì KROpI V SREDINI Voju in Da Sl r ROČJtM KUHALNICE NE R| IZjAKNlLl OČESA, ZaRa£>I CESAR BI MORALI opusjljl NAr>ALJNO IZDELAVO POSJNH yAMO VZHAJAJl IN SE OB MlLlH ZVOKIH ^LASBE pOSVEJIMO Čl JAM JU KMJl^E , UMOR V kuHiNJl"-po SJIRIH POGLAVJIH KNJIGE «JRESEMo VZHAJANO JESJO P*J ALI f)GSKO {^OJ^eSENO Z MOKO IN ^a razvaljamo na mezinec Dr belo. Z večjim Kozarcem izrežemo polovico jcsja ; na osjalo pOLOVICO P A NAJE vAMo V MAJHNIH KUpČKfH /ManmelaDo J6 KupcKE pOKrijemo z izbezanimi OKROGLIMI KRPAMI JBSJA OB KRAJU JIH RAHLO pRI— JiSNEMo SpRSJi,r>A SE JESJO spiRlMGj^riH ITRG — Z EMO Z MALO Manj ŠlM KoZaRCAMj NEHAMO p REKLI N JA JI J>RUŽlNO^Ki ZPL| puSJNE K RO pE j /N JIH pOLOŽlMO NZ Z MOKO pOJRESEM pRJlCek. Ì PREVRNEMO JIM g JOpUM PRJlčeM IN JIH pOSJIMO VZHAJAJI. ♦ ^ MEOfCM KO KRofl VZHAJAJO ^ pRIpRAViMO V SIROKi KOZICI OLJE /MAŠČOB^/ IN Z\A SEGREJEMO JGR SB VRNEMO H (CNJI^I . po IZREDNO NApEJBM OSMEM pOZ,LAVJU U^OJOVIMO^ DA SE JG OLJE pIRif^ALo -SKUpAJ S KOZICO CjA VRŽEMO VSJ«ANJ pRirRAVlKO NOVO KOZICO Z NOVIM OLJEM IN pO D^SEJBM pO^^AVJU v po^REjO VROČE OLJE pok LA ^AMo VZHAJANE VtROf» TAl<°; x<^ORNJA S J Ran KROpA NAJ- PREJ v MAŠČOBI- KOZICO pofCRIJffMO Ko KRopI DORUMENF ( 7»H OBRNBMO IN OCVREMO ?E po DRU4j! S JR A NI V NBpOKRIJI KOZICI- pRAVILNO VZHAJANI KROfl SE P°]°Pe v °LJE SAMO 0« poUVlCB tAko DA MA SREDINI OSjANE VENČEK OCVRJE KCOpE pOLA^AMO NA CEDILO ALI p'VNIK ; DA SE DpjbK-O^VMEO fA Sl KRAJŠAMO MuK6 r NADALJEVANJEM BRANJA ZANIMIVE IN NApEJE knji^b. p® Končanom cvrenju KRopr zložimo na KROŽNIK^ pOJRESEMO S SLADKORJEM^ ZAMENJAMO KUHINJSKE ELEMENJE ( p RE BE REMO KNJi^o ^.O KONCA . NAtCČlMO pLECKANJE Kl»HINJB> JOSTRCŽCMO KROfG DC-UŽINCKIM ČlA/JOM PAlSM psu (^Č€ C^A I^AJE)^ SAJ N| L E po Muči Ji NAJBOLJŠEGA ČLOVEKOVEcJA pKMJAJCLjA^ MMl pA .ODIDEMO V n M l Č KO * NA CIjOVENSKI 47 ) LJUBLJANA, I»: UŽIVAMO oli* GLAS J NlH pUSJN.M KfeopiH ( T° Jft p. p p VLOŽEK/ <: OSTALI 3EH.CZ,,iLAHKO RA7 VALIAMO f-’ONOVNO V JESjó MEŠAMO SKUpAJ S CEMEMTC JER upoRABiMo ZA MA»-ENJB RAr.poK. Y "MC]U s ccmemtom iw opecTfoiw prahow l , Center za kulturo, šport in prireditve Izola KULTURNI CENTER IZOLA TEL.: 645 571, 643 513 KOLEDAR PRIREDITEV FERRLAR 1999 četrtek, 11. februarja ob 19.00, galerija ALGA Otvoritev razstave kiparja ALBINA STALINA iz Vidma / Italija / Otvoritev bo popestril krajši kulturni program. četrtek, 25. februarja ob 18.00, Kulturni dom Nada Morato POPOTOVANJE PO IZOLSKEM PODEŽELJE Dobrodošli ! Z vami bomo obiskali kraje med Baredi in Staro vasjo ... Predstavitev knjige. Vstopnine ni ! petek, 26. februarja ob 20.00, Kulturni dom Prešernovo gledališče Kranj Svetlana Makarovič- TETA MAGDA komedija širokega dometa režija : Dušan Mlakar Igra prikazuje prizadevanje ženitne posrednice tete Magde, da bi gospodični Pavlini našla moža. IVO GODNIČ / teta Magda / je oblikoval svoje notranje bogto in navzven razsipno damo s tolikšno suverenostjo in prepričljivostjo, da je videti kot bi mu bila čudaška teta Magda pisana na kožo. Predstava je za abonma in za izven. Vstopnina : 1.600 SIT predprodaja, 1.800 SIT na dan predstave Rezervacija in prodaja vstopnic v galeriji Alga na Kristanovem trgu 1 v Izoli, telefon: 648-439 sobota,27. februarja ob 20.00, Kulturni dom Skupnost Italijanov Izola, vabi na ogled predstave - komedije " Samo minuta " Gostuje gledališče La Compagnia Teatrale AMICI DI SAN GIOVANNI iz Trsta. Vstopnina: 800 SIT, študentje, upokojenci : 500 SIT 0 TEM IN ONEM, ČESAR ŠE NI ODPIHALA BURJA Med ljudmi v vaškem okolju je še veliko zanimivih zgodb, ki jih v govorjeni obliki slišimo zelo redko. Pripovedovalci so večinoma obmolknili zato ker nimajo poslušalcev. Ni več pravih priložnosti za posedanje ob toplem ognjišču, svet se prehitro vrti. Otroci so vse bolj zasvojeni s tv programi in računalniki, odrasli pa se zadovoljujejo s puhlim besedčenjem o politiki, gospodarstvu in športu. In vendar stare štorije vsi potrebujemo, lepo je namrreč začutiti svoje korenine. Morda se premalo zavedamo, da vsakokrat ko v vasi zapoje mrtvaški zvon izgine v pozabljenje še ena bajka, ljudska modrost, šala, pripovedka. Istrani pripovedujejo neko zgodbo denes tako, jutri nekoliko drugače, vedno pa z nekim posebnim žarom in hudomušnostjo. Milko Matičetov je pred skoraj tremi desetletji v slovanski Istri metodološko ugotovil oziroma zabeležil okoli petdeset mednarodnih tipov pravljic (po Aarne-Thompsonu, The Types of thè Folk-Tale, Kopenhagen 19fi1). To pripovedno regionalno oziroma krajevno pestrost je Niveta Boberič ubesedila takole: "Istra je žlahtno zatočišče pregnancev tega sveta, nekakšna "Merika Apeaninov, Balkana, Srednje Evrope. Zato tudi kar Istrani pravijo je kot gnezdišče priseljenih ptic, ki druga čez drugo čivkajo; na vsaki strani nova jata”. Pisatelj in pesnik Franjo Frančič je navdih za svoje istrske štorije (pravljice) našel pri starejših pripovedovalcih v vasi Korte nad Izolo. Kot pozoren in občutljiv opazovalec življenja je v svoje pravljice vkomponiral elemente prvinskih sil zasidranih v ljudskem verovanju. Nekatere izmed njih izražajo ljudsko naivnost, druge vraževernost, tretje premorejo nekatere filozofske premisleke itd. Frančič pa ni zgolj pozorni opazovalec (poslušalec), želi se kar najtesneje povezati s pripovedjo. Tako zapisane pravljice izžarevajo odsev enkratne vezi med pripovedovalcem in zapisovalcem. Pomenijo enkraten prozni zapis v nekem času in prostoru, čeprav bi ob kakšnem drugem srečanju verjetno nastale nekoliko drugačne modifikacije iste pripovedne snovi. Pravljice so polne hrepenenja po sreči in blagostanju, praviloma se tudi srečno končajo. Navsezadnje se tudi lahko vprašamo zakaj se pisatelj tako rad vrača v otroštvo, v čarobni pravljični svet nedolžnosti, pravičnosti, nežnosti, ljubezni, upov in želja. Morda tudi zato, ker so pravljice tista svetla stran našega ozvezdja, ki se vedno znova iskri v tisočerih odtenkih živopisnih barv. Zvezdni prah včasih pada tudi na zemljo in tedaj se pisatelj vpraša: mar ni čudež, ko poseješ sončnice in spremljaš, kako diha zemlja, ko posadiš drevo, ko si postaviš hišo brez korenin, mar ni čarovnija v otroškem smehu, ko ti otrok reče: očka, zakaj potočki ponoči ne spijo? Slavko Gaberc KI) Korte želi pomladiti svoje vrste z mladimi, zato, v skladu s tradicijo kraja in prav ob našem že več stoletij starem prazniku, vabi ljubitelje petja v novoustanavljajočo mladinsko pevsko skupino. Dijaki in študentje, izkažite se, korajžno v prve vrste.! Prijavite se pri zborovodji Danijelu Grbcu, Korte 36 a, tel. 68681. Foklorna skupina pa vabi na svoje vaje v pevsko sobo vsako soboto ob 13.30 uri. PSISJJA Kristanov trg Vabimo na Otvoritev razstave 1 pSreTarja LALBINA STULINA Ifeftrte: 3b 19:00 uri TRIO LUWIGANA NAVDUŠIL V torek, 2. februarja je bil v dvorani, palače Besenghi degli Ughi v Izoli koncert Tria Luwigana, ki ga je organizirala prof. Breda Pečnik-Božič v sodelovanju s Kulturnim Centrom Izola. ’lrio Luwigana sestavljajo klarinetist Darko Brlek, violončelist Igor Škerjanec in pianist Vladimir Mlinarič. Trio Luwigana ,je dobil ime v letu praznovanj 850. obletnice (1994) prve omembe mesta Ljubljana v pisnih, virih, spodbuda za nastanek ansambla je bila glasbena. Člani, tria so se prvič zbrali skupaj (1993), da bi na koncertu predstavili redko izvajani Beethovnov klavirski trio, op. 11. Od ustanovitve naprej je ansambel z velikim uspehom gostoval v številnih krajih po Sloveniji, in v tujini. Posnel je CD in snemal za arhiv Radia Slovenije, ter prejel za umetniške dosežke Betettovo nagrado 1998. Njihovo skupno kot posamezno muziciranje kaže brez dvoma kvaliteto v skladnosti in točnosti. Izvajali so program od klasičnega do romantičnega stila. Koncert so pričeli s triom v B-duru op. 11 Ludwiga van Beethovna Sledili sta "Patetični" trio v d-molu Mihaila Glinke in Trio v a-molu op. 114 Johannesa Brahmsa predstavnika ruske in nemške romantike. Največja pozornost treh glasbenikov je bila usmerjena v skupno muziciranje, manjkala je raznolikost stilnih obdobij in medsebojnih si oddaljenih glasbenih kultur. Klasični slog izvajanja pri Beethownu je bil ustrezen, vendar pa smo pri Glinki in Brahmsu romantični slog nekoliko pogrešali. Vsak glasbeni dogodek je pomemben prispevek h kulturnemu življenju Izole. Koncert Se je zaključil z aplavzom navdušenih poslušalcev in z dodatnim drugim stavkom iz Tria op. 3 Aleksandra Zemlinskega. V ponedeljek je v dvorani Besenghijeve palače koncertirala sopranistka Eleonora Matijašič s pianistko Elisabetto Buffulini, lahko pa napovem že recital tržaškega pianista Silvia Sirsena (24. februarja). Silvia Di Marino Q Q D | H M H H D Q u hi od 15. do 19.2.1999 1. LČENJE TUJIH JEZIKOV S POMOČJO ZGOŠČENK V SREDIŠČU ZA SAMOSTOJNO UČENJE - V KNJIŽNICI - VSAK DAN OD ‘J -14 Mladi se s pomočjo zgoščenk individualno učijo angleščino, italijanščino, nemščino, francoščino in španščino. UČENJE V SREDIŠČU JE BREZPLAČNO • Opomba Uro učenja je potrebno predhodno rezervirali, osebno ali telefonsko na 646-700 2. DRUŽABNE IGRE V KNJIŽNICI VSAK DAN OD 9-14 in 16 - 18.00, razen torka (ura pravljic ob 17. uri) Memory Quatro Domine Velika knjiga iger Sestavl janke (Puzzle, Jenga) - Bclcduc Quatro Flic-Flac Limbo • Družabne igre so namenjene druženju s sovrstniki in drugimi osnovnošolci ter bralnemu spodbujanju posameznika na oddelku za mlade bralec CENTER 1A ŠPORT IN PRIREDITVE IZOLA ŠOIA KEGLANJA Otì 15. tìO 19.2 1999 ORGANI7ATOR KEGLJAŠKI KLUB MENANO NA KEGIJIŠČU V LUCIJI PRIČETEK V PONEDELJEK 15.FEBRUARJA OB 1 l.URl.UDEUŽUO SE LAHKO UČENCI 7.IN 8.RAZREDOV TER SREDNJEŠOLCI. PRIJA VNINA IOOO SIT NA UDELEŽENCA,PORA VNA SE OB PRIJA VI NA KEGLJIŠČU V LUCIJI. REKREATIVNO IGRANJE ODBOJKE V VEČNAMENSKI TELOVADNICI UVADE ŽENSKI ODBOJKARSKI KLUB IZVAJA PROGRAM Z DEKLEI'I 7.IN 8JIAZRED PRIJA VE NA CENTRU ZA KUL TURO ŠPOR T IN PRIREDITVE OD TORKA DO PETKA 9.DO I2.FEBR UARJA OD 8.DO 13. URE. DEJAVNOST SE BO ODVIJAIA VSAK DAN OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9.30 DO II. URE MOŠKI ODBOJKARSKI KLUB IZVAJA PROGRAM Z DEČKI 7.IN 8.RAZREDA PRIJA VE NA CENTRU ZA KULTURO ŠPORIT IN PRIREDITVE IZOLA OD TORKA 9.DO PETKA I2.FEBRUARJA OD 8.IXJ 13. URE.PRIJA Idi N A .IE 1000 SIT DEJAVNOST SE BO ODVIJAIA OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9,30 DO IL 3. IGRALNA URA: IZDELAJMO KNJIGO PONEDEI JEK in TOREK: It). - 10. 4S, Matična knjižnica Izola, Oddelek za mlade bralce Izdelovali bodo knjigo pod mentorstvom knjižničark Na voljo bodo imeli ustrezne materiale OSNOVNA ŠOLA LIVADE IZOLA RAČUNALNIŠTVO: 15, d0 19.2 1999 Tema Termin Dnevni termin Število udeležencev : Prostor Mentor Materialni stroški LIKOVNA DELAVNICA računalništvo za začetnike (učenci 2. - 4.razreda) od 15 2. do vključno 18.2.1999 (Po, To, Sr, Če) 1 skupina od 9.30do 11.00 2skupinaod 11.15 do 12.45 24 učencev OŠ Livade Izola Gregor ŠKOF (zunanji) kriie šola URE. MALONOGOMETNI TURNIRJI TURNIRJI BODO VTELOVADN1CI V LIVADAH IN SICER OD PONEDEIJKA IS DO PETKA 19.PEBRUARJA. UČENCI 5.1N 6.RAZREDOVBODO 1GRAU MED SEBOJ TER UČENCI 7.IN 8.RAZREDOVMED SEBOJ. /A MALONOGOMETNE TURNIRJE BO POSEBEN RAZPIS DOSTAVI J EN VSEM TREM OSNOVNIM ŠOLAM V OBČINI. PRIJA VE NA CENTRU 7A KULTURO ŠPOR T IN PRIREDITVE IZOLA OD TORKA 9. DO ČEIRTKA H.FEBRUARJA OB 8.00 I3.URE Kaj ? lokac ija ? Kdaj ? » l ;tl)orniške veščine « Taborni prostor RJ.S nad Jagodjem. V Četrtek I 8.2. IO»>*> od d.OO do I 5:00. ROD JADRANSKIH STRAŽARJEV IZOLA od 15. do 19.21999 Tema Termin Dnevni termin Število udeležencev Prostor Mentor Materialni stroški slikanje na svileno ruto (učenci 4. do 6,razreda) od 15.2. do vključno 18.2.1999 (Po, To. Sr, če) 1 skupina od 9.30 do 11.45 2.skupinaod 1115 do 12.45 24 učencev Oš Livade Izola Ester MRŠNIK (zunanja) 42.000.00 (krijejo učenci) Opomba: Ker bodo učenci odnesli izdelke domov, morajo prispevati slrožke za malerial v cekatr. SCUOLA ELEMENTARE DANTE ALIGHIERI ISOLA LABORATORIO IJM I NI I ORMAHCA: Mentor? IVI i» rj n Makuc (info iw i/746-i s t) Opis prof* rama ! Dobili sc bomo od SJOO pred OŠ Livade in sc peš odpravili proti tabornemu prostoru nad .lagodjem, l am bonv*» osvajali taborniške veSčinc kot so: postavljanje Šotorov kurjenje ognjev, lokostrelstvo, vozli, osnove orientacije v naravi ZTaklji*£imk ha t*h tnhttrm-nt \ peka ktahas !!! Potrebna finančna sredstva ! Klobase, kruh in čaj . eca 5.000.00 SIT Topografske karte, puščice in tarče . . cea 4 000.00 SIT Skupaj ec» 0.000,0« SIT Obvezna osebna oprema ! Primerna oblačila in obutev Koiiko ? -40 — SO olrok INIKOIMJ/IONli A LI-* USO DRI. PF.RSONAI. COIVI P UTR. R Kaj ? » Ekološki izlet v okolici I/.olc « Presso la Scuola Ielementare “Danto Alighieri’’ di Isola aula di informatica Per i raga/y.i «iella classe 5“ e 6“ Il gruppo devo essere di massimo IO ulunni. Lokacija ? Kdaj ? Mentor ? Izola in okolica. V petek I9.2.1‘J99 «al 0:00 d*» 14:00. ToillSlŽ (.'Cfilsit* ( info 04 1/740-153) GIORNI: Ki a rt ed i I 6/2- I 999 2 oro di lezione (9,00 10.30) Mercoledì I 7/2-199‘) 2 ore di le/.ionc (9.00 10.30) Giovedì I 8/2- 1999 2 ore di lezione (9,00 10.30) Opis proprama ! Udeleženci bodo med sprcluulom spoznavali i/olsko *»k*»lic*>. Hkrati laido iskali divja odlagališča, ki jih bodo ustrezno popisali in z.ubelež.ili njihovo lcg«> (opisali in fotografiral i). Podatke bodo posied*»vuli občinskim organom in komunalnemu podjetju, /'.birm» mesto je O S I .ivadc PRC KiRAMM A - introduzione all’uso dot 1*C’ e le m«- nt i Ituse «li VV1N 95 - prime nozioni di WORD 2 (testi) prime n«»zi«»iii «li (’ORF.I, I >R A W 3 («tisegni) uso del dischetto PROGRAMMA per un CORSO di PITTURA SU VETRO PERIODO : Vacanze invernali GIORNI : Lunedi 15 e martedì 16 Febbraio 1999 FASCIA ETÀ* ALLIEVI : dai IO ai 12 anni Potrebna finančna sredstva ! fotografile (libili in razvijanje) CCS! 7.000,00 SII Obvezna osebna oprema ! Primerna oblačila in obutev za pohod, malica. Kiti i ko ? Kaj ? Lokacija ? Kdaj ? 20 Otrok (dve skupini p*> I» otrok) » Izlet po dolin i l)mf*onijc « Dolina reke Dragonije. V soboto 20.2 I 9<)9 od K:00 do 15:00 NUMERO ALLIEVI : massimo 12 OBIETTIVI II corso ha lo scopo di far conoscere agli alunni la tecnica della pittura su vetro, e tramite ossa decorar© con svariati temi oggetti di vetro per I' abbellimento GLI ALLIEVI DEVONO RORTARE CON SE : - Oggetto di vetro bianco trasparente (bottiglie, vaso, vasetti, lastra, specchio. .) - Stracci vecchi - Giornali vecchi Mentor ? Franko Slavce (info, o* i/504-4c»5) Opis jtrof*rama ! ( >li«»ke I»«* avtobus ob K OO izpred papirnice I ipa v Izoli zapeljal «I«* vasi Popctrc. Nato se bodo peš spustili v dolino reke Dragonije. Izlet bodo nadaljevali *>h reki do Skilin. kier jih bo čakal avl«>hus. ki lil« b«> ob I 5 00 pripeljal «lo štartnega mesta v Izoli Potrebna finančna sredstva / Avtobus cca 40.000,00 SIT §§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§ MATERIALE RICHIESTO : colori por pittura su vetro nennelli Obvezna osebna oprema ! Primerna oblačila m obutev za poh«»d. rezervne nogavice m «ibutev. malica K»Hk» y 30 — 40 otrok EC NAD IZOLO V sredo zjutraj, ko seje cela Slovenija prebudila pod debelo snežno odejo, kije povzročala ogromne težave v prometu, je bila Izola znamenju drobnega dežja, ki je prej spominjal na jesen kot na hudo zimo. Toda sredi dopoldneva so se med dež pomešale snežinke in ko je s severa potegnila burja se je nad Izolo začel beli ples, ki je najprej prekril Savrinsko gričevje, na kratko pa smo se ga razveselili tudi vaščani. Posebnih težav seveda ni povzročal, čeprav je res, daje cesta od Kort proti Izoli postala zelo nevarna in seje zgodilo nekaj manjših zdrsov, en osebni avtomobil pa je končal celo pod cesto. Cestarji so ta del cestišča sicer posipali, vendar seje z burjo ozračje ohladilo do te mere, daje začel sneg in dež zmrzovati, takšnih razmer nevajeni vozniki pa so imeli obilico težav z obvladovanjem avtomobilov. Močna burja je sicer grozila, da bo spet pokončala katero od dreves na svetilniku, vendar so, vsaj do srede zvečer, vzdržala. Napovedi tudi za drugo polovico tedna niso najboljše in prav lahko se zgodi, da bomo še imeli opravka s snegom, ki smo se ga počasi že skoraj odvadili. Noja, vsaj otroci, ki se že veselijo zimskih počitnic se ga iskreno veselijo. 12 SVETA RAČUNALNIKOV Pentium III Intel je uradno oznanil ime za nov rod procesorjev, doslej znan kot projekt Katmai. Novi procesorji bodo nosilo oznako Pentium III, s čimer so pri Intelu ponovno unovčili v široki javnosti znano ime Pentium. Oznaka III pomeni, da gre za povsem nov rod procesorjev, ohranitev imena Pentium pa to, daje nov sistem združljiv z bogato zbirko programov za dosedanje procesorje Pentium. Čeprav je sredi januarja Intel najavil novo ime, ne pa tudi samega procesorja in njegovih tehničnih značilnosti, je v javnosti znana že večina novosti. Med temi je zagotovo najbolj pomemben novi nabor 70 ukazov Katmai (znan tudi kot MMX2), ki bo omogočal pospeševanje nekaterih operacij, predvsem večpredstavnosti in grafike 3D. Procesor bo sprva deloval s hitrostmi 450 in 500 MHZ, sistemsko vodilo pa s hitrostjo 100 MHz. V drugi polovici leta lahko pričakujemo še hitrejše različice, med njimi tako s hitrostjo sistemskega vodila 133 MHz. Pentium III bo uradno predstavljen marca, na tržišče pa pride konec pomladi. Intel napoveduje agresivno cenovno politiko, saj naj bi že na začetku Pentium III stal le kakih 50 dolarjev več kakor Pentium II z enako frekvenco delovanja. Pri Intelu so obenem oznanili tudi ime Pentium III Xeon za novi rod procesorjev, namenjen delovnim postajam in strežnikom. www.intel.com ZENSKE, ZAKAJ BI ČEPELE DOMA ?!? Vsaj ob četrtkih zvečer se raje razgibajte v prijetni družbi ob veseli glasbi. Vsak četrtek Vas ob 20.00 uri vabimo v plesno dvorano izolskega kulturnega doma na RAZGIBALNO TELOVADBO. Za informacije pokličite Center za kulturo, šport in prireditve, tel.: 645 - 571. SOLIDARNOST SE OBSTAJA Izolski Rdeči križ je, tudi s pomočjo nekaterih Izolanov dobrega srca, lani omogočil nekaterim povsem obubožanim Izolanom, da so prišli vsaj do toplega dnevnega obroka. Seveda gre posebej za tiste naše občane, ki imajo težave z državljanstvi in sploh težave z uveljavljanjem svojega statusa na Centru za socialno delo. Tudi ob tem našem pozivu ste se lepo odzvali in lahko že zatrdimo, da ste zagotovili topel obrok hrane za Gojka in še nekatere naše someščane brez doma in sredstev za preživetje, vsaj za tri mesece. Seveda s tem akcije še ne zaključujemo, saj si pri Rdečem križu zelo prizadevajo, da bi nekako prišli do sredstev za ureditev ljudske kuhinje, kjer bi hrano lahko dobili tisti, ki nimajo možnosti, da bi si jo kupili sami. Doslej so za topli obrok prispevali : MI VAM d.o.o., družina Žagar, družina Franetič in Nadja Vidrih. Vsem se, v imenu 00 RK in tistih, ki bodo pomoči deležni, iskreno zahvaljujemo Če bi tudi Vi radi prispevali za topli obrok hrane za Gojka in druge s podobnimi težavami, potem lahko kakršenkoli znesek nakažete na Žiro račun št. 51430 - 678 - 80298 Rdeči križ Slovenije - območno združenje Izola, Ob starem zidovju 15a, s pripisom: Pomoč Njegič Gojku. Imena darovalcev bomo tudi v prihodnje objavili v Mandraču, ki bo tudi sam prispeval nekaj denarja v ta namen. VSEM ŽE VNAPREJ HVALA ! DANES REINKARNACIJA TURISTIČNEGA DRUŠTVA Že v prejšnji številki Mandrača smo vas povabili na ustanovni občni zbor Turističnega društva Izola. Glede na to, da že nekaj let ni bilo pomembnejših aktivnosti turističnega društva, bi vas vse tiste bralce Mandrača , ki pogrešate neprofitno in civilno dejavnost na področju turizma, radi spodbudili, da se udeležite ustanovnega občnega zbora, ki bo danes, v četrtek, 11. februarja 1999 ob 17. uri v Srednji gostinski turistični šoli. Zato samo nekaj poudarkov iz Pravil o delu in organizaciji TD Izola, ki se nam zdijo posebej pomembna, saj se nanašajo na naloge in cilje društva. Člani društva nameravamo sodelovati pri organiziranju turistične vzgoje in izobraževanja prebivalstva, zlasti še mladine. Usmerjali, organizirali in vodili bomo akcije ter tekmovanja med člani in občani za urejanje in olepševanje kraja ter objektov. Dajali bomo pobude za razvoj, oblikovanje in poenotenje turističnih obeležij, spominkov, kažipotov in podobnega. Posvetili se bomo varstvu okolja, naravne in kulturne dediščine ter negovanju ljudskih običajev in sooblikovali turistično ponudbo v Izoli. Vključevali se bomo v važnejše projekte Turistične zveze Slovenije kot so Moja dežela, lepa, urejena in čista, Turizmu pomaga lastna glava, Turistični spominek Slovenije, Koledar turističnih prireditev, Varstvo turista kot potrošnika, Kolesarjenje kot turizem in druge. Verjetno se sedaj, ko smo našteli sicer manjši del dejavnost društva, ne sprašujete več, zakaj je potrebno ob tem, da imamo G IZ, in ko ustanavljamo lokalno turistično organizacijo v obliki javnega gospodarskega zavoda, še turistično društvo. Pa vseeno čutimo potrebo po civilni sferi na tako pomembnem področju vsakdanjega življenja kot je turizem. Vabimo vas, da se nam kot ustanovni člani pridružite pri ponovnem obujanju turističnega društva danes popoldan. Če danes nimate časa, pa bi radi vseeno sodelovali pri delu društva, ste dobrodošli tudi kasneje. Veseli bomo vsakogar, ki želi s svojimi idejami in delom prispevati k sožitju turistične dejavnosti in nas lokalnih prebivalcev. Za iniciativni odbor Pečan Alojz Javno podjetje KOMUNALA Izola Novi telefonski številki uprave namesto 647 370 uporabite: 600 - 180 in 600 - 185 Vse druge telefonske in fax. številke so nespremenjene KRIMINALIJE Možje se stiskajo ob sanke in poslušajo poročila o tem, kako je zametlo celo Slovenijo ter komentirajo neučinkovitost cestarjev, kijih sneg vedno preseneti. Potem se kot otroci razveselijo, ko pred oknom zaplešejo prve letošnje snežinke in se spominjajo tiste zime neznanokdaj, ko je bilo snega toliko, da so se sankali od cerkve dol in drsali po mandraču. Kadar je zima tako prepričljiva se tudi tistim navihanim ne da iz gostiln, zato se marsikaj zgodi kar pred šanki. Enkrat pade pesem, drugič zapojejo pesti, tretjič komu kaj zmanjka iz žepa. Zimske igre so prijetne, pravijo, pa še dolgčas ni. ARABCI NISO ZA SNEG Arabec se je na Belvederju tako prestrašil napovedi o sneženju, da seje za vsak slučaj malo podprl. Ker pa očitno tega ni bil zelo vajen ga je segrelo preveč in je začel razgrajati po lokalu in okolici, tako da so ga ohladili šele dečki v za to pripravljenih prostorih. ZAMEDLO GA JE V nedeljo zjutraj so iz diskoteke Gavioli v izolsko bolnico pripeljali nezavestnega 22 - letnega Ljubljančana, pri katerem so ugotovili hudo zastrupitev z različnimi opojnimi drogami. Pri analizi krvi so zdravniki ugotovili, da je omenjeni na različne načine zaužil marihuano, kokain, heroin in najverjetneje tudi ecstazy. CELO KATRCE KRADEJO V hotelu v Simonovem zalivu je neznanec njihovemu gostu ukradel rdečo katrco, ki je bila parkirana pred hotelom s ključi v ključavnici. Neznanec se je malo zapeljal naokoli, popoldne pa so dečki malo predelano katrco našli karambolirano v Polju (pri Izoli). PO(D)UK Z NOŽEM Na osnovni šoli Vojke Šmuc je prišlo do resnega spora med tremi učenci višjih razredov še vedno osnovne šole. Pri tem je eden od učencev z žepnim nožem grozil drugemu, kar je kaznivo dejanje tudi pri odraslih, kaj šele pri mlajših mladoletnikih. Zato so dečki o dogodku napisali prijavo za temeljno sodišče v Piranu. STEKLA SO POKALA Neznanec je vrgel kamen v steklo delovnega stroja, ki je bil parkiran pri petrolovi bencinski črpalki. Steklo se je razbilo, stroj pa je ostal cel. Nek drugi neznanec pa je vrgel kamen v pisarniško okno v poslovnih prostorih pod izolskim stadionom. Tudi to okno ni vzdržalo, dečki pa poizvedujejo. HITROPRSTI SO DELALI V garderobi telovadnice na OŠ Livade je neznanec iz bunde ukradel denarnico, ki žal ni bila prazna, avstrijski državljan pa je prijavil tatvino z na jahti Triniton, ki jo ima privezano v izolski marini. Vsega skupaj pogreša opreme za nekaj več kot 400 tisočakov. PROMETNA SREČANJA TRETJE VRSTE Zgodilo se je kar nekaj prometnih nesreč, k sreči brez zelo hudih posledic. Še najslabše jo je odnesel otrok, ki je nenadoma stopil na »zloglasno« Prešernovo cesto. Voznik, ki je takrat pripeljal mimo ga je oplazi s stranskim ogledalom in poškodoval tako, da so ga odpeljali v izolsko bolnišnico. Pločevina pa je bila zvita v križišču pri Simonovem zalivu, kjer niso spoštovali desnega pravila, v križišču za bolnico pa so zapisali »izsiljevanje prednosti«. LETEČI POLICAJI Končno smo tudi Izolani pričakali hitrostne ovire na eni od glavnih ulic. Sredi prejšnjega tedna sojih namreč montirali na Cesti v Jagodje, uporabili pa so tiste, ki so bili pred tem postavljeni na Belvederju pri avtokampu, a so jih zaradi nepraktičnosti od tam odstranili. Ovire so namreč montažnega tipa, ozke in zelo visoke, tako da so bolj skakalnice kot ovire, saj preko njih ni mogoče kar zapeljati ampak seje treba pred oviro dobesedno ustaviti, kar seveda povzroča veliko nezadovoljstva pri voznikih pa tudi pri stanovalcih v soseščini, saj je vse skupaj povezano tudi z motečim hrupom. V krajevni skupnosti pravijo, da se stanovalci sicer jezijo, vendar ne zaradi ovir samih ampak zaradi tipa ovir, saj bi po njihovem mnenju morali postaviti takšne kot so pri osnovni šoli Livade ali takšne, kot jih imajo v bližini ljubljanskih šol. Gre za hitrostne ovire, visoke 20 cm in široke 4 metre, ki ne zaustavljajo prometa ampak le zmanjšujejo hitrost. Zdaj se namreč dogaja, da tisti, ki ne znajo voziti drugače kot s plinom do konca, uporabljajo obvoznico za marketom, kjer seveda ni ovir. Čeprav so te ovire postavljene le začasno za dobo enega meseca, v Jagodju pravijo, da bodo z njimi vztrajali, vendar s takšnimi, ki so se tudi drugod pokazale kot primerne. POLJE 9b IZOLA Tel.: 066 / 21 - 680 CORDOBA CORDOBA VARIO BAREDSKA OBVOZNICA Dokaj neopazno so se nad Izolo začela zelo pomembna gradbena dela, ki bodo ob zaključku zagotovila pitno vodo Baredom ter uredila še eno obvozno pot med Izolo in Koprom. Rižanski vodovod je namreč začel pripravljati teren za postavitev višinskega vodovoda do Baredov, ki se navezuje na vodovod pri Gažonu, investicija pa je bila v programu vlaganj Rižanskega vodovoda za leto 1999. Nad Baredi že kopljejo prostor za rezervoar velikosti 60 kubičnih metrov v katerem bodo hranili vodo za slučaj požarov, potem pa bodo začeli vkopavati vodovod, ki bo potekal po trasi sedanje makadamske ceste in se skozi Barede spustil po dveh krakih. Zaradi zahtevnega terena imajo že več kot teden dni zamude, saj so neposredno pod nogometnim stadionom v Gažonu naleteli na velike kamnite stene in so za njihov preboj namesto enega dne potrebovali skoraj cel teden. Pričakujejo, da bodo začeli vkopavanja vodovoda že naslednji teden, če v nadaljevanju ne bodo imeli posebnih težav s terenom bi dela lahko končali v začetku marca, lahko pa se zgodi, da jih bodo morali podaljšati celo tja do aprila, kar pomeni, da v tem obdobju omenjenega cestišča ne bo mogoče uporabljati za "krajšnico" od Baredov do Šmarij. Do zaključka vkopavanja primarnega vodovoda je pričakovati, da bi se občini Izola in Koper že lahko dogovorili tudi o sofinanciranju asfaltiranja, zdaj makadamske in delno kamnite poti med Baredi in Gažonom. Takšne zahteve so bile doslej že večkrat podane tako v izolski kot v koprski občini, saj gre za pot ki dobro skrajša razdaljo med šavrinskimi vasmi v izolski in koprski občini, zagotovo pa bo lahko služila tudi kot koristna obvoznica v primeru zastojev na glavni cesti med Izolo in Koprom. del.oblačno