geto II., ste v. 295 Polnim pftVMlIrim, V Lluorjant, sobota dn« fT. decomOra (921 fonmetna «*«v 90 RMf • 2 it uhaja ob * zlutraj. i-v.iui neloietuc . . 340 K mesečno. •>••>• 20» .« inozemstvo . > 600 » igla«) zu vsau mm višin« »tolpea (8ti mm) . 2 K uali oglasi ao 30 ma itolpea (58 mm) . 1 » JUTRO Dnevnik za gospodarstvo, prosveto ln politiko, Uredništvo; Mildoeičeva eosta M.. 16/ Telefon tt 72. Upravnlitvo: i.T-Mrmow» alte* t. i'4 Telefon it 36- fUcoo kr. post. ček. ia»d< itev. 11.842. Ljnbljana 16. decembra. Mod slovenskim in srbijanskiin men-talitfitom je ena najbolj bistvenih razlik pogled na razmerje med državo in državljanom. Zlasti kranjski Slovenec iz avstrijskih časov naučen v vseh ilučajih zahtevati pomoč in zaščito dr-jave.' Sumadinec pozna državo večinoma le kot reprezontantinjo naroda in ikra.t, ko se ji mora oddolžiti s krvnim »li novčanim davkom. Vsa Soli odrasla slovonska generala je vzgojena v tem duhu. Zato rada porablja na individualno samopomoč m na avtonomno delo v občini. Vsak liip apelira na državo in vlado. Ako ta olroče, ali ne zadovolji v polni meri, kaže nezadovoljstvo, ki se navadno konča v oekrunjevanju svoje lastne (iomovine. Klasičen vzgled, kako zna biti slo-*nski človek nasproti svoji državi krivičen in nehvaležen, vidimo v stali-Ka, ki ga zavzema socijalistična večini ljubljanskega občinskega sveta v vračanju aprovizacije. Ljubljana stoji pred katastrofalno prehranjevalno krizo. Najvažnejših ži vil jo na trgu tako malo, da trpe pomanjkanje žo bolniki, starčki in otroci. Mestna občina ljubljanska je bila v ; vi vrsti poklicana, da ukreue vse potrebno za od vrnitev krize. Tem bolj je Vilo to pričakovati od socijalistične večine v občinskem svetu ljubi ian-tia od socijalistične koalicije pauir-rat odgovor v »Jugoslaviji*. Jedro njegove vsebine je odkrito priznanje, da si mestna občina ne zna pomagati kr ž njim zvezan klic. po pomoči vlade in države. ^Jugoslavija* sama ugotavlja, da. je danem položaju Ljubljana, kar se tiče prehrane, prepuščena, sama sebi izjavlja pa. da je nakupovanje živil jio mestni občini v večjem obsegu izključno. ker prvič ona nima izvežbanega personala na razpolago in drugič tudi ne milijonskih vsot. Kar se tiče špe-e.ijelno preskrbe z moko. da je mestna občina storila vse. Čudežev, .la delati ne more. Za odpravo pomanjkanja mesa, da se ne dajo čez noč postaviti neobhodno potrebni predpogoji. Gledo mleka, da žalibog dosedaj ni bilo mogoče Se ničesar ukreniti, akoravno so je že marsikaj poskušalo. Torej v vsih .•ranah prehrane popoln dobakel! Istočasno zahteva . * Jugoslavija*, da rešuje aprovizagno vprašanje vlada in dr-:ava. Po njenih izvajanjih bi =e moralo zopet uvesti državno prehranje-"srlno akciio. ki nai bi se pečala tudi z nakupom žita v velikem. Ljubljanski komunal m socialisti so Sporazum med demokrati in radikalci VSAKA STRANKA OBDRŽI SVOJA DOSEDANJA MINISTR-STVA. - DRŽAVNI PODTAJNIKI. - OSEBNE SPREMEMBE. - KRALJEVA ZAHVALA DR. RIBARJU. Beograd, 16- decembra- (Izv.) Pogajanja, ki so se vršila sinoči in danes pod vodstvom predsednika skupščine, dr. Ri-barja med radikalnimi in demokratskimi zastopniki, so dovedla do načelnega sporazuma, ki temelji na tem, da obdrži vsaka stranka v vladi svoie dosedanie port-felje. Poleg tega pa dobe radikalci v enem izmed demokratskih ministrstev mesto državnega podtajnlka In obratno demokrati mesto državnega podtainlka v enem Izmed radikalsklh ministrstev. V prvih popoldanskih urah sta Imela tako demokratski, kakor radikalski klub seje, na katerih so poročali zastopniki o doseženem dogovoru. Oba kluba sta sporazum odobrila. Radikalci so, kakor Je bilo to pričakovati, sklenili, da zahtevajo zase mesto državnega podtainlka v notranjem ministrstvu, demokrati pa so zahtevali podtainiško mesto v ministrstvu agrarne reforme. Dočim pa so demokrati v zmislu sporazuma brez odpora pristali na radikalsko zahtevo, se radikalci pro-tlvljo demokratskemu podtainiku v agrarni reformi tn ponuialo v zameno podtainiško mesto v ministrstvu saobračaja. 0 te! točki se bodo lutrl dopoldne pogajanja še nadaljevala- Splošno pa vlada prepričanje, da bo tudi ta jadnja diferenca, ki Je vendar le več ali manj podrejenega značaja, brez posebnih težkoč v najkrajšem času odstranjena, tako da bo mogel g. Pašič že tekom jutrišnjega dneva predložiti kralju novo listo svoie vlade. Računa se, da bo prišlo na obeh straneh do večjih osebnih Izpremcmb. Demo-kratskl klub Je že postavil svoje kandidate, vendar pa je možna še tudi tu kaka Izmena. Tako v tem hipu še nI gotovo, ali vstopi v novo vlado kak Slovenec ali Ceško-avstrifski politični sporazum USPEH POTOVANJA AVSTRIJSKEGA PREDSEDNIKA. Praga, 16- decembra. (Izv.) Predsednik avstrijske republiko, dr. Hainlsch, le danes odpotoval Iz Prage na Dunaj. Zvezni kancelar dr. Schober ie bil na gradu Lana sprejet od predsednika Masarvka v daljši avdllcncl In sc odpelial nato v Prago, da konferlra tamkaj lutrl in v nedeljo z ministrskim predsednikom dr. Benešem. Kakor poroča <Čas», |e bit med obema republikama doseien sporazum glede medsebotne dobrohotne nevtralnosti. Vsi bodoči spor/ se predUtžr razsodišča. Napram časnikariem le Izjavil dr. Be-neš: 'Sporazumeli smo se glede našega bodočega skupnega gospodarskega delo-vanja. V politiki pa smo se tudi pogodili taka da bo novi red v srednii Evropi v bodočnosti oslguran. Ta sporazum pomeni velik korak k tom s tem, da se v takih slučajih obrne mo na Zvezo Narodov in njeno razsodišče. Ce pridejo nove težkoče, smo sklenili, da se državi medsebolno podpirata, kakor se bosta tudi podpirali pri dosegi zgorai omenjenega cilja — trajnega miru v srednji Evropi. Od predsednika dr. Hainlscha se le po slovi! na kolodvoru v Lani predsednik Masarvk osebno. Na peronu le bila postavljena častna stotnlja z godbo, ki i* igrala pred odhodom obe himni. Slovo Masaryka ln Halnlscha je bilo Iskreno. Vlak je odšel točno ob 10. Do Prage sta se vozila z njim dr. BeneŠ ln avstrijski 1 kancelar dr. Schober. kl pa sta v Pragi Izstopila, dočim le Helnisclt nadaljeval por na Dunaj. Dr. Schoberiu na čast ie priredil mini- ne tli kakšen portfell prevzame ako vstopi. Dalje ie minister Pribičevič ponovno odločno izjavil, da nc sprejme več notranjega ministrstva, ker noče, da bi bila njegova oseba morda zopet povod novi napetosti med demokrati ln radikalci. Radikalci se še do nocoj niso zedintlt o vprašanju, kakšne lludl naj pošliejo v vlado in na kakšno mesto. Danes se le posvetoval o tem vprašanlu glavni odbor stranke, kl pa še nI prišel do deflnitivnih zaključkov. Do seda! ie gotovo !e, da odstopi dosedanji minister za pošte, dr. Miletič. Kot novi kandidati pridejo v poštev pred vsem Laza Markovič, Ljuba Jovanovlč tn MIlan Srsklč. Velizar Jan-kovič Je s svojo kandidaturo definitivno propadel. Muslimanska zastopnika v vladi bosta ostala bržčas še dalje dr. Karamehmedo-vič In dr. Spaho. SIcer le res. da se po-javlja v radikalnih vrstah zlasti proti dr. Spahi precejšen odpor !n da bi bil mnogim med njimi liubšl Sahlb Korkut, vendar pa radikalni klub tozadevno n! stavil nikakšne formalne zahteve. Pač pa sc le nocoj govorilo v parlamentu, da bodo tudi muslimani zahtevali zase kakšnopod-tajniško mesto, na kar pa radikalci in demokrati ne bodo mogli pristati, ker bt j ionov kron Zaprli so 4 uradnike. Prols- 1 sedaj "aretira ni uradnik Oskar Fischer. bilo sicer treba kreirati preveliko število kjw v0(5i deieIno 90jiS(<0 M Dunaju, i Leo GSschl, Alois Merth in Kari Toopi podtajnikov. j poneverjenja 30 6a izvrševala s ponare- ! Preiskava se nadaljuje. Defravdaclje <" Ob 6. ur! zvečer Je predsednik dr. Ri- jeDinii nfinnit Oliroma tako, dn »o z iz- ; se vršile s ponarejenimi rakuni, bar poročal kralju o doseženem sporazumu ln politični situaciji. Kralj Jc izjavil, da Ic z njegovim delovanjem zadovolien, in mu le Izrazil svojo zahvalo. Obenem ga ie naprosil, da nadaljule s posredovanjem še tako dolgo, da se odstranilo tudi zadnje diference glede zasedbe nod-tajnišklh mest. splošnemu miru. Dogovorili smo se. da i strskl predsednik dr. BeneŠ v Pragi din«, vsa sporna vprašanja rešimo mirnim po-1 kl ie imel lako prisrčen znač&l. Milijonske poneverbe pri južni železnici na Dunafu Dunaj, 16. decembra. V zadnjem času j dajo in pregledom računov poverjeni n-bo se pri južni železnici zasledile pone- ! radniki na goljufiv način sodelovali vorbo, ki so s« izvršile pred daljšim ča- j Dnraj. 16. decembra, (Izv.) Vsled po som. Škodo conijo na približno 20 mili- neverjenj prj južni železnici so bili do Plebiscit v Sopronju konten Polotai v Italiji Rim, 16 decembra. (Izv.) Listi se ob „ ' širno havijo s politično situacijo In igo Budimpešta, 16. decembra. (Izv.) Ple- ^^ ^ politični položaj kljuk biscit v šopron.lskem ozemlju je bil da- , veBh,i katero je dobil Bonomi pri zad aK Ifi «vi Irnnrun Katnr nftniiVi Vi . . ... , Karlov protest proti detro-nizaciji na Madžarskem Budimpešta, 16. decembra. Madžarska vlada, objavlja besedilo protesta, ki ga jc razkralj Karel poslal vladi o priliki izgube prestola in tvoje odstranitve iz dežele. Protest se glasi: Izjavljam, da. je sklep narodne skupščine, storjen pod pritiskom in tdlo inozemstva, ki veli, da nimam pravice do prestola, v smislu madžarske ustave in madžarskih zakonov neveljaven ter protestiram proti njemu. Vzdržu _ jem vse svojo pravice, ki mi pristoja-i jo kot madžarskemu apostolskemu kralju, ki je kronan s sv. Štefanovo krono. Protestiram proti postopanja madžarske vlade, da me je na podlagi sklepa poslaniško konference izročila poveljniku donavske flotilje, ker imam kot Madžar v smislu madžarskih zakonov neizpodbitno pravico prebivati na madžarskem ozemlju. T i h a n y. novembra. 1921. Karel ro. p. Železnice se Se ne aocfraie Beograd, 16. decembra. Prometno ministrstvo je zaradi težkoč, ki so nastale, sklenilo, da se odgodi uvedba nove železniške tarife za blagovni ln potniški premet, ki bi imela stopiti v veljavo od 1. januarja 1922, za do tedaj ostane stara tarifa In da se Izprememba Izvrši po- je torej postavili na zelo komodno sta-1 ™ jjj* liSče; prilično na tako. kakor delomr- zne,e-žen berač, ki se zanaša le na pomoč j Poljedelski SVet migih. Čemu neki je občina tu, kakor tudi za to, da pravočasno preskrbi per-■onal in denar v blagor občanov? Ako naj država dii milijone in vzpostavlja »iirovizačne organizacije, potem se onsumenfc tudi brez občine lahko prehranjuje! Mi hi splo radi vedeli, v čem ttaj jc Se delokrog ljubljanske komunalne politike, ako socijalistična koalicija /xl-kianja iniciativno in pozitivno delo v iprovizaciji? Jugoslovanska vlada je odvzela (jublianski občini velikanska bremena, ki jib je preje morala nositi ona sama. ali, ki so po svoji naravi taka, (la. spadajo več ali manj v komunalno avtonomijo. Za šolstvo, razven za mestni liccj, ima liuhliansko mesto le £e malo izdatkov. Država vzdržuje gledališče, v glavnem na njenih ramah sloni glasbena in vpodabllaioča umetnost. Država vzdržuje z velikanskimi subvene.i-jami akademsko in srednješolsko mit-dino. Zaščita dere. de-Sii zavodi, glu-honomnica, zavod za slepce otežuje le državni proračun. Država da. za mestne ubožce več kot mestna občina. Država vzdržuje vse javne boi.iice in podpira hiralnice. Ljubljana ima vso ''•aniostno stražo od države za malenkost. no odškodnino. Vetik del ljubljanskih glavnih nlie stoji pod državno upravo. Z vojaštvom nima mestna, občina skorai nobenih stroškov. Država .ie prepustila mestai občini milijonske Beograd, 16. decembra.. Dane« dopol Afera Omnium-Serbe končana Beograd, 16. decembra. (Izv.) »Politika* poroča: Banka, Marschal & Ko., ki je stavila našemu vojnemu ministrstvu ponudbo za. izgradnjo tvornice za. izdelovanje municljo in vojnega raate-rijala. je preklicala svojo oferto, ker ni dobila pravočasno odgovor. S tem je končana prosluia afera Omnium-Serbe. ki je povzročila toliko prahu. URADNIŠKE ZADEVE. nes, ob 18. uri, končan. Kakor poročajo listi, fmsjo Madžari tudi v okoliških vaseh večino. Štetje glasov prične ju1 ri zjutraj in bo končano do 14. ure, nakar l>o rezultat glasovanja slovesno razglašen. ULSTER PROTI ZDRUŽITVI Z IRSKO. Belfast, 16. decembra. Sir James Craigh je izjavil v svoiem odgovoru na zadnje pismo Lloyd Georgea, v katerem protestira zoper namero, da so severna Irska avtomatično priključi svobodni irski državi, da so ?e prebivalci Ulstra sporazumeli, da bi ne bilo v interesu Velike Britanije in imperija, podrediti Ulster sinfajnovski vladi. NOVI PREDSEDNIK ŠVICARSKE REPUBLIKE. Bern, 16. decembra. Zvezna skup njem glasovanju, jako negotov, posebno je pa krivo politične negotovosti poslovanje parlament«, ki izgublja čas r dolgih in praznih debatah, resna in živlien ska, vprašanja pa morajo čakati. -. sredstva, d«, s« od pomore tetnn, todf- tv-gre !n zopet ne gre. Med vlado in par lamentom ne vlada zaupanje, odkritosrčnih odnošajev nI; parlament, se izogiblj« ščina je danes izvolila zveznega svet- j resnega dela- Sest. let je že minulo, kar nika Haaba za švicarskega zvezneg i' ni bi! italijanskemu parlamentu predložen predsednika ter Schaurerja za podprivl-sednika zveznega sveta za 1. 1922. ITALIJA IN RUSIJA. Rim. 16. deccmbra. Pri posvetovanjih o vzpostavitvi političnih odnošajev z Rusijo, ki so se vršila, v odseku za zunanje r>o«i->. st? '--'avila ministrski predsednik Ponomi in minister zunanjih po=Iov Detla Torina, da načeloma nista zoper vzpostav'!;9v odnoša- dne ob 11. uri je bila seja plenuma po- j Beograd, 16. decembra. Danes dopol- fv- Z Ijedelskega sveta. Najprej so se prečita, . ,f . . finM,nl 0(1w W tCT°sl nhr!3m italijamka. vlada po dne je imel sejo finančni odbor na kateri se je izvolila sekcija, ki bo imela proučiti draginjske doklade za uradnike in predlog dr. Sečerova za, zmanjšanje ... j, ^ števila uradnikov, po katerem naj bi se , o ustanovitvi državne ag- f,0 koncl u prihodnjega leU št.c- Praijra, 16. decembra. Železniški mml . V svrho, da se daje kredit ..^^nikov znižalo na, 32.000. ^er dr. Sramek se jo včeraj ponoči, kc Ijedelskega sveta. Najprej so 6e prečita, le resolucije večine in manjšine, katere je včeraj Izzval referat dr. Ludovika Pro-haske. Nato so sklepali o uredbi za, zemljoradniške kredite. Prečitalo se je besedilo zakona rame banke, zemljoradnikom in upravi fondov, se u 6tanovi direkcija, za zemljoradniške kredite. Zaradi tega bo uprava fondov ustanovila potrebne podružnice v vseh večjih krajih naše države. Po tem proiektu se bodo nezadolženim poljedelcem In kor-poracijam lahko dajala posojila do 10 tisoč dinarjev z 2% obrestmi. Posojila se bodo vračala po pravilih, ki jib bo predpisalo poljedelsko ministrstvo. Poljedelski svet bo nadaljeval sejo jutri dopoldne. dohodke iz užitnine. Država naj zida hiše. država, naj zgradi obrežje Ljubljanici, plača naj a.vstriiska, vojna, posojila itd., itd. Mar hoče socijalistična večina Ijub-Ijansek občine, da naj država preskrbi še to, da bodo gospodom občinskim svetnikom pečeni golobi letali v usta? Ali naj obstaja delo ljubljanskega občinskega sveta, samo še v pobiranju doklad in v razdeljevanju dratpsjskih doklad in nagrad? popolno akcijsko svobodo. Od«ok .ic odobril iziavo vlade. NESREČE ČEŠKIH POLITIKOV. vilo uradnikov znižalo na, 32.000. ŠUFLAJEV PROCES. Zagreb, 16. decembra. (Izv.) Danes je bila končana razprava proti zadnjim trem obtoženim izza. Suflajevega procesa, Josipu Habazinu, Mirku Kru-haku in Alojziju Lugaridu, ki so bili obtoženi vohunstva, in agitacije za. Iir-vatfko legijo v Zalaegerszegu. Habit-zin je bil obsojen pa. osem, Kruhak in Lugarič pa na sedem mesecev zapora. Ako socijalistična koalicija v mestni hiši že nikogar nima med seboj, ki lii bil kos najpotrebnejšim nalogam moderne komune, naj vsaj molči in svoje impotence javno n« razglaša. Zdelo ee nam je zelo potrebno jKijasniti nesrečni mentalitet Slovencev, ki v svoji nesposobnosti za. pozitivno delo neprestano zahteva cd države nemogoče stvari. Značilen je ta mentalitet tla*« r* soeijaliste in avto-nomiste ko se je peljal iz Prage v Lano, da se udeleži banketa na čast. dr. Hainiscbu in dr. Schobru, ponesrečil. Avtomobil se je na potu prevrnil in je dobil dr. Sramek pri tem težjo poškodbo na glavi. Na isti cesti se je pozneje smrtno ponesrečil F.gon Lečhner, sin praškega veleindustrijalea, čigar avtomobil se Je zaletel v zaprto železniško zavoro. Obležal je na. mestu mrtev, Praga, 16. decemb. (Izv.) Dr. Kramam je danes na zledeneli cesti spodrsnilo in je padel tako nesrečno, da si je zlomil rebro. Prepeljali so ga r. rešilnim vozom domov. PREDSEDSTVO ZEMLJORADNIŠKE STRANKE. Beograd, 16. decembra. (Izv.) Glavni odbor zemljoradniške stranke se je danos konstituiral sledeče: predsednik Boris Savljanin, podpredsednik Milan Gavrilovid, tajniki Milan Koma&inič., Klarič in Fedor NiVič blagajnik doU-U« Vlaimae. reden letni proračun, pomaga se s pro vizoričnim. Toda nit! tu noče parlamere pokazati resne voljo, k predloženemu provizoričnemu proračunu je dosedaj pri. glašenih 59 govornikov! Koliko praznih besed bo izgovorjenih, koliko dragocene ga časa izgubljenega^ UREDBA O POBIJANJU DRAGINJ? SPREJETA. Beograd, 16. decembra. (Izv.) Dane -|e zakonodajni odbor sprete! uredbo o pobilaniu draginje. KAJ NAM JE DALA NEMČIJA? Beograd, 16. decembra. (Izv.) Po podatkih reparacijske komisiie smo do sedaj prejel! na račun voine odškodnine od Nemčije materija! v vrednosti 10 milijonov nemških zlatih mark, tn sicer: 10.000 konj, 10.000 kg kemiških proizvodov, 50 tisoč kilogramov farmacevtskih potrebščin. 5000 plugov, 60 strolev za setov, en strol za tiskanje železniških voznih listkov, 100.000 vreč In 50.000 kg olia. TENDENCIJOZNE IZMIŠLJOTINE Beograd, 16. decembra. (Izv.) Cešbv slovaško poslaništvo v Beogradu prosi, da se objavi sledeče: •Pred nekaj dnevi sta, prinesli »•Br. vatska Sloga* in beograjska «Epoha% vest, da je čehoslov. poslanik v Parizu član tamošnjetra makedonskega komiteta. Češkoslovaško poslaništvo ie po* obla-ščeno od dr. Osodskega v Parizu k izjavi, da je ta vest popolnoma iu:-istinita. ker on ne stoji v- nobeni zvezi z makedonskim komitetom ln ne pozna niti omenjenega komiteta niti kateregakoli njegovega člana.* Vsi na delo, di rešimo brata! Usoda trHJe cone Italijanska verolomnost. jo -itaro, ae-štctokrat dokazano dejstvo. Italijani sn ria t«m polju mojstri kakor malokje. To njihova iWnost jo moral izkusiti žc marsikateri »zaveznik* Italijo. Riz-padla a.-o. monarhija ga jn morala pogoltniti z bridko«! jo in grenkobo. V rapallski pogodbi te jo Italija obvezala izprazniti na5i državi pupada-joče ozomlje v treh obrokih. Zategadelj se je okupirano ozemlje razdelilo v tri cono. od katerih sta doslej izpraznjeni šele dve. Kaj pa jo s tretjo cono v Dalmaciji, Čujrao kratko poročilo italijanske agencija »Volta., ki jmonikom pok. Draškoviču hočemo pokazati sodobnikom in potomstvu: samo po vzgledu Milorada Draškoviča morete služiti domovini. Zato se obračamo do v«oh prijateljev pokojnega velikana, do vseh Hrvatov. Slo- .'lice* in Srbov. spoštoval Ni še konec vseh dni In povračilo za požrtvovalne vdanosti pok. Draš-Rapallo in po nJem ostalo verolom- kovj6l .iomovlne> da Opevajo s -fvo se -me ostati napram najnovejšemu italijanskemu manevru brezbrižna, nična pravica in cclo dolžnost jn. da čimprej nastopi in opozori v raju. Saj tako grme NSSarfl ua vsa. kem shodu: »Koder pridemo do modi, bomo uredili »ocijalizacijo itd. in med se bo cedil.* Poglejmo pa kakšno «so-cijaiizacijo* imamo pri nas! Lastnik j-» še vodno g. Pesek, glavni ravnatelj pa menda g. Cebin. Plače imamo tako sramotne. kakor nikjer v nobenem rudniku. Kopači zaslužimo do 40 K dnevno brez vsakojakih doklad. Javnost naj sodi, kako more rudar živeti s 40 kronami dnevno! Radi bi videli go.-pode NSS-arje. ki imajo vedno dovolj sladkih bos od za delavca, kako bi oni s takimi dohodki živeli. Tukaj imamo tudi nekega gospoda obratov od j o in onega paznika, katera menda poinaju rudarji iz revirjev, (saj sta tam nekje doma.) Ta dva gospoda sta prava NSS-ar*ka prlganjača. 1'oprei smo zaslužil! od 60—80 kron, a sedaj, ko je g. Pe- k lastnik in ta dva priganjača tu. imamo tako slabe plače. Kakor smo v »Naprnju* o nekem shodu iz Hrastnika čila!!, je gospod Brandner izjavil, da so bo ta rudnik v krat.kom "Soc.i.itl i žira! - in da je zadeva žo v teku. Menda na ta način, da hodo na.s pustili od gladu pomreti! Nc vemo, ali jn »Naprej- pisal neresnico, ali je govoril g. poslanec Brandner neresnico. Resnica je. da ni tukaj o vsem tem ne duha ne sluha.* Prinašamo to poročilo «Napr.> ja* brez komentarja, ki jc pač nepotreben. + Argumenti. Glavno politično glasilo kranjske duhovščine nas je počastilo včeraj s trditvijo, da zmerjamo in peujemo. tor smo konstatirall. da so članki o upravi (od *dr. A. L—a.» i. zapisani brez trohice najprimitivnejšega poznanja tvarine. Zal nam je, (m takšne konstatacijc smatrajo pri »Slovencu* za psovko ali pouličen kompliment. »Slovencu* dalje ni prav, da smo na sličen način odgovorili tudi »Jugoslaviji*, ki v svojem nerazumljivem žargonu razklada razne sanje. Jezica jn sicer razumljiva, kajti nič bolj no pečo ignoranta, ko če mu očitaš nevednost. Končno je to vsnjedno. Glavno je, da smatrajo gospodje pri »Slo-voncu* pisanje »Novega ča*a», »Stražo* in često tudi »Slovenca* in »Jugoslavijo* za znanstveno ali sicor resno salonsko, nam pa da očitajo poulični ton. Tudi stališče! + "Jugoslavija* ob svoji tret.ll obletnici. »Jugoslavija, jo ob svoji irelji obletnici ponatisnila uvodnik, ki ga je prinesla v svoji pni številki dno 15. decemhra 101 S. Previdno ni hilo od »Jugoslavije*, da je to storila: kajti iz vsake vrst i ep njenega prvpga uvodnika lahko vnakdo spozna, kako lepo so bile obljube, ki jih je ta. list. delal svojim bralcem, ko je pričel izhajati. »Gradi« je težje, nego podirati* je ta.krat pisala , »Jugoslavija». Povp naj nam danes »Jugoslavija* kaj je ona tekom troh let pozitivnega storila. Mesto, da hi gTadila jo lo podirala. Pod firmo ♦ neodvisnega lista* je ves čas zastopala ln osebne, koristi gospoda Peska in njegove klikp. V ta nampn je zatajila svoj program neštetokrat, zlasti pa svoj napredni program s tem, da se jo udinjala klerikalcem, svoj socijalni program, da je, zagovarjala nemškuta-rijo, svoj program socialne pravičnosti s tem, da je bila glasilo Peskove ban-kokracije, verižnlStva in tihotapstva. »Jugoslavija* jp obetala, da bo trebila »plevel*, morala pa je doživeti, da je bil iztrebljen iz javnega življenja sam njen lastnik in njen duševni oče. H- «Misl! na bližnjo volilno borbo» razvija »Jugoslavija*. Glasilo Peskov? klike misli, da se bo bil boj za žive in mrtvo mod demokrati in enesarji. Čisto prav! Demokrati se bodo borili za žive, zapeljan! pristaši NSS. pa. za mrtve. -j- Politika treh labodov. V literarni reviji Treh labodov, ki smo jo ravnokar dobili se pozkušajo izdajatelji tudi s politiko in so napisali par notic, ki bodo listu in izdajateljem gotovo več škodovale kot koristilo. Politika ni danes polje, kjer bi so mogel pro-ducirati vsak kavarniški zahavljač, ako se pa taka zabavljanja objavljajo še celo v ltetu, ki hoče biti resen, potem imamo nehote ntis, kot. bi brali tako »poskuse političnih vaj v »An-geljčku*.* Po svetu — Napetost med Madžarsko In Polj- sko. Krakovski »Čas* poroča, da je bil odpoklican madžarski poslanik Czeko-nlcz iz Varšave. Istočasno je zaprosil poljski poslanik Szembek svojo vlado, da ga odpokliče iz Hudim pošte. Vzrok temu dogodku je češko - poljski sporazum. Madžarska vlada je zatrdnj pričakovala, da ohrani Poljska tosno prijateljstvo z Budimpešto in ji pomore, da se približa Franciji, Zadnji dogodki pa so M.tdlare popolnoma presenetili. — Razorožitev Madžarske. Minister hrambe je predložil budimpeštanski zbornici zakon o znižanju madžarska vojske kakor zahteva trtonomska pogodba na 35.000 mož. Zastopniki raznih strank so protestirali. Minister jo konš ta tiral, da l>o ta vojska skupno z orožnist.vom zadostovala za. vzdrževanje roda v deželi. — Rusija r novi poti. Iz Rijre poro-Čaio. da je nn kongresu ruskih kmetov v Moskvi govoril predsednik o-rednjc eksekutive turli o zunanjem položaj'!. Sedanja Rusija baje ni pripravljena povrniti lo prodvojne, temveč tudi vojno dolgove earistlčne Rusije. To 'oo žrtvovala sovjetska Rusija zato, ker ni mogoče preprečiti nastanka novo buržuazlje. ako si ne pridobi kmetske-ga sloja. — Češko-poljski odnošaji. Vsakdo, ki jo pred vojno spremljal slovansko življenje, pozna Čeha Adolfa černega vnetega branilca lužiških Srbov in temeljitega poznavalca slovanskih riz-iner. Čorny je lektor i .oljskega jeziki na praški univerzi (ali jo vsaj bil) in sedaj svetnik v češkom zunanjem ministrstvu. Cernv jo |»red kratkim po-sotil Varšavo ter bil tam odlično sprejet kot star prijatelj Poljakov. Sestanka, prirejenega njemu v čast. se je udeležil tudi pol j« k i zunanji minister g. Skirmunt. »Gaze t a Wansrawska» ie Bornemu posvetila cel Članek. — Začetek razorožitve. Iz Tokija I poročajo, da je (»oslala Japonska do- j sot kontreadmiralov v častni pokoj, j Ra7orožit,veni v zroki so dovedli vod-j stvo Muroram livarne, da je odpustila | 3000 delavcev. Ameriške ladjedelnice! so dobile nalog, da odpuste 10.000 de-1 laveev iz službe. — Ulster ne pristopi k svobodni Irski. »Morning Post* poroča, da je U1-' ster izročil Llojrd Georgen definitiven odgovor, po katerem noče nobeno skupnosti z Irsko. — Upor v Indiji. »Pall Mali* poroča, da, so ttpor, ki sn je začol v Bom-bayu in razširil po dohodu angleškega princa tudi na. Kalkuto. nadaljuje z naraščajočo silo. Vlada ni voS kos položaju. Uporniki se poslužujejo celo bomb s pikrinovo kislino. Pri napadih na upravne uradnike sta bila pomotoma umorjena dva Evropejca. Prosvefa REPFRTOAR L.1URL.1ANSKEGA GLEDALIŠČA. DRAMA: Sobota. 17. dec.: Slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne NI. Vel. kralja Aleksandra, iJugana, vila najmlajša*; »Komedija zmešnjav*. Izv. Nedelja, IS. dec.: »Pampellškn-; popoldne ob 3. uri. Izv. Nedelja, 18. dec.: 'Pohujšanje v dolini ientflorjanskl*; zvečer ob 8. uri. Izv. Ponedeljek, 19. dec.: »Roza Berndova*. K. Torek, 20. doc.: Zaprto. Sreda, 21. dec.: »Roza Berndova*. A. Četrtek, 22. dec.: »Revizor*. Izv. Petek, 23. dec.: Zaprto. Sobota. 24. dec.: Zaprto. Nedelja. 25. dcc.: <-Komedija zmešnjav*; popoldne ob 3. url. Izv. OPERA: Sobota, 17. dec.: Slavnostna predstava v proslavo rojstnega dno Ni. Vel. kralja Aleksandra. »Prodana nevesta*. Izv. Nedelja, 18. dec.: «Wertlier*. Izv. Ponedeljek, 19. dec.: Zaprto. Torek, 20. dec.: »Boris Godtinov*. B. Sreda, 21. dec.: »Bohfeme*. D. Četrtek, 22. dcc.: »Carmen*. C. Petek, 23. dec.: Zaprto. Sobota, 24. dcc.: Zaprto. cWertHer+. StnoS ae v ljubljene! opvrt prvič uprizorili Goethe - Massenetovesi »Werther|a». Naslovno nlogo je pel i;. Kovač, ulogo Lote pa ga. Thierryje\ i Opero je dirigiral t. A. Ncftet Udelok, občinstva ie bila prav velika. — Podroh, nclše o uprizoritvi prlhodnJIS. Konccrt *Kola* se prične v nedeljo ob pol 8. uri zvečer In ne šele ob 8. uri, ker se društvo po koncertu že ob 11. uri z nočnim vlakom vrne v Zagreb nazai. Mariborsko gledališče. V četrtek dn 15. t. m. so uprizorili tukaj kot prvo opereto v sezoni Nedbalovo »Poljsko kri . Gledališče je bilo popolnoma razprodan. — tudi prvikrat v sezoni. »Trii* labodje*. Preiell smo prvo šic. vilko te revije, o kateri pravijo izdajate-lil, da le »elitna umetniška revija, Iti je prvovrstna ne samo po lukxuriozni operni, temveč tudi po vsebini*, In da -pa-, kaša po svoll visoki umetnosti, ki je zastopana v njej, vse umetniške liste v Jn-goslavlii*. Izhaja pod uredništvom Aniona Podbovška, Josipa Vidmarja ln Marii Kogoja. Naroča se v upravnlštvu aTreli labodov, na Starem trgu št 3, II. natisu, v Ljubljani. Celoletna naročnina znaii 75 dinarjev. Posamezna številka 15 din. Franci! Zbašnik: * Pesmi*. Pod vsak-danlim in skromnim naslovom »Pesmi, le Izdala Tiskovna zadruga, naše naj. marljivejše književno podjetje, duševno ostallno prerano umrlega pesnika, leti 1897. na Dolenjskem rojenega Fran«u Zbašnika. Proizvodi v vezani besedi, kolikor nam Jih jc zapustil, pričajo, da je v pokojnem Zbašnlku tlel pravi ojini poezije, ki ga je na žalost uplhnil vihar svetovne vojne. Zbašnlkove pesmi :-o clleksivnega značaja, vsebinsko in oblikovno dovoli dovršene, da jih lahko bere vsak ljubitelj lepega slovstva. Nekatere so z ozirom na mladostno dobo pokojnega pesnika naravnost presenetljivo popolne. Občinstvo bo vselej s prfdom s«i" po teh mladostnih proizvodih Zba$tii!;,<, ki stanejo 8 dinarjev In se naročalo pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernovi ulica 6. Cika Jova ■ Gradnik: .Pisani oblaki Ljubljana 1922. Izdala in zalotila Tiskovna Zadruga. Cena vezani knjigi T Din., po pošti 40 p več. čika. Jova Žmai je znan naši deci že po prevodih »vejib pesmic, ki so Izšle lani v zbirki «Ka\" mandarija*. »Pisani oblaki* «o 5opt,' srčkano naivnih, lahno liričnih in otrnPV, šaljivih pesmic, ki bodo naši deci pr pravile mnogo veselja in prave zabavi. Malokdo je dosedaj ie znal tako dobr« zadeti tisti otročje naivni ton kakor Jo*» Zmaj. Iz naše literature bi ?e dalo tik riti s pesmicami te zbirke le malo itv.i ri; predvsem morda Župančičev *Cic han» in pa nekaj Golarjevih mladinskih stvari, katere je svoje čase priobčeval -»Vrtcu« ln »Zvončku*. Vzorno presta- * je oskrbel naf znani pesnik Al. Oradni!-Nihče naj no pozabi kupiti svoji dert :.« Boži« te lepe zbirke, ki je tndi nazutv-i zolo okusno opremljena! Naroda, s« pri Tiskovni Zadrugi. Ljubljana. Prejemov ul.. nasproti glavne pošte. Tiskovna, Zadruga je s to izdajo zopet zamašila p'1 čutno vrzel v naši mladinski Utera'u'i, katere pri nas tako zelo pogrešamo, Cankarleva proslava v Celja se vršila v soboto dne 10. t. m. v celjske-n gledališču. Fran Albreht It podal pregled Cankarlevega umetniškega ustvarjanja, potem le gdčna. Sajovčeva reciii rala ^Romantiko* ln »Sultanove sandale gdčna. Černcjcva »Jaz sem te čaka!.. pesnik Oton Zupančič pa le čltal dialo-med .lacinto in Petrom Iz drunega de.ia nja -Pohujšanja*. Za njim je čiti! pesnik Albrecht nalčvrsteišo Cankarjev.; satiro »Anastasius von Schivvitz-. — pred skoro prazno dvorano. »Oi domovina. i! sl....* Mariborska «Svoboda> priredi v ned Ijo dne 18. t. m. v kazlnskl dvorani Cankarjevo proslavo, na kateri bosta predavala o Cankarju proi. Favai In poslane." Rud. Oolouh, nakar bosta recitiral?, nek m Cankarjevih del gg. Skrbtnšek in Br.v tlna. — Ljnd.-iko vseučilišče v Mariboru. V četrtek dne 15. t. m. je predaval dr. K. 6zvald, vscučiliščnl prof. iz LJubljane v rlsalnlc! mariborske realke o temi: »Kaj je in ka! ni ljudsko vseučilišče.,. Predavanje le bilo srednie obiskano. Navzoči!' Je hilo zlasti mnogo srednješolskih profesorjev In učiteljev ljudskih šol. Dr Ozvald je obdelava! pojem izobraženosti umetnost in umetniki Ako se zatopimo v globofino kulture svojega slovenskega dela. naroda, pridemo kaj hit.ro do spoznanja, ila počiva ta. kultura na temelju gorman--ke kulture, da, ie to pravzaprav kultura, naših včerajšnjih gospolarjov-tla/Siteljev. Pristno, specifidno slovenskega nahajamo izredno malo. To je docela razumljivo. Zasužnjeni stoletja in stoletja dihali smo švabski. oziroma italijanski zrak. Brali smo stoletja nemške (italijanske) knjige, občudovali nemško (Italijansko) umetnoM svojih gospodarjev. Navadili smo se spo-tavati sploh vso tujo in omalovaže-vatl vse, kar je rodila, domača zemlja. Ko se je Slovenec zac.el narodno (srobujati, ko jo slovenska korenina r>ognn'i.i stebla, katera so hotela postati svojemu narodu stehp.r. da začnemo na njih zidati svoje lastno kulturo, so »e ta stebla — velike umetniike duše — ali osamljona posusiia in nelnab-. I jena strohnela, ali pt> ?o t majhnimi v -----"-1- tla, oo«I" dasi hirala in doma nepoznana pomrla. Domovina jim ni hotela dati svojo solncne sile, svoje lepote, svoje zemljo soka, [iač pa jih jo smehljaje prezirala, dokler ni tujina, ki jih je cenila in gojila, zaplakala ob njih smrti in Sliv vencem šele povedala, kaj so zgubili ž njimi. Ne govorite mi o siromašnih Slovencih. ki niso imeli denarja za umetnostni luksus! Pomislite samo: deseti del onih, ki so obhajali vsak sleherni dan po nedelji in prazniku z grozovitim mačkom, naj bi so bili zadovoljili samo s polovico te strupene zverine, pa bi so bili s tem denarjem delali čudeži. Da je bil ta izgovor na jeziku vseh, jo žalostno; mnogo žalostne,jše pa. je. da še slej ko prej velja in da ima večina naših rojakov — izjeme bi se dale kaj lahko našteti — prav malo pojma o ogromni važnosti nafe umetnosti kulturnem, dlovedauskem in mednarodnem oziru. Ne ccni je, kor jc ne pozna iz malomarnosti. Da v danih, za umetnost vseh panog obupnih razmerah ni bilo megoCe sl>> " niti Izjemami r„, ... . venskemu umetniku niti živeti or»saišns" na tuia tik oo-Uvojn vzvišeno "»»variante izpopolnje- vati, je fiad razumljivo. Ako pogledamo šc v leta pred vojno in v 5as rešitve te največje človečansko tragedije, se do danes prilike niso pravi nič izpr,'menilo. Žrtev teh razmer mi inon-da ni treba, klicati v spomin. Šele ko so se šiloma raztrgale stoletno zarjavele verigo nad večjim dploni naže.ga naroda., jo marsikdo prišol do spoznanja vrednosti umetnostnih del — a nočem raziskovati, iz kaih nagibov. Upam. ila bo najmlajša genoracija že popolnoma zrela, spoznala ogromno nalogo, k tor o je naložila usoda narodov vedno v prvi vrsti umetnikom in umetnosti in s tem dvignila sebe in umetnost,. Klic po pristno slovenski ali jugoslovanski umetnosti, ki so sliši oh vsaki priliki in nepriliki. naj tudi v bodočo ne utihne. Velja na. naj, ne toliko umetnikom samim, kolikor celokupnemu narodu in posebno oni naši inteligenci, katere dolžnost jo, omogočiti umetnikom to težko delo, ki pa se ne dd izvesti oez : noč- Bog — tako pravi sveto pismo — [je ustvarjal svet Sest dni ■— aH Bog l ie Rog. Umetniki na naj b! ustvarjali od danes do jutri — žejni in laCni, do-1 dim oni, ki so jih dolžni pri tem ideal-! nem in napornem delu podpirati, pač j izmedejo težke tisočake za en pogled' kake sumljive koketke — toda '.a umetnost jim no ostaja, drugega ko prezirljiv smehljaj. Da bi se ne jokal? Pri nas v Ljubljani so zida toliko hiš. palač itd., ali niti mestnemu magistratu niti eni banki ali zasebniku ui še prišlo na misel, sezidati vsaj en atelje za naše slikarje, ki dolajo no kleteh in temnih luknjali. Tako je gospoda! Dokler bo umetnost prezirana stradala, do takrat ji no bo mogoče ustvarjati, kakor bi morala in tudi mogla, in do takrat bomo ostali navzlic vsnm pripovedkam in bajkam broz srčne. In duševne, brez. prave kulture. O kaki narodni, lastni kulturi pa še govoriti ne smemo, ker pri nas niti tega ved nimamo, knr ima vsak prebivalec divjih balkanskih gora — svojo domačo umetno obrt. Res je in priznavam, da se je situacija tokom zadnjih par let malo izpre-monlla — in to na boljše. AH vendar. Ns Htezle- La ttsmanove«« -drevorad* do Jakopičevpga paviljona, še vodm* raste go«ta trava; dodim je danes po' k najobskumejši krčmi izhojona et čevljev naše »inteligence-., spi v Jakopičevem paviljonu razstava satije gulčice. In vendar: naši umetniki dclaju, trpijo, ne obupujejo! Komaj so .^e zPpr1 vrata za grafično razstavo, že zopf: se odpira 17. decembra božična, o. stava slovenskih umetnikov. Naj Vara ne brani »ti sneg, katet'" ga pogumno teptate, vsak večer t potu k prijatelju »Čvidku*. ob beUw dnevu obiskati svetišče slovensl; ustvarjajode se kulture. Ne pozabite, da je umetnost edin krov, pod katerim nas nti loči in »'' razburja strankarska strast. Ne pow bite. du jo moralna, kakor materijal? podpora umetnosti narodna in idoal. dlovedanska dolžnost, vredna vrsk«!!-' poltenega Slovenca in Slovenke! PonieElte verige, ki so pndlc z Slh posti, tudi z vaših du*! In hoe -isfrio \ inees! H, Marti«. Domače vesti * Kraljev rojstni dan. Kralj Alek-fander praznuje danes tvoj 32. rojstni dan. Praznik se bo proslavil slovesno po reii državi. Naša mosta so si že včeraj nadela slavnostno obleko in iz-veslla Številne zastave. Tekom današnjega dneva so bodo vršile cerkvene jn vojaške proslave. * Imenovanje v državni službi. V ministrstvu za sooijalno politiko i ta imenovana za inšpektorja ge. dr. Andrej Druškovtč in Vladimir D i -m i t r i j e v i č. * Osebna vest. Nadzornik ljudskih Sol v Dalmaciji, naš rojak g. dr. Primoži«, jf stalno upokojen * VlSJa vojaška realk« v Maribora se Irpremeni v tehniško podoficirsko Solo. * Umrl je v Parizu od kapi zadet profesor beograjske univerze Gjorgje >1tanojevi6. Pokojnik je bil odličen fizik. Spisal je učno knjige za *rb-»ke gimnazije in veliko število popularnih razprav iz fizikalne vede. * Smrtna kosa. Kakor poroča 'Slovenec*, je umrl v Sv. Pavlu v Minne-soti slovenski škof Jakob T r o b e n, rodom v Logu pri Polhovem gradcu, v visoki starosti 88 lot. Ko je napravil zrelostni izpit na ljubljanski gimnaziji ter prebil par semestrov v tukajšnjem semenišču, odpravil se jo Trobec leta 1864. z misijonarjem Pircera v Ameriko, kjer je dovTŠil bogoslovne študije. B!1 Jn dolgo vrsto let župnik pri Sveti Veži v Št" Pavlu, leta 1897. pa je bil imenovan za škofa v St. Cloudu. Zadnja leta jo živel v pokoju v st. Pavlu v Zedinjenib državah. * Grof Karolvl odpotoval v Prago, ti Beograda poročajo, da je bivši predsednik madžarske ropublike grof Mihael Karoljrl, ki je te dni bival v Beogradu, odpotoval v Prago. Potova-nie Je v zvezi s procesom, ki ga v Budimpešti vodijo proti njemu. Državno oravdništvo ga toži zaradi veleizdaje. Tz Prage se grof Karolyi ponovno vrne v Beograd. * Mestni stanovanjski urad v Ljubljani nas naproša, da objavimo sledečo: Ker v. je dogodilo par primerov, da so stranke samovoljno razpolagale s praznimi stanovanji, opozarja mestni magistrat kot stanovanjsko oblast,to I. stopnje vse hišni posestnike, da je samovoljno razpolaganje t stanovanji prepovedano in da z njimi razpolaga izključno le mestni stanovanjski urad, kateremu mor*jo hišni posestniki Izpraznjena stanovanja tekom 'reh dni po izpraznitvi prijaviti. Mostni magistrat bo strogo izvajal Slon 30. stanovanjske naredbe. glasom katerega e« vsako samolastno oddajanje stanovanj kiznnjn z denamo globo do 50.000 kron. oziroma r slučaju neizterljivosti z zapo--rn do O mesecev. * O spremembi pri »Jugoslaviji* se tadnje čase ze.lo mnogo govori. Vče-rajšni »Slovenski Narod* poroča kakor zatrjuje 'iz zanesljivega vira da preneha biti dnovnik "Jugoslavija* z novim letom glasilo narodno-socijali-stične stranke tn da preide tudi lastništvo tega lista v druge roke. O tem. da, namerava g. Pesek prodati »Jugoslavijo* se deja.njsko že dalje časa govori. Od druge strani se pa, tudi poroča, •la, je bila prod kratkim v uredništvu •Jugoslavije* ze.lo živahna seja, na kateri je g. Pesek zelo lamentiral. da are njegovemu listu slabo in da. Če no ho boljše, ga bo moral celo ustaviti. Vsekako bi bilo od g. Peska možato, da, pravočasno obvesti vsaj naročnike n svojih namenih po novem letu, da ne ho nihče po nepotrebnem pri naročnini oškodovan. * Za slovenske avtonomiste. Klerikalno in drugo avtonomistično časopisje, ki neprestano razpravlja o balkanski korupciji, ima sedaj priliko, da piše o slovenski defravdaciji v Be.o-srradu. Ministerijalni inšpektor Einspie-'er. ki ga je svoj ča,s dr. Korošec kot ^iovenca sprejel za uradnika v ministrstvo za prehrano, je namreč defrav-liral čez 100.000 dinarjev na ta način, Ia je pobral od uradnikov in slug denar za drva ter zbežal na Dunaj. Opozarjamo slovensKe avtonomiste na ta 'iileresanten beograjski pojav, ki dokazuje, da je tudi Slovenec pod kožo krvav jn to celo tedaj, ako zavzema kot uradnik v ministrstvu zelo odlično mesto. Defravdantl in korupetjoni-'t.i se ne ločijo po narodnosti in ple-ev glade zakonskega in družinskega življenja. Nihče ne bi pregovarjal o tem, 8« bi to čitalo odraslo ljudstvo, žal pa ia poželjivo sega po knjigi šolska mla-l'ma z največjo pozornostjo, kar doka-'uje sledeči slučaj: V 5. razredu neke unovne Sole je Imela ttSenka med odmorom v roki to knjigo. Razredna učiteljica je to opazila ter brošuro konfis-clrala. Učenka je bila v zadregi ter nI mogla odgovoriti nadaljnjemu vprašanju, la bi pojasnila, kaj zanimivega je oitala. Hitela je pripovedovati. d:i jc knjiga last 'raven nje sedeče součoiike, katera jo ie kazala drugim učenkam. če* kako je opj in jih opozarjala na mikavno vse-Mlo na strani 69. Brez komentarja! — "Sad Škofa Bonaventure jo padel na rodovitna tla pohujšane doline žentflor-«*ke. poreko k tenm oni čssnpH. H so Imeli Mike plsarjenje tn prerekanja, proti »Dvonožcu*, katerega vsebina je primerna mladini, medtem ko je knjiga z vsebino »Nevarnih let* naravnost pohujsljiva za otroke. Starti pozor ter brošuro v kraj, kamor spadal * Izplačilo pristojbine rezervnim oficirjem. Celjsko vojno okrožje nam sporoča: Vsi gg, rezervni oficirji, kateri so bili dne 18. septembra letos na orožni vaji (enodnevni) v svrho položitve prisege pri komandi Celjskega vojnega okrožja, naj so zglasijo v Basu od 16. do 20. decembra v uradnih urah pri blagajni te komande v svrho prejema, pripadajočih jim pristojbin za ta dan. Gg. rezervni ofioirjl, kateri bivajo Izven mest« in se ne morojo zglasiti osebno, naj javijo do najkasneje 28. decembra potom dopisnico svoje natančne naslove, da. ho mogoče doposlati jim navedene pristojbine po pošti * Sprejem »Kola* v Ljubljani. Hrvatsko pevsko društvo -»Kolo* dospe iz Zagreb« v Ljubljano v nedeljo dopoldne ob 11.57, ker sa jo vozni red vlakov dne 15. deo. spremenil. Ljubljansko občinstvo sc vabi. da sc v velikem številu udeleži sprejema milili gostov, hrvatskih pevcev in pevk in da jih pride pozdravit na kolodvor oh pol 18. uri dopoldne. Sprejema se udeleži godba Zvezo Jugoslovanskih žolezničarjev v LJnblJani. Oh U. uri dopoldne pride na Kongresni trg pred univerzo, odtod se poda v sprevodu ljubljanskih pevskih društev na glavni kolodvor k sprojemu. Po pozdravu spremlja godba hrvatsko društvo do hotela »Union*. * V društvu -iSoča* v Ljubljani predava danos zvečer (hotel «Lloyd») g. dr. Dinko Pur »O zgodovini osvo-bojenja srbskega dela našega naroda-. Vstop prost. * Evangeljsku cerkvena občina v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 18. decembra, ob pol šestih zvečer božicnico. Takoj po začetku se cerkev zapre. * Vsa ljubljanska pevska društvu, ki so doslej pristopila k Zvezi slovenskih pevskih zborov, to je pevski zbori »Glas-beno Matice*, »Slavca,, »LJubljano, ^Ljubljanskega Zvona*, »Zveze jugoslovanskih železničarjev., društva »Krako-vo-Trnovo*. druStva - Slavi ja*, Y'i8-Glince in zbor Rokodelskih pomočnikov se po sklepu Zveznega, odbora uljudno vabijo, j da se udeležijo sprejema hrvatskega dni-j štva zalogi. * Za Jugoslovansko Matico je nabral g. Ivan Hrast, Kozje. 38.50 din. O priliki poroke Franceta In Tiniee Urek v Pod-sredi so nabrali gostje ,10.50 din. Sokol II, Ljubljana 250 din. Šolsko vodstvo Kapla 58.50 din. (nabrano o priliki obiska g. Kapo na). Iskrena hvala! Posnemajte! * V begunskem taborišču Strnišču pri Ptuju »o »o n« šle dragocene nove zimske moške rokavico. Kdor jih je izgubil, naj se (glasi pri predstoJnUtvu taboriščne u-prave v Strnišču. * V lastni hlil zmrznila. Na Moravski gori je živel* OOletna kočarlea Marija ■levlek v lastni koči v veliki revščini sam« brez vsake pomoči. Te dni pa je zapazi! sosedov sin Anton Zapar, ki jo skozi okno pogledal v bajto, d* leži starka »redi borne sobe. Ker so klicanju nI odzvala. 10 prišli sosedje in šiloma odprli vrata. Našli so starko mrtvo. Zmrznila Je v mrzli bajti, ker ni imela ne postelje, ne oddeje in tudi nič kuriva. * Dvojni zaslužek. Venkovič Ivan iz Žalca, star komaj 88 let, hodi po vaseh krpat posode. Obiskal jo pred par dnevi tudi goetilničarko Jero Andrejček v Žalcu, kateri je poleg običajnega zaslužka »vračunal* v delo še nekaj zlatnino in srebrnim? in sto spori-cigaret, v skupni vrednosti 3580 kron. Možakar jc whu-tega osumljen, da je tudi na raznih dragih krajih polog običajnega poklica izvrševal še postranski poklic, ki sicer precej wse, a vodi končno v luknjo. * Aretacije v Celju. Dne 12. decembra jc bil aretiran 821et.nl brezposelni tesar Franc Tempran, ki jo v javni bolnici ukradel Fr. P.oštjančiču listnico v kateri je bilo 1500 K. — Na Kralja Petra cesti v Colju je bil ».rotiran Ferdinand Košak is Sv. Krištofa pri Laškem zaradi beračenja, čeprav bi možakar še prav lahko delal. * Nevaren uzmovlč pod kljutem. Pred I kratkim je hil v Zagrebu aro! i m rnani ; _ c.. —1.1.1 c_____it« Gospodarstvo MORATORIJ. Kakor znano, ic naša trgovina zlasti | Povračilo razlike med uvozni , maksimalno in minimalno carino zu a> , . , , ,c "asa "ITZ" ;X> , K A v I angažirana v tniilt valutah. Vsled zap.td- , lih rokov plačanja obveznosti so prisiljeni |Jj].(l)','' '', kupovati na naših in /u|lh borzah deviz.1,; ki Hm ravno vsled sfcga raste cctu, oziroma pada kupovn^ moč našemu denarju. Odlog za plač«n|c obveznosti v inozemstvu bi bil logična posledica manjšega povpraševanja po valutah, kar bi vsul začasno zadržalo rapldne padce na<,c valute. Trgovcem bi bilo pomagano v toliko, da ne h! morali kupovati deviz takol, ampak hI si mon'1 Izbrati nalugodnelšl tečaj v Času, dokler hI trajal moratorij. Predlo« k. Kumanndlla o mnraforilu vsebuje sledeče glavne tuikc; Vsak trgovec, podanik kraljestva Ml S, ki ni v stanu plačati dolgove v angleških iuntlh, francoskih, belgijskih In švicarskih Iranklk, italijanskih lirah, amerlSkh dolar-jli in Itolandskih goldinarjih, hI smel prositi za odlos pačanja za največ IU riM-secev, čc so ti dolgovi nastali v času od 1. (anuaria 1921. pa do I. oktobra 1021. Dolgovi hI se plačevali v štirih ratali r maksimalni tarifi Sedaj jc finančni minister izdal carinarnicam ii.i!o:j'. da morejo na-posebne prošnV v lastnem delokrogu vračati razliko med maksimalno ln minimalno carino, kl -o jo v omenjenem času neumestno morali plačati n vozničarji. Mrošnji. ki se naslovi nn <-v cariuamloo jo priložiti duplikat uvozne deklaracije. Seveda inmjo pravico na po-vračilo samo oni. Iti so pri carinjenju bili | predložili predpisano potrdilo o poreklu. ! Pogajanja g krte Južne železnice. Z Dunaj* poročajo: Razprave o cel-m kompleksu vprašanj južno žoluznico -e začnejo 20. januarja 1028 * Rimu. Pri pogajanjih bo zastopana francoska vlada in francoski lastniki prioritet, ki hočejo posredovali med italijansko vlado in južno želoznico. Franoozi želite, d* «« da bo deponiral pri njel na naslov svoiili dolgov najmanj J60 dinarjev za 100 iran- vprašanje anuitei čimprej reši. coskih ali helttsklh frankov. 57 dinarjev n„v| avstrijski tinočkronskl ban. za I dolar itd. Za vsako zapadlo rato i ^o, cf po prmj 7. t. m. v promet, podpiše trgovec llpravi fondov menico v | valuti dolga, kl jo sme Uprava dati v promet. Za slučaj, da preseže dnevni1 BOf X8 tečaj zgoraj omenjene sdepotne* tečaje. letrgovec, ki sc sme posluževati morato- Zagreb, rte vire: Berlin 185 - Ml, riia, dolžan dopolniti svoj depot v SI1S BukareStn 214. Milan izplačilo 1197 -kronah. Za to dopolnlevanje depota iamčl: '205. ček 1100 1200. London 1000 Upravi vse pretnoženlc dolžnika. 1098- Newy0rk ček 2«0 - «82. Pariz SOM Čeprav le vsak moratorij dobremu gla- 9S0 T.fV^* T su poedinca in države škodlllv, ker vzhn-!5n00' »'">»> 4 ~ 15' ™ ja nezaupanje v njihovo premoženjsko valute: dolarji SM1 ~ 261. «•_ stanje In maje vero v njihove plaCIlne stnjsk,- krone 4 - 4,.»0, niblj. 25 -zmožnosti, smatramo vendar, da bi Ku-1"TiTo ,,n« ' ' inanudijeva izvedba odloga plačilnih ob- ,c" ,,rr mln _ 1SOT-vez.nosti prinesla več koristi nego pa'Bank« z..i Primorje 8nn — Sfin škode. Da bo dol Milk pačal svo|c obvez- Trg. obrtna b.mk« 2ftt> Mf> nostl, garantira neposredno on sam z .Hrv. eskomptna bsnkn 7,13 • 7.V vsem svollm premoženjem, ki ga inora j Bredska b.inkn 895. imet, siccr mu Uprava fondov ne bi do- Jadranska banka 1276 1280. volila moratorija. Posredno garantira dr- Jugoelovenska banka IRo (72. žava sama, da bodo obveznosti napram j Ljub. kreditna bunka 050. inozemskim upnikom v vse) višini izpol- , Slavonska hanka 500 - 505. njene. V trgovini tak inoratorl! de facto jPraštedlona -">350 5100. ne pomeni ničesar drugega kakor podaij- : Rcčkn pučka banka 480 šanjc plačevanja obveznosti v nekoliko Slov. eskomptna banka 015 večji meri, kakor ie bilo to v rednih tr- I Srpska banka 710 — 715. govskili razmerah v navadi. Da se omo- F.ksploataclja drv« 725. gočl to tudi v še neurejenih razmerah, Ooranin 640 600. hoče poseči »me sdržava s svoio posred- j Outman 1560 - 1620. no garancllo. Morutorlj v taki oblik! po Narodna Šumska industrija 550 ........ __ ... ......................našem mnenju nc bi smel škoditi notranji I NašiSka industrij« drva,505. hotelski tat Ivan Stark hI ir. Semico. Mo- j vrednosti dinarja. Seveda mu tralnc ko- I Slavonija «60 — 670. žakar ima. na vesti colo vrsto tatvin in j ristl tudi "e '>o prinesel. Sleikopre! ic! Dulir. pareplovna družb., 131«1 vlomov, ki jih je izvršil v Celju, Mari- ! v»žno omejiti uvoz v člrn nalvcčll meri, 1 boru, Brežicah. Konjieah in v Kariovcu. 1 da na Trenotek jo pogleda, predno jej odgovori: »Pa kaj to tebi mari?» Odgovoril jej je ravno tako šepetaje, kakor da noče motiti očeta in matere. Nestrpno zmaje Mina z glavo: »Nekoč je bil čas, ko bi mi bil povedal vse, tudi če bi te nc bila izprašala!« On zmigne z rameni: "Drugi časi, drugi ljudjelv Ona zatopota z nogo. On pa se kroti in ostane miren. »Le pomisli,« nadaljuje prijaznejše, -išest let sem delal le po svoji glavi, i ne da bi komu dajal računa o svojem i početju. Dalje sem prišel po svetu, J ko sam vrag! Cesto nisem že znal i dalie, in za vsako prgišče sem se I moral mučiti in tvegati, da se pove-jdati nc da H.. In vse io. pa nisem 'imel duše, ki bi iei potožil ali za-j upal. Zato sem se odvadil bese-I dičenja. Zato pa sem se navadil, da grem sam svojo pot in naravnost, tudi če grctii le ua sprehod. Tu se ne da sedaj nič spreminjati... Zaradi teg« ni treba, da žaluješ. Ne ti ne iaz ne moreva tu nič pomagati!* Pri teh besedah hoče skozi vrata, Mina ga pa še Zadržuje. «Cuj!» pravi. »Čfc-ekati in veliko klepetati, do tega tudi meni nI ved Odkar te ni bilo doma, sem se odvg. dila tudi iaz. Toda, ali ne gre, da si tudi le s kratko besedo poveva in drug drugemu svetujeva?... Nikar se ne smej, saj tudi ti nisi takšen učenjak, da bi se še ne mogel kaj naučiti, niti tako pameten, da bi te kdaj kje ne ugnali v kozji rog!» ♦I seveda,» jej odgovori posmehljivo, «vem, vem, če bi ti imela rogove, bi znala dobro pobosti! Toda vedi, od mnogih udarcev mi Je koža postala raskav podplat. Nikar se ne riblji ob njem!« »No, pa dobro!*, odgovori ona skozi zobe in namrši obrvi. Odprl je vrata in odšel. Ona pa zre za njim, molči, in grd smehlia: jej zaigra okrog stisnjenih usten. (Dalje prilii" Injič.) *±šl±* -********* JaJufcAjfe * i ..... ~Tr~^-TT-r~„r ~-TT. Jadranska banka sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge v op pod najugodnejšimi pogoji. ■ Prevzema vse bančne posle najtočneje in najftulanlneje. —- | Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Mari- | bor, Metkovič, Sarajevo, Split, Sibenik, Zagreb, | Wien, Opatija, Zadar, $ New-York, Frank Sakser, State Bank. 1 Poslovne zveze z vsemi večjimi mesti v tu- in inozemstvu. * » * 1 m m stsnelo do £0 besadi Din. 3'—, vsakih nadaljnjih 6 be»Jdl 1 Din. — Trgovski oglasi, dopisovanje, nepremičnina do 20 be^adl 6 Din., vsakih \ nadaljnjih 6 besedi 2 Din. — Plača ae naprej. (Lahko tudi v znamkah.) Na \ipratan|a ee odgoverja le, ako Ja vpraianju priložena znamka za odgovor. KSJIGOVnVDJA- KIVRESPONDEST fKipolm-ma samVistojen, r večletno prakso lesni striji, vefč jeziku meniti sluiho. upravo »Juira« nik«. indu želi pro-Etaandbe na od »Bilančnim SPRETNEGA! AKVIZI TERJA, 2073 (ti so mn tižne ra Ln-re znane, -prejme imenitna m italijanska t-pedieijska firma Siroti dobri plači in proviziji® Ponndlie v Trst, Oclla l istale 573. iSra KOMPLETEN »MIVALN1K, tiivalna miza/ in salonska obleka se po ugodni ceni Soda. NubIov povč An. zav. rago Heneljak in drug, Ljuli-Ijana, Kodna ulica o. 2I2'J Prodajo se MALE ŽELEZNE SANKE lesenim todežem. pov« uprava «Jutra» Naslov 2126 ŠIVALNI STROJ (igrača) za otroke se proda. Naslov po7Č uprava _. , .. „ znamke „Jagnje" Ljubljana - Lg. olSKa v vseh Mečih barvah in vsake demosu. Kdor hoče imeti res pohiStvo in lakiranje raznih , Tone Malgaj c pristnim blagom preplesbano hišo koles" v peči, naj se obrne na tvrdko stavbni In pohištveni pleskar in HCar LJubljana, Kolodvorska ulica 6. f * «?'■ Tovarna v bližini LJubljane sprejme popolnoma same- ■tojnoga vodjo pisarne. •i v; 5 Ponudbe z natančno navedbo dosedanjega delovanja in referenc, dal.it plačanega zahtevka pod „Tovarna 1922" na upravo »Jutra«. Telalon št. 308. St. po«. l«k. ur. 12.051. TNA BANKA v Ljubljani, Kongresni trg 4 —IMI,IWIHillJ ................................ ■■!! HI \WM h M daje kredite v obrtne svrhe, po izrednih pogojih, pospešuje in podpira ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetil, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. m? Obrestuje vloge na O/ na tekoči račun po knjižice po |Of dogovorni od dne vloge do dne dviga Ima dovoljenje za poslovanje z devizami in valutami. / Naročnikom in bralcem „Jutra" s v blagohotno vpoštevanje! * Po vzorcu velikih svetovnih Ustov smo začeli uvajati v inseratnem delu našega lista »MALE OGLASE« z namenom, da tako najbolj ostrežemo širokemu krogu naročnikov in bralcev «Jutra«. Pri nas se ljudje v splošnem še prav malo zavedaj«) velikega gospodarskega iu socialnega pomena «MALIH OGLASOV«. Dočim so francoskim, angleškim, nemškim, italijanskim in tudi češkim ter hrvatskim dnevnikom priložene kar cele priloge »MALIH OGLASOV«, lih v slovenskih listih sploh nikjer nI veliko videti. Temu pa niso toliko krive male razmere, iz katerih izhajajo slovenski listi, marveč pred vsem pomanjkljiva vzgoja publike. Najboljši doka/ za našo trditev je Maribor. Tamkaj Izhajajoči slovenski listi so skoraj brez malih oglasov; ravnotam izhajajoči dnevnik «Marbur-gor Zeitung« ima zlasti ob sobotah mnogo več malih oglasov kot isti dan vsi ljubljanski listi skupaj. Nemška publika, ki jo je v Mariboru mnogo manj kot slovenske, zna pač ceniti vrednost in pomen »MALIM OGLASOV«, slovenska še ne. Ljudje s' kaj radi pomagajo namesto s časopisnimi oglasi z listki, ki jih nalepljajo po zidovih, drevesih, ali jih razobešajo po Izložbah. Ne zavedajo se pa, da je njihova štedljivost na tem mestu velika potrata, ki je najbolj škodljiva njim samim. Ako bi isto, kar ponujajo ali kar iščejo po zakotnih listkih, ponujali ali iskali z inseratom, zlasti pa v »MALIH OGLASIH., bi veliko prej oddal! ali dobili in to tudi po muogo ugodnejših pogojih. Cena za oglašanje v »Jutrovili« »MALIH OGLASIH« znaša do besed .1 din., vsakih nadaljnjih pet besed 1 din.; trgovski oglasi, dopi-sovar/e, nepremičnine do 20 besed 5 din., vsakih nadaljnjih pet besed 1 din. Plača se vnaprej (lahko tudi v znamkah). Cena »MALIH OGLASOV« » Jutra * je torej majhna, za današnje razmere, v katerih je cena enega jajca zrastla na 8 do 1(1 K, enega litra vina na 40 do 48 K, pa naravnost malenkostna. Ni dvoma, da se prav vsakomur izplača inserirati med »MALIMI OGLASI« »Jutra«, kti se tistiii par dinarjev, ki se jih riskira za »MAL.l OGLAS« pri oddaji ali pri iskanju v 10 ni 100 izmeri poplača s tem, da se doseže ra toliko višjo ceno in večjo ugodnost. Med mnogoštevilnimi oferti se pač lahko izbere tistega, ki bolj ugaja in kl nudi neprimerno večji dobiček. »MALI OGLASI« so zlasti važni in pomembni v današnji dobi, ko ua eni strani potrebujejo ljudje vsega in se zato kar trgajo za stvari, ki jili je mogoče dobiti vsaj malo ceneje nego v najdražji trgovini, ua drugi strani pa ima vsakdo v domačiji kako stvar, ki jo je morda že zdavnaj postavil med staro šaro ali ki bi jo rad oddal radi smrti, preselitve ali iz drugih vzrokov. Danes jo prav lahko spravi v denar in dobi za njo mnogo več kot je stala nova. Danes je prav vse tržna roba in ima vse veliko vrednost. Citaj »MALE OGLASE« v tujih listih danes in čitaj jih od prej. kaka razlika! Včasih so ljudje ponujali in kupovali le pohištvo celih graščin. Danes čitaš večinoma ponudbe poedinih omar, miz, stolov, postelj, glasovirjev itd. Včasih si se lahko oblekel od nog do glave za par sto kron. Inserirale so se včasih le obleke, ki so preostale kot neponošene po smrti kake visoke gospode, zlasti kožuhi in druge oblačilne dragocenosti. Danes je že najvišji uradnik zadovoljen, če lahko pod roko kupi par še dobro ohranjenih čevljev, suknjo in iilače. isto je s perilom. Malokdo je pred vojno med »Malimi oglasi« kupoval ali nudil perilo. Danes išče večina ljudi ugodne prilike za poedine vrste perila iz zasebnega gospodinjstva, kakor rjuhe, srajce, nogavice itd. Kako velik je danes promet z zemljišči, hišami in sploh nepremičninami! Amerikanci, Primorci in razni »mladi bogataši« neprestano iščejo ponudb v terti oziru. Koliko posestnikov je, ki bi radi kaj od- prodali. Kavno tako je s kmečkimi in obrtnimi premičninami, s stroji, orodjem, drvmi, drevesi, senom, živino itd. itd. Vse kar potrebuješ, aH kar bi rad prodal najlaže izvedeš potom »MALIH OGLASOV«. Včasih si čltal v listih iskanje in ponudbo odličnih plemenskih konj in drugih posebnih plemenjakov. Danes lahko čitaš, da se ponujajo v »MALIH OGLASIH* poedine koze, poedini purani, gosi in tudi kokoši. Obrtniki in trgovci znajo pomen oglasov mnogo bolj« ceniti kot ostalo občinstvo, četudi so zlasti »MALi OGLASI« za vse ljudi važnk in potrebni. Marsikak obrtnik in trgovec se je dvignil baš z reklamo, ki je najuspešnejša, ako neprestano inserira v dnevniku. O pomenu reklame so izdali drugi narodi že celo vrsto debelih knjig, kl vse dokazujejo, da trgovec ali obrtnik, ki bl rad postal v svoji stroki velik, to nikdar ne postane i/, lastue moči. ako preziru reklamo. Poudarjamo še enkrat, da so »MALI OGLASI« namenjeni še boli zasebnemu gospodarstvu kot trgovskemu svetu. Le poglejte »MALE OGLASE« velikih svetovnih listov. Iz njih dobite skoraj boljšo sliko o sodobnem socialnem stanju širokih vrst ljudstva kakor iz marsikatere knjige in socialne študije. S pomočjo »MALIH OGLASOV« sc med modernim ljudstvom vrši velik del izmenjave in spoznavanja zasebno-gospodarskega življenja. Tudi pri nas posluje več jako dobrih posredovalnic za del«. Vendar pa te nikdar ne bodo nadomestile važnost tnseratov, ki so namenjeni iskanju in ponudbi služb. Vsak dan lahko vidimo, kako trpe na eni strani ljudje, ki ne morejo dobiti zaposlenja, da bi se mogli zadostno preživeti, na drugi strani pa tudi tožijo delodajalci, da ne morejo dobiti nameščencev. V posebno velikih stiskah so zlasti ljudje na deželi, ki so raztreseni po vaseh, za katere nihče ne more vedeti in katerim nihče ne more pomagati. »Jutro« jim je lahko najboljši svetovalec in najcenejši prijatelj. Krojači, čevljarji, mizarji, zidarji, delavci vseh vrst, hlapci, kočijaži, služkinje itd., za vse te in druge ljudi, ki bi radi dela. ali ki ponujajo delo, so najboljša posredovalnica »MAI.l OGLASI« »Jutra«. Dočim otnogočujejo »MALI OGLASI« «Jutra» vsakomur, da se jih radi cenenosti posluži, so večji inserati, ki so sorazmerno dražji, namenjeni samo za gospodarsko krepkejše ljudi. Med te inserate štejemo tudi posmrtnice. Te v «Jutru«, dasi je najbolj razširjen slovenski list, niso dražje kakor v drugih dnevnikih. S tem, da smo opozorili čitatelje na inseratni oddelek »Jutra«, smo hoteli le njim dobro, četudi odkrito priznamo, da bl tudi »Jutru« koristilo, ako bi se mogel njegov inseratni tlel še bolj spopolniti. Zavedamo se, da čim več Inseratov ima kak list, tem lažje izhaja. Veliki svetovni listi, katerih se naročniki in čitateljl pridno spominjajo z inserati, so navadno zelo po ceni, ker jim krijejo uredniške, upravne in visoke tiskarske stroške inserati. Iz tega pa naši čitatelji lahko posnamejo, da si s tem, da inserirajo v »Jutru«, sami znižujejo tudi naročnino. Zato pa svetujemo in prosimo; 1. POSLUŽUJTE SE «MALIH OGLASOV« V »JUTRU«! 2. OGLAŠAJTE Z VEČJIMI INSERATI V »JUTRU«! Za božične praznike izide »Jutro« najmanj na 16 straneh s posebno bogato vsebino v številno zelo povečani izdaji, ki bo razposlana nele po vseh krajili «Slovenije», marveč tudi po mnogih drugih krajili ostale Jugoslavije ter Primorja. Ta dan bo oglašanje še posebno uspešno. Za božično številko »Jutra« Je poslati »MALE OGLASE« in druge inserate tiajkesneje do 20 t. m. Uprava „Jutra" Ljubljana, Prešernova ulioa 54»