SVOBODNA SLOVENIJA ANO XXXVIII (32) Štev. (No.) 48 ESLOVBNIA LIBRE BUENOS AIRES 29. novembra 1979 „1984" Slovenci in Evropa G. JOŽE KOŠIČEK - lMRL V nedeljo 25. novmbra je umrl rev. Jože Košiček na posledicah možganske kapi, ki ga je zadela med daritvijo sv. maše 19. t. m. v 'župni cerkvi Sv. Jožefa v Flores. Na mrtvaškem odru je ležal v slovenski cerkvi ¡Marije Pomagaj, odkoder je bil po pogrebni maši v torek ob 10 prepeljan na pokopališče v Flores, ob številni udeležbi slovenskih in argentinskih pogrebcev. «Bogu otroci, domovini sinovi, nikomur hlapci“ Iz govora KATICE CUKJATI v Slovenskem domu v Berazategui Odkar je Kissinger govoril pred narodi Atlantskega pakta, kako se je izvršila sprememba v oborožitvi obeh svetovnih blokov v velik in nepričakovan prid Sovjetske zveze, je prevzel preplah zahodne zaveznike, zrastla je grozeča nevarnost skorajšnjega vojnega spopada. To pesimistično, negativno bilanco je podal bivši zunanji minister ZDA še preden so izšli njegovi spomini, ki so zdaj že na knjižnem trgu. In v teh spominih, kot pišejo listi, je postavil svetovno krizo v osemdeseta leta, v desetletje, ki je tik pred nami, v bližino letnice 1984, ki je nam že vsem znana po dveh knjigah svetovnega razglasa. Prva je utopija Angleža Orsvella, ki se je svoj čas boril na strani komunistov v španski vojski, pa je pozneje napisal vizijo svetovnega razvoja komunizma, kot si ga predstavlja leta „1984“ (naslov dela), ko bo zavladal z vso svojo neizprosno logiko v absurdni totalitaristični obliki nad vso Anglijo. Drugo pa je napisal ruski disident, sedaj izgnanec v Evropi A-malrik, bivši pregnanec v Sibirskem Gulagu, pod naslovom „Bo SZ preživela leto 1984 ?“ Pravi, da ne, v današnji obliki. Zdaj se jima pridružuje tudi Kissinger, ki kot dobro informirani politik svari pred kakršnimkoli „popuščanjem“. Vsi pa vemo, kako je bil prav on še pred leti glavni predstavnik smeri „detente“, ter je npr. Solže-nicina, ki je nastopal proti popuščanju, imenoval „ogroževavca miru“. Takrat sta se pojavila v zahodnem svetu dva tokova z ozirom na dogajanja v Sovjetiji: eden za kratkovidno popuščanje, drugi za odločen odpor proti materialistični diktaturi, za osvobajanja človeškega duha“, za človeške pravice sploh. Vodila sta ta boj predvsem dva Nobelova nagrajenca Solže-nicin in Saharov, pa z njima še drugi, (Sinjavski, Maksimov), ki so deloma v izgnanstvu, deloma v Sovjetski zvezi zaprti, ali v nenehni nevarnosti. Pred kratkim se je mudil v Buenos Airesu Jevgenij J. Vago, soustanovitelj Vseruske krščanske narodne osvoboditve, ki se je srečno umaknil iz Sovjetije in je poročal o pravem ustanovitelju tega gibanja, Igorju V. Ogurcovu, ki je pripravil načrt, kako bi se moglo mirno preiti „iz komunističnega v krščanskosocialni red v Rusiji,“ pa je dobil 20 let ječe in zdaj umira na robiji. Tu mi prihaja na misel znana prerokba blaženega Porfirija iz Glinška, ki je že 1. 1914 predvidel komunizem, s katerim „bo izginila vera... Resnico bodo zatrli..., toda potem bodo iz naroda vstale sile in bodo obnovile, kar je bilo zavrženo“. Vse te vrste disidentov, ki zdaj vstajajo v Sovjetiji in so med seboj tudi različni, veže v eno duhovno skupnost: globoka vera v Boga in težnja po svobodi z vsemi človečanskimi pravicami. To pa je tisto, kar je papež Janez Pavel II. označil na Poljskem kot svojo „vzhodno politiko“: „Rusija spada v Evropo po dediščini krščanstva in ne more en del uživati človečanske pravice, če jih ne uživa tudi drugi.“ Kdaj bo do tega ravnovesja prišlo, ne more nihče reči; toda so pisatelji, ki dvomijo, če bo SZ preživela krizo, ki se bliža, in znamenja kažejo, da je gotovo ne bo v obliki sedanjega stalinizma. Po vsem tem bomo razumeli najnovejše vesti iz Moskve. Kot piše moskovski poročevavec Heinz Lathe v „Die Presse“ 4. novembra, je sedaj v moskovskih dnevnikih na prvem mestu propaganda za povečanje delovne produkcije in povišanje državnega kapitala. Se pravi: vse, kar je treba za pojače-nje oborožitve, naperjene proti zahodu in Kitajski. Kot drugo najvažnejše in najaktualnejše vprašanje današnjega dne pa označuje potrebo po „ideološki vzgoji množic in mladine“. Ta skuša gledati svet s svojimi očmi, posluša evropske radijske postaje, gleda razstave prihajajoče iz evropskih mest, bila je na Ogrskem in na češkem kot kaznovalna Slovenska povezanost z Evropo je stara. Začenja se s sprejetjem krščanstva v Karantaniji. Karantanski knez Borut je leta 745 zaprosil Bavarce za pomoč v bojih proti Obrom. Obri so bili premagani, v zameno pa so si tedaj že krščanski Bavarci izgovorili določeno nadoblast nad Karantanijo. Dejanje, ki ga hočejo slovenski liberalni in proti-krščanski zgodovinopisci, sanjaški pisatelji in umetniki prikazati kot usodno tragedijo slovenstva, kot prvi poraz neodvisnega in samostojnega slovenskega narodno-političnega življenja in njega stoletno usužnjenje Nemcem, dokler se leta 1918 nismo odrešili v „zarje Vidove“ (po Župančiču). sin vojvoda Friderik pa je bil izvoljen za rimslco-nemškega cesarja in je leta 1443 sprejel poklone oz. umestitev na Gosposvetskem polju brez kmečke preobleke. S tem pa ni bilo odpravljeno slovensko umestitveno pravo. Le-to je bilo veljavno za .vse slovenske dežele, ki so pod skupnim imenom Notranja Avstrija nasledile Karantanijo. Sprememba je bila ‘le v tem, da se cesar iz družabnih ozirov ni mogel več ustoličevati kot kmet. Zadnji se je kot notranjeavstrijski vladar ustoličil oče Marije Terezije, cesar Karel VI. Marija Terezija pa je prenesla vse državne pisarne na Dunaj, za notranjeavstrijske dežele iz Gradca, za češke iz Prage. In šele tedaj preneha starodav- Ob tej 14. obletnici blagoslovitve vašega Doma ste si izbrali kot vodilno geslo: Bogu otroci, domovini sinovi, nikomur hlapci. V teh besedah so združene tri misli: odnos do Boga, naš odnos do domovine in odnos zrele krščanske osebnosti do sveta. Že iz prvih stoletij našega narodnega krščanskega življenja smo se odlikovali kot navdušeni katoličani in zvesti sinovi cerkve. Ta zvestoba se je nepretrgano nadaljevala v nejasni in kruti protestantski dobi. V poznejših časih zmed, zmot in liberalizma je katoliško mišljenje usmerjalo pot našemu ljudstvu. Ko so pa prišli še hujši, groze polni dnevi v XX. stoletju, je spregovoril v Cerkvi tedanji duhovni pastir škof dr. Gregorij Rožman. Nakazal je katoličanom edino, resnično in pravo pot na moralno-socialnem razpotju. V pokoncilski dobi se je pojavila ostra kritika, usmerjena proti Cerkvi in cerkveni avtoriteti. Pristranska, a na zunaj nevtralna obveščevalna sredstva in masivno splošno mnenje krivično vpletata cerkveno delovanje v politične akcije. Očitata ji enostransko pripadnost določenim režimom na desni ali levi. Nujno je, da mladina spozna požrtvovalno delo katoliške Cerkve v prid zapostavljenih, zapuščenih in zaničevanih. Najvažnejša polja socialnega delovanja, katera danes pripadajo vzgoji, medicini in socialni znanosti, imajo pričetek v uresničitvi telesnih in duhovnih del usmiljenja. Tako je Cerkev poskrbela za prve šole, bolnišnice, sirotišnice in zavetišča. V zahvalo za celotno osebno in družbeno življenje, ki nam ga je Bog podaril po posredovanju Cerkve, mora pravi kristjan živeti v zaupanju v Boga kot otrok. Odkritosrčna ljubezen, neomejeno navdušenje, delo, preprostost, optimizem in radodarnost so odlike otroka. Te odlike morajo postati vrline katoličana, ki hoče biti pravi otrok božji. Koliko nam je potrebno duhovnega napredka, da se približamo temu otroškemu razpoloženju zaupanja v Boga? V prejšnji generaciji imamo odlične zglede. Ko so branilci vere in zvestobe narodu bili označeni kot izdajalci, ko so se pojavile krive sodbe, bratovsko izdajstvo, nerazumevanje zahodnega sveta, ko so izgubili sorodnike in prijatelje in obetajočo bodočnost na slovenskih tleh, se je slišala zaupna in vztrajna molitev. Ne smemo se preslepiti z moderno reklamo, ki skuša nadomestiti globoko versko življenje s površnim razpoloženjem ljudi dobre volje in ki gradi moralno podlago družbe na nekih splošnih čustvih in željah po miru, svobodi in spoštovanju bližnjega. Ko pa se pojavijo trenutki osebnih ali družbenih težav, se ta pravila spremene v prah, ker nimajo trdnih temeljev. iPo znanstvenih dognanjih naj bi latinski izvor besede domovina — Patria — označeval zemljo, v kateri počivajo trupla naših prednikov — patres —, Meje starih pokrajin in mest so predstavljale nekaj popolnoma drugega kot danes. Meje so namreč strogo določale konec ozemlja, na katerem se je človek počutil domačega in pod zaščito krajevnih zakonov. Izven tega zemljišča je bila oseba tujec, priseljenec, zanj so veljali strožji zakoni. Zato je bila ena izmed najhujših kazni ravno izgnanstvo. Sedanja družba je te zakone več ali manj omilila. Vendar je — psihološko in sociološko gledano — naselitev prve emigracije in razvoj nasled- njih rodov nova in huda skušnja in preizkušnja, posebno če je izseljenska skupina politične vrste. Po razvoju je seveda največ trpela naša prva generacija, mnogo je izgubila druga, a tretja bo po skušnjah preživelih neprilik pa tudi uspehov gradila plodovitejšo bodočnost in harmoničen razvoj do dveh svetov: do slovenskega in argentinskega. Slovenski begunci, ki ste zapustili Slovenijo ravno zaradi ljubezni do nje, doživljate in s tem tudi mi, tukaj rojeni, mnogo obsodb in obtožb s strani komunističnega režima. Kar komuniste v Sloveniji posebno boli, je to, da take ljubezni do slovenskega jezika in slovenske kulture, kot jo ima naša skupnost, oni ne bodo v narodno apatični politiki nikoli doživeli. Naše narodno, versko, kulturno in socialno delo jim je stalen očitek in živa priča duhovnega bogastva tistih, katere so zlobno ožigosali s pečatom izdajstva. Ne smemo pozabiti, da je pretekla že vrsta let od prihoda prvih beguncev. Med tem je vzklil občutek, da imamo dve domovini: Tisto, ki ste jo zapustili z upanjem na svobodo, in to, v kateri živite in imate vse možnosti za uspešno življenje in napredek. Mi pa deželo, v kateri smo se rodili in v kateri gradimo bodočnost, in Slovenijo, iz katere prejemamo stoletno duhovno bogastvo. Zato bodimo zvesti pri zahtevnem delu v slovenski skupnosti, odlikujmo pa se tudi kot vestni, odgovorni in zvesti argentinski državljani. Najhujša sužnost je tista, ki izvira iz nas samih, ko v nas prevlada slabost namesto čednost. Koliko lahko pripomore k solidarnosti skupno življenje v tem Domu, ki je preprost a prijeten kot domače ognjišče. Življenje v domu pomaga premagati vse težave, pomaga ohranjevati vztrajnost do dela. Družabno in kulturno delo v Domu naj bo tudi šola za medsebojno strpnost in medsebojno sodelovanje. Odvreči pa moramo pri tem delu vse, kar razdira, seje nemir ali malodušje. Borili se bomo proti mišljenju današnjega sveta, ki teži le k uživanju kordodnosti in se bori za gospodarski uspeh, ne govori pa o bodočnosti, o ciljih in idealih. Našo mladino moramo vzgajati v pravem krščanskem duhu in ji posredovati slovensko kulturno dediščino. Tako bo z odprtimi očmi prišla v svet in je ne bodo premotile razne filozofske in politične smeri, ki iščejo kandidate med naivno mladino. Ob tem prazniku blagoslovitve doma so želje vseh nas, da bi slovenska skupnost v Berazateguiju zvesto nadaljevala delo: posredovala mlajšim duhovno bogastvo, voljo do dela in sodelovanja in tako doprinesla delež pri graditvi Slovenije v svetu. Proslava 75-letnice Hrvatske seljačke stranke (Letos obhaja Hrvaška kmetska stranka (HSS) 75-letnico ustanovitve. Slavnostni banket je bil pred 14 dnevi v Mississauga pri Torontu v Kanadi. Banketa se je udeležilo nad 200 povabljencev. Glavni govornik je bil predsednik dr. Jura j Krnjevič. Vabilu se je odzval tudi dr. Peter Urbanc, ki je v imenu Narodnega odbora za Slovenijo čestital k jubileju. IZBIRA KRŠČANSTVA Zgodovinska stvarnost je bila seveda precej drugačna. Z omenjeno nadoblastjo so si Bavarci izgovorili pravico širjenja krščanstva v Karantaniji. Vzgojili so Borutovega sina Karasta (Gorazda) ter nečaka Keitmara (Hotimira) krščansko. Oba sta nasledila Boruta na knežjem prestolu. Toda proti pokristjanjenju se je dvignil poganski upor, zatrt s pomočjo bavarskega vojvoda Tasila (772). K temu pravi priznani slovenski zgodovinar dr. J. Gruden: Odslej si poganska stranka ni več upala vzdigniti se zoper kristjane in misijonsko delo je uspešno napredovalo. Splošno so naši dedi radi sprejeli krščansko vero in se pokristjanili... Kjer sta se srečala krščanstvo in poganstvo, srečala sta se nasprotnika kakor zima in pomlad in zima je morala podleči... Ni vesela prikazen, da je ponekod v naših krajih razširjanje krščanstva bilo združeno z vojnimi pohodi... A treba je upoštevati tedanje bojevite čase. Karel Veliki se je zavedal, kolikega pomena je krščanstvo za večni in časni blagor ljudstva, in zato je izkušal Cerkvi pridobiti razne poganske narode v okrožju svojega prostranega kraljestva. A kjer se je pojavljal proti takim poiz--kusom silovit upor, je tudi z mečem krotil trdovratne pogane. Za Slovence je bil odločen trenutek, ko so imeli voliti med krščanstvom in poganstvom. Obri, ki so Kristusovo vero zavrgli, so izginili brez sledu iz zgodovine. Enako se je zgodilo silnim Polabskim Slovanom. Slovenci pa, dasiravno primemo maloštevilni, so s krščanstvom stopili v krog kulturnih narodov in se ohranili do danes, ker so spoznali „dan svojega obiskanja“. KARANTANIJA JE ŽIVELA NAPREJ Knez Borut je moral biti torej izreden državnik, daljnoviden politik, ki je spoznal pomen vere in Cerkve za nadaljnji obstoj svojega karantanskega ljudstva. Karantanija se je kasneje (820) pridružila uporu Ljudevita Posavskega proti Frankom. Upor ni uspel in Franki so zato odstavili domačega kneza ter del domačega plemstva. Toda s tem ta slovenska država ni bila odpravljena. Narobe! Njena tvorba je vztrajala naprej z razvojem fevdalnega reda, o čemer pričajo ustoličenja na knežjem kamnu na Gosposvetskem polju v slovenskem jeziku. Th se je na kmečki način zadnji ustoličil vojvoda Ernest Železni leta 1414. Njegov ekspedicija demokratskih vstaj... — „Vodstvo množic ni več mogoče tako lahko obvladovati, kot prva leta po vojni.. .“ Zato je Centralni komite partije razposlal po vsej državi okrožnico, da je treba odslej vso skrb posvečati vzgoji mladine, ideološki trdnosti „v duhu sovjetskega patriotizma in socialističnega internacionalizma“ (op. kot v času zadnje domovinske vojne!): „vsak komunist mora biti skrajno buden in nepopustljiv do kakršnekoli druge ideologije, treba je vzgojiti vsesplošno razvite in dobro pripravljene ljudi, ki bodo neomajno prepričani o veličini sovjetskih ciljev! In s tem prepričanjem mora iti v podjetja in v na karantanska politično-upravna tvor- POVEZANOST Z EVROPO V teku stoletij smo Slovenci seveda dihali z ostalo Evropo mnogo tesneje kot drugi slovanski narodi. O pripadnosti Slovencev pravi prof. Tousaint Hočevar z univerze Louisiana (ZDA): Ne smemo misliti, da je bila taka (nemško nacionalna) karolinška monarhija, ki so -ji bile konec osmega stoletja priključene slovenske zemlje. Ta monarhija ni bila le nekakšna stopnjevana narodna nemška kraljevina, bila je marveč internacionalna, mednarodna To vesoljnost je želel poudariti tudi slikar evangeliarija za cesarja Otona III. Rokopis je pisan in poslikan okoli leta tisoč v sloviti bavarski benediktinski opatiji Reichenau. Ena izmed dragocenih drobnih slik (miniatur) kaže v prispodobi poklonstvo narodov pod cesarjem: poleg Rima, Galije in Ger-manije je tudi Slavija-Slovenija (sla-uinia) v podobi ženske s krono na glavi in s krogli podobnim predmetom v roki. Upravičeno torej lahko trdimo, da so bili Slovenci polnovreden član srednjeveške Evrope. Da. za ostalo Evropo nismo bili prav nič v zamudi, dokazuje tudi natis prvih slovenskih knjig „Abecedarium“ in „Ca-teehismus“ Primoža Trubarja (1550) ter drugih protestantskih knjig, med temi izredno delo prevoda sv. pisma po Dalmatinu (1581). Leta 1595 je v Ljubljani ustanovljen jezuitski kolegij, ki ima značaj univerze. Danes, ko gledamo na Evropo z jezikovno -nacionalnim modelom, lahko tudi zabeležimo, da je prvi zapis sploh kakega slovanskega jezika prav v slovenščini — Brižinski (Freisinški) spomeniki iz 10. stoletja. Takrat še ni govora o današnjih velikih evropskih jezikih, ne o nemškem, ne italijanskem, ne francoskem idr. Pa tudi ne o narodih s temi jeziki. Vsi ti narodi so šele nastajali in se kot taki začutili iele po francoski revoluciji, s prevlado meščanstva, ki je prvič začelo enačiti narodnost z jezikom. S tem merilom s.i danes prikrojujejo nacionalne zgodovine. Toda merilo ne ustreza zgodovinski stvarnosti. Žal tudi slovenski zgodovinopisci niso toliko samostojni, da bi našo lastno zgodovino ocenjevali po veljavnih slovenskih merilih [n tako nam izpade slovenska preteklost, precenjena z nacionalističnimi prijemi naših sosedov, dokaj klavrno. Daši v resnici ni bila. O tem pa bi bilo treba še nadrobneje spregovoriti. K. G. družine... trdoglavo delati vsepovsod za intenzivnejšo ideološko vzgojo“. Pripravlja se torej duhovna mobilizacija za enotnost „ideologije“ komunizma, in za cilj, ki ga vsi dobro poznamo. Dopisnik k temu pristavlja, „da bo ta propaganda zlasti pri mladini vedno težja, ker ima ta veliko lakoto po informacijah iz nesovjetskih virov.“ To se pravi: „disidentstvo“ se širi prav v teh nevarnih časih, ko se bliža SZ usodni krizi, postavljeni ne več le simbolno, imaginativno in utopistično, temveč v Kissingerjevih Spominih že kar zelo realistično bližino že četrt stoletja znane letnice „1984“. td islam si: pripravlja IVA vojno MEDNARODNI TEDEN IZ ŽIVLJENJA IN DOGAJANJA V ARGENTINI ZASKRBLJENOST PO SVETU Iranska kriza se vleče dolgo, predolgo, da bi opazovalci poteka svetovne politike brezskrbno gledali položaj. Ta se vedno bolj zapleta. Nobena od strank noče odstopiti; Homeini grozi in hoče šaha, Amerikanci pa kot da ne vedo, kaj bi storili. Študentje, ki so zasedli ameriško poslaništvo v Teheranu, so izpustili še pet talcev. Ti so bili Azijci, ne Amerikanci. A na poslaništvu ostaja še 75 ljudi in študentje so zagrozili, da jih bodo pomorili takoj, ko bi prišlo do oboroženega ameriškega posega. Homeini pa obljublja, da bodo vsi talci sojeni in obsojeni kot ameriški špijoni v Iranu. Ker so Amerikanci zaplenili ves iranski kapital v ameriških bankah, grozi sedaj Iran, da ne bo plačal svojega zunanjega dolga Zahodu. Tako se vrsti udar za udarom, medtem ko čas teče in rešitve ni. In svet se pripravlja na vojno. Amerikanci so zbrali v Perzijskem zalivu svoje bojno ladevje. V ponedeljek je, kot pomoč, priplula v zaliv še orjaška letalonosilka Kitty Hawk. Homeini pa je pozval vse Irance, vso vojsko, rezerviste in še posebej mladino, naj se pripravi za „sveto vojno“ proti „nevernikom“. Vzporedno pa je prišlo do islamskih izbruhov v ostalih državah. Začelo se je v Saudijevi Arabiji, ko je skupina verskih fanatikov zasedla islamsko središče in največje svetišče mošejo v Meki. Po par dneh obotavljanja in posvetovanja so arabske čete s silo vdrle v mošejo in zajel verske ekstremiste. A ta dogodek je povzročil večje ali manjše izgrede v vseh islamskih državah. Do izgredov je prišlo celo v Indiji, kjer je policija morala s silo pregnati manifestante, ki so izražali svoje ogorčenje nad dogodki v Meki. Ko je položaj vodil v vedno hujše ekstreme, je odpotoval v ZDA iranski zunanji minisier Abul Hassan Bali-Sadr in šel v New York. Glavni tajnik Združenih Narodov, Kurt Waldheim, je namréc sklical nujno zasedanje varnostnega sveta. Je to pravica glavnega tajnika, ki pa jo ta le izredno uporablja, kadar vidi da je svetovni mir v veliki nevarnosti. Dejstvo, da bo prisostvoval iranski zunanji minister, polni nekatere opazovalce z upanjem na mirno rešitev. V ZDA se je medtem razvedlo, da bo pregnani šah Rezha Pahlevi lahko v par dneh zapustil bolnico in državo. Čakajo na njegov povratek v Mehiko. ■Sé bo potem uredil ta nesrečni zaplet ? IZRAEL je vrnil Egiptu petrolejske vrelce na Sinajskem polotoku. Te vrelce so Judje upravljali zadnjih 12 let, in z njimi krili skoraj četrtino svojih energetskih potreb. Z vrnitvijo vrelcev je zaključen prvi del medsebojne ureditve, predviden v izraelsko-egipčanski mirovni pogodbi. Judje bodo sedaj znova popolnoma odvisni od uvoženega petroleja. HONDURAS IN NIC A RAGU A se nahajata v vojni pripravljenosti. Napetost je tolikšna, da so že ukinili vse polete med eno in drugo državo. Nicara-gua obtožuje Honduras, da daje zaščito pristašem pobeglega diktatorja Somoza. V Hondurasu pa razlagajo, da nikaraš-ki diplomatski zastopniki izvajajo špio-nažo in podpirajo podtalno prevratno delovanje. KOLUMBIJA trpi posledice potresov in nalivov. Najprej je hud potres v petek 23 povzročil nad 40 mrtvih in 700 ranjenih ter povzročil hudo škodo na poslopjih. Nato pa je pričelo deževje: narasle so reke, vdrlo je vodovje. Računajo, da je vsaj 50 utopljenih, večje število pogrešanih, za katere je malo upanja, da jih bodo našli. Samo okoli glavnega mesta so morali preseliti 40.000 oseb. «RneMauaBaW«. \:oa .' - : i* ■ i 14. obletnica doma Ivana Čas hiti, tone v večnost, ostanejo Te i dela, storjena v tem času. Da čas ni utonil v večnost brez ha-:ika, ampak je zapustil sedanjosti in bodočnosti sadove pridnosti, vztrajno-®ti in ljubezni do Boga in slovenskega I fudu, to je hotela pokazati majhna sku-I Pina Slovencev na jugu Velikega Bue-1 nos Airesa ob priliki 14. obletnice blagoslovitve svojega Doma. í V dopoldanskih urah so se zbrali domačini in kar zelo lepo število gostov ¡ * dviganju zastav in petju himen —-argentinske in slovenske. Takoj nato je daroval sv. daritev 1 delegat slovenskih dušnih pastirjev J®gr. A. Orehar ob asistenci Jožeta 'hiština, kateremu je poverjena duhov-Pp skrb za Slovence v tem okraju. Med ! ?v- mašo je msgr. v pridigi poudaril, kako važna je za slovenski obstoj na ‘Pjem še tako majhna skupina, saj ni Pujno, da za slovenski narod tako po-rebni narodnostno izklesani značaji ra-; stejo le v številnih slovenskih skupinah. jajo novi državljani, vestni v izpolnjevanju dolžnosti do rodne dežele. Kot vse — je dejal govornik proti koncu — tudi Slovence pretresajo napadi na obstoječi družbeni red, ki je v osnovah krščanski, obenem pa z zaupanjem pričakujemo za deželo novega- vzpona, ki bo mogel biti samo sad skupnih naporov. Tako so Slovenci prepričani, da pošteno poplačujejo Argentini vse, kar jim dobrega nudi in ji s tem najbolje dokazujejo svojo hvaležnost. Po nagovoru, ki je bil s strani številnega občinstva sprejet z aplavzi, je koordinator skupaj z zastopnikom bue-nosaireškega župana dr. Terranova razvezal slovenski in argentinski trak, ki sta zapirala dohod v razstavne prostore. Razstavišče se je pričelo že zunaj na spodnjem koncu dvorišča, šlo preko veže v dvorano in na oder. Na tem prostoru je bilo razstavljenih 32 paviljonov in pa 15 raz-stavnih desk, na katerih so bile predstavljene najrazličnejše gospodarske panoge, tako v industriji, trgovini, finančnih poslih kot tudi v raznih storitvah. Seznam vseh razstavljalcev so udeleženci prejeli v obliki ličnih katalogov (EXPOSLOV 79 — SEGUNDA EXPOSICION DE LAS ACTIVIDADES ECONOMICAS DE LOS ESLOVENOS EN LA ARGENTINA), ki na prvi notranji strani kot motto prinaša •misel, da je razstava organizirana „v dokaz hvaležnosti Argentini, ki je pred tridesetimi leti ponudila Slovencem dragoceni dar svobode, svobode, ki so jo izgubili in v izraz obveznosti, da bodo Slovenci tudi v bodoče sodelovali pri rasti te dežele in za blagor njenih prebivalcev“. SLOVENSKA OTVORITEV Ker so prireditelji, kot že rečeno, hoteli dati razstavi tudi značaj notranje slovenske prireditve, so za naslednji dan povabili na posebno otvoritveno slovesnost predstavnike slovenskega javnega življenja in vse občinstvo. Po obeh himnah je mons. Anton Orehar s posebnim obredom, v katerem se poudarja prava vrednost človekovega dela, blagoslovil razstavne prostore in razstavljene predmete. Nato je občinstvo nagovoril koordinator Božidar Fink, pozdravil predstavnike slovenskega organiziranega javnega življenja, vse, ki prispevajo k temu, da naša skupnost živi. Nato je podčrtal, da je poglavitni namen razstave ohranjanje in pridobivanje prijateljev, čestital je zadrugi SLOGI — pod katere pokroviteljstvom se je razstava vršila •— k njeni 25 letnici in ji želel, da bi mogla vedno bolje služiti rojakom in celotni skupnosti. Z razstavo, je dejal govornik, so podjetja naredila prijateljsko kretnjo do odjemalcev in dobaviteljev, prireditelji pa so našim podjetnikom hoteli dati priložnost, da pokažejo, kaj so s svojim delom dosegli, ter ,s tem užijeio nekaj javnega priznanja in pridobijo več splošnega ugleda. To naj jim pomaga, da se še tesneje tudi sami navežejo na skupnost in da se jim še bolj okrepi čut za njene potrebe. Namen prireditve pa je bil tudi ta, da kot skupina sto- Cankarja v Berazategui Zato je prav, da smo hvaležni vsem tistim, ki se na kakršenkoli način trudijo, da se slovenstvo med nami . ne le ohranja, ampak vedno bolj zavestno in ponosno razvija tudi v mladem, tu rojenem rodu. To so vsi slovenski vzgojitelji, učitelji, naši duhovniki, ki so bili stoletja branilci našega naroda in njegovih pravic. Najvidnejši je bil med temi v polpretekli dobi pokojni vladika dr. Gregorij Rožman, ki se ni bal zastaviti svoje besede za zatirani slovenski živelj na Primorskem pod fašistično Italijo pri samem tedanjem papežu: „Zavzemite se zanje, Svetost! Vi ste papež tudi teh ljudi.“ IPo maši so gostje posedli na prijaznem vrtu k mizam, da si „duše privežejo“. Popoldanski program je odprl napovedovalec, mladi inž. Andrej Vidmar, ki je takoj dal besedo predsedniku Doma Janku štrbencu. Ta je najprej pozdravil vse predstavnike slovenske skupnosti in vse goste, ki leto za letom da- pimo v močnejši stik z argentinsko javnostjo. Zato naj se skupnost- daje spoznavati tudi političnim in gospodarskim krogom, tako da jim pokažemo uspehe prizadevanja za skupno dobro z zasebnim delom. A seči je treba še dalje! Slovenci v svetu nimamo lastnih diplomatskih predstavništev, zato nam je treba navezovati prijateljske stike, po katerih edino moremo ustvarjati ozračje razumevanja in najti dejansko pomoč pri uveljavljanju narodnih teženj. Za to pa je treba, da nas svet spozna kot narod, ki je vreden prijateljske pomoči. Naposled je govornik še izrazil upanje, da se bo marsikakemu mlademu obiskovalcu poglobila narodna zavest in dvignil ponos. Pri mnogih mladih je namreč pojem slovenstva omejen le na abstraktno idejo in splet čustvenih vezi, ni pa čuta za pojmovanje domovine, ki je stvaren življenjski -pojav. Z gospodarsko razstavo, ki se ie udeležuje blizu petdeset podjetij in ki jo v_ tisku, v privatnih pismih in še posebej z osebnim obiskom pozdravljajo številni predstavniki argentinskega gospodarstva, javnih oblasti in množičnih občil, se^ bo brez dvoma mnogim mladim razširil pojem slovenstva, zaradi tega pa bodo morda vzpostavili še moč- nejše vezi z uradno ali neuradno skupnostjo ter v novih prijateljskih odnosih ponudili sodelovanje za skupne cilje. Za zaključek se je govornik v imenu vse javnosti zahvalil tistim, ki so EXPOSLOV 79 zamislili in z Veliko prir zadevnostjo izvedli, vodstvu 'Slovenske hiše, da je odstopila svoje prostore, posebej pa še vsem razstavljalcem, da so omogočili to razstavo — resnično narodno manifestacijo. ENAJST DNI RAZSTAVE Od tega dne dalje je bila razstava odprta za javnost vsak dan od 16. do 22. ure, v obeh nedeljah pa tudi dopoldne. Še pred vhodom, kier so fantje in dekleta v narodnih nošah delili obiskovalcem razstavne kataloge, je bilo na dvorišču Slovenske hiše videti ob veličastni palmi razstavljen „traller“, počitniški priklopni voz (podjetje CIR-BOR, Ciril Sajovic), medtem ko je ob gumijevcu bila razstavljena prva skupina razstavnih desk, med katerimi je vzbujala posebno pozornost razlaga delovanja Našega doma iz San Justa. Na ievj pred vhodom v dvorano pa je stal paviljon zadruge SLOGA, na katerega stenah so bili z grafiki prikazani podatki o rasti števila njenih članov tel' kje vse po Argentini se ti nahajajo. Ob vstopu v dvorano se je pred obiskovalcem odprl pravi labirint paviljonov. Tvrdka AGALUZ (Marino Dekleva in družabnik) je razstavljala v prvem paviljonu električna stikala, medtem ko so naslednji paviljon napolnjevali izdelki podjetja EME S.R.L. (Establecimientos Metalúrgicos Eslovenos), železostrugarski pa tudi drugi izdelki, med njimi pozornost vzbujajoči prenosljivi ražnji. TECNICA ELE-MEC S.A. (elektromehanične instalacije, načrti in izpeljave, kontrolne plošče) je v naslednjem paviljonu ' pokazala jejo poguma s svojo prisotnostjo tej peščici Slovencev, ki kljub svoji malo-številnosti nočejo umreti, ampak živeti sedaj in po svojih otrocih v prihodnjih rodovih. Poudaril je, da tudi ta mali košček zemlje, na katerem stojimo, tvori Slovenijo v svetu, kjer skupaj z argentinsko tudi naša neomade-ževana slovenska zastava svobodno vihra, se moli in poje po slovensko. Zato se je zahvalil vsem, ki se za vse to še posebej trudijo in jih bodril in prosil za sodelovanje tudi še v bodoče. Vse je povabil, naj nauke, ki smo jih prejeli iz preteklosti — ki starejšim ni bila rožnata — porabimo, da bomo znali prav živeti v sedanjosti in prihodnosti. Ceniti moramo ljudi, katerim je Bog podaril posebne talente in jih oni porabijo za našo slovensko stvar, a ti naj se varujejo rabiti jih morda v svojo o-sebno čast. Le če bo mladi rod videl v nas nesebično požrtvovalnost, značaj-nost in trdnost v narodnostnem in verskem oziru, se bo imel na kaj opreti in kaj posnemati. Zaključil je: „Trdno kot skala, kot hrast bomo stali, naše ideale srčno varovali, da bomo res Bogu produkcijo iz svojega področja. MAR-QUIMICA S.R.L. (izdelava industrijskih olj) je pripravila razstavo produktov pa tudi surovin, iz katerih se ta olja izdelujejo. Sledil je veliki paviljon „bratskih podjetij“ BRATOV OBLAK. ETA S.A. (Establecimientos Tucuma-nos de Aberturas), tovarna za stavbno kovaštvo, STANDMETAL S. A. (izdelki serijskega stavbnega materijala), drugod spet izdelava plastičnih okenskih navojnic, medtem ko je mnoge obiskovalce privlačila razstava gozdne žage YACUIBA S.R.L. Anton Cerar (BRONCERIA SAN JOSE) je razstavljal pohištvo, okovano z medenino pa tudi razne okrasne predmete iz medenine, med tem ko je „sosed“ ANTON PODRŽAJ (industrijske metalične instalacije, večni vijaki itd.) v simbolično zamišljenem paviljonu predstavil svojo produkcijo. Kdor obiskovalcev si je za pregled celotnega razstavišča izvolil še najprej „krožno pot“, j c mogel nato opazovati paviljon podjetij HERMAN ZUPAN S.A. in pa PAPELERA DEL SUR S.A., kjer sta tiskarna ter tovarna lepenke pokazali svoje izdçlke. V paviljonu TALLERES METALURGICOS SORA (Janez Jenko) smo si .mogli ogledati izdelke železostrugarske industrije, krivljenega železa in obročev, medtem ko je v sosednjem prostoru podjetja KRASLOV (Keršič in Kju-der) — izdelava strojev za mehanične delavnice — bilo razstavljenih več strojev. Podjetje SIMAR (Adolf Trlep) je postavilo na ogled izložbene hladilnike za trgovine, CASA LIPA (Matevž Potočnik in sinova) pa nekaj vzorcev lesenih zidnih omar. Ta krog paviljonov je zaključil ob vhodu na levo postavljeni razstavni prostor, kjer je DYNA-THERM (Avgust Čop in sin) razstavljal olilajevalne termične naprave. Sredi razstavišča v veliki dvorani je bilo dvoje v trikotnike postavljenih paviljonov. V levem je imela paviljon tvrdka ŠATBIČ RESORTES (Božo in Branko šalbič), razkazujoč) variacijo industrijskih vzmeti. Proti odru obrnjeni paviljon je bil napolnjen z zaboji mineralne vode PALAU (DOMIVCO S. A J.C. — Matija Karba), ki prav letos, praznuje 100 letnico, kar je bil izvirek odkrit, medtem ko je sosednji paviljon zasedlo podjetje GIACRI GAY HNOS. (Matija Karba) tovarna furnirja, lesenih listov za oblogo pohištva. Steno tega paviljona je prav z istim lesom z izdelki intarzij skega slikarstva okrasil LUDVIK PANGOS (izdelava pohištva). V drugem trikotniku so razstavljali TEXTILES KOSANČIČ S.A., z lepo linijo svojih pletenin; JOŽE KRŽIŠNIK (izdelava sestavnih delov za Diesel motorje) ter mizarsko podjetje IGNACIJ GROHAR IN SINOVI (izdelava pohištva, lesenih oblog in oprema lokalov) z modernim pohištvom. Ob vstopu na razstavni prostor na odru so nas pozdravile barvne fotografije (FOTO ALPE COLOR Marjana Pfeiferja), majhna razstava - pokrajinskih slik. TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. (Janez Čeč) so simbolično pokazali svoje delo, razstavljajoč luksuzno izdajo slovenskega prevoda Martin Fierra ter miniaturni tiskarski stroj, medtem ko je ob njem bila spet pravcata majhna razstava lesenih kipov in reliefov, delo Jožeta Žerovnika (Podjetje KIP-ART). Naslednji paviljon je zasedla EDITORIAL BARAGA (tiskarna, knjigoveznica in založba), ki je razstavila nekaj svojih v slovenščini in v tujih jezikih tiskanih knjig. Med njimi — kot zanimivost ne le te razstave ampak našega življenja sploh. .. so bile tri, prav v tednu razstave izdane slovenske knjige: Vebrova „Zadružna misel“, Biikvičeve „Zgodbe o zdomcih in še kaj“ in „Revolucija okoli Limbarske gore“, nova knjiga dokumentov o času revolucije doma. In če smo v paviljonu VALENTINA PINTARJA (mizarstvo po naročilu) mogli občudovati „slovenski kot“, smo se pa v sosednjem, kjer je FRANC ZOREC razstavljal umetno rezljano pohištvo še zlasti ustavili ob lepi ¡skrinji. Razstavne deske, nekatere nad vse prijetno okrašene, so pokazale pestro aktivnost naših podjetnikov in profesionalcev. Po abecednem redu so razstavljali: Janez Amon in družab. (Davki, knjigovodstva in posvetovalnica), Dr. Vital Ašič (Zapuščinske obravnave, nepremičninske pravne zadeve), Anton otroci, domovini sinovi, nikomur hlapci.“ Gospodična Katica Cukjati, slavnostna govornica na tej prireditvi, je nato jasno in kleno izvajala misli, navezane na geslo prireditve. Iz njenega govora priobčujemo glavne misli na prvi strani. Poslušalci so pozorno sledili besedam in jo hvaležno nagradili s ploskanjem. Po tem govoru je začel nastopati mladi svet. Na pozorišče sta prikorakala petletni Pavel in triletna Lorena Kržišnik. Modro kot pravi vojak je korakal Pavel, verno ga je posnemala Lorena, ko sta nam pokazala, kako „Naša četica koraka“. Šolski otroci so nato pod vodstvom ge. Betke Vitrih zarajali „Pleši kolo“ in Karina Škrbec je z deklamacijo „Na dedovih kolenih“ Mirka Kunčiča počastila tega tako plodovitega pesnika ob njegovi 80-letnici. Nekdaj smo pri teh obletnicah v tem Domu mogli poslušati ubrano petje tukajšnjega okteta. A čas hiti. Ničesar ne moremo za vedno ukleniti v sedanjost. Tudi oktet je izginil v preteklosti. Življenje je nekatere od njih podjetje bratov Oblak Bidovec (Modno krojaštvo), Franc Gričar in sin (Fino pohištvo), Anton Kastelic (Železobetonske gradnje), KEKS (Dolinar in Jeločnik, tovarna piškotov), Franc Lobnik (Načrti in gradnje), Marjan in Helena Loboda (Zavarovanja), Jože Musar S. A. (Prevozništvo kemičnih produktov), Naš Dom (San Justo), Slomškov Dom (Ramos Mejía), .Potovalna agencija EMONA (Simon Rajer), Štefe in družabniki (Železobetonske gradnje), Franc Urbančič (Načrti in kalkulacije, Civilne in industrijske gradnje) in FOTO MARIANO (Marjan Šušteršič, foto atelje). Poleg zasebnikov so razstavo obiskale tudi razne naše ljudske šole pod vodstvom svojih učiteljic, dijaki srednješolskega tečaja in pa razne organizirane skupine. Vodstvo razstave računa na osnovi pri vhodu razdeljenih katalogov in vabil, da se je razstave udeležilo nad 2.500 naših rojakov in domačinov. * * * Čeprav je prisotnost naše skupnosti v Argentini —• kakor smo mogli že večkrat slišati iz ust raznih tukajšnjih visokih funkcionarjev — neprimerno večja, kakor bi kazalo naše število, je pa vendarle primerno, da ob vsakem takem dogodku, kakor je zdaj npr. bila EXPOSLOV 79, skušamo obiskovalce-domačine še ponovno seznaniti z našo zgodovino. Španski prospekt, preprosto, a okusno predstavljen, ki je govoril o Sloveniji in Slovencih, je brez dvoma bil nadvse primerna zamisel. V spomin na EXPOSLOV 79 je odbor dal izdelati posebne prilepke za steklo z emblemom razstave. Otroci pa so bili seveda še posebej veseli raznobarvnih balonov z istim znakom. Kakor že pri prvem EXPOSLOV-u leta 1974 je tudi to pot posebna žirija (arh. Marijan Eiletz, arh. Jure Vombergar ter g. Božidar Fink) strokovno ocenila paviljone, ¡za katere so načrte napravili naši mladi profesionalci in za nagrado izbrala arh. Ivana Kogovška (paviljon SLOGE ter paviljon Jurija Kržišnika) in pa arh. Francija Klemenca (načrti za paviljon podjetja MARQUIMICA). Glasovanje obiskovalcev pa je preko „volilnih listkov“ dalo tak rezultat: največ glasov je dobil paviljon Bratov Oblak, drugo mesto je zasedel paviljon Broncería San José (Anton Cerar) in na tretjem mestu je bil slovenski kot, delo mizarskega pod-jetia Valentin Pintar. EXPOSLOV 79, II. Razstava slovenske gospodarske podjetnosti v Argentini je za nami. Kakor je bilo rečeno že v pogovoru z organizatorji mesec dni pred razstavo, češ da ta „ne bo kazala genialnih izumov, ne bomo se ponašali z velepodjetji monopolne razsežnosti, ne s tem, da s polipsko pohlepnostjo prevzemamo trg in obvladujemo druge“. Je pa to bila z vso kvaliteto in z velikim okusom izpeljana razstava, prešltudirana od prvega dne do zadnje ga do zadnje podrobnosti, dogodek, ob katerem se človek z vso upravičenostjo lahko spomni let, ko smo Slovenci doma in po vsem svetu bili znani kot vzorni organizatorji. Brez dvoma je EXPOSLOV vsem sodelujočim podjetnikom, vsem, ki so ga izvedli, pa preko njih vsej naši skupnosti v čast. Če je res, da „v tretje gre rado“, pa tudi zato, ker se je z Drugo razstavo nekako dala osnova za neki že tradicionalni dogodek med nami, potem mislimo, da moremo upravičeno upati, da bomo čez novih pet let mogli ponovno prisostvovati prikazu naših gospodarskih stvaritev. Da bomo spet mogli videti, kako se je razvijala slovenska podjetnost, kaj vse so slovenski podjetniki dosegli s svojo iznajdljivostjo in že znano marljivostjo. Želeti bi samo bilo, da bi v bodoče bilo dano tudi slovenskim podjetjem ir notranjščine države, ki prav tako pripadajo k naši veliki slovenski družini, da bi tudi oni, zavedajoč se skupnih korenin, mogli pokazati sadove svojih rok. Tako bi tudi oni sodelovali pri razširjenju slovenskega imena v Argentini, pri dvigu slovenske zavesti zlasti med našo mladino, tako tudi oni pokazali naši skupnosti, katere eden osnovnih stebrov je tudi naše gospodarstvo, svoje kvalitetne izdelke. Vse to bi ponovno bilo vsemu, no samo tukajšnjemu „slovenstvu v čast“ — vse to bi pa tudi Argentini bilo v — hvaležen poklon. odvedlo na drugo pot. A nekaj od njih: Nevenka, Olga, Rudi in Andrej so se za to priliko zopet zbrali in nas razveselili s Šel sem vrh planin in z Zdravico. Nato so mladenke občuteno recitirale Župančičevo „Z vlakom“, ki je verjetno tudi marsikateremu od starejših navzočih izvila vzdih: „Oj zbogom, domovina!“ Prav tako nam je segla do srca simbolična vaja, ki so jo izvajale mladenke na pesem „Moj rodni dom“. Prav je, da pri nastopih otrok in mladih nekaj pripomnim. Bog je dal vsakemu človeku kakšen talent, v katerem se lahko odlikuje, če ga razvije. Po Domovih s številnim mladim prirastkom morejo učiteljice izbrati take talente in lahko dosežejo zavidljive uspehe. Ta Dom ima pod svojim okriljem komaj dobro peščico ljudi. Izbirati torej ni mogoče. Hvalevredno in razveseljivo je zato videti uspehe teh ljudi, ki morajo poprijeti s talenti ali brez njih katerikoli delo. Le s pogumom naprej. Matevž Dolenc je potem zaigral na (Nad. na 4. str.) SLOVENCI v ARGENTINI Osebne novice: Rojstvo: V družini Arnalda Sánchez in njegove žene Marije roj. Črnak, se je rodil sin. čestitamo! Krst: Krščen je bil v slovenski cerkvi Marije Pomagaj 24. novembra Martin Roberto Comito, sin Roberta in ge. ¡Mimi roj. Gorišek. Krstil ga je msgr. Anton Orehar. Poroki: V cerkvi Santa Maria de la Lucila sta se poročila gdč. Tatjana Ga-brenja in dr. Mariano Alpino. V soboto sta se v slovenski cerkvi Marije Pomagaj med sv. mašo poročila Marjan Šenk in gdč. Pavla Tomaževič. Za priči sta bila ženinova mati ga. Ana Šenk in nevestin oče Anton Tomaževič. Poročil ju je msgr. Anton Orehar. Mladima paroma čestitamo! BUENOS AIRES Zveza slovenskih mater in žena sporoča, da so v njenem poročilu o 13. občnem zboru pomotoma izpadla imena ge. Tilke Kunčič kot tiskovne referentke, ge. Marije Groznik, predsednice odseka Zveze slovenskih mater in žena iz San Justa ter ge. Albine Kopač, zastopnice Pristave. BERAZATEGUI (Nad. s 3. str.) citre nekaj pesmi, kot le on zna. Presenetili so zatem šolski otroci pod vodstvom Jožeta Omahna s svojimi melodikami. Prav prijetno so zaigrali nekaj pesmi, ki jih je za ta glasbila priredil dirigent: „Lovska“, „Lipi“, „Svarjenje“ in nazadnje še „Oče, mati...“, katero smo poslušali stoje. Mislili smo, da' se je s tem končal program, a se je zopet oglasil napovedovalec in v imenu vse berazateške srenje voščil vse najboljše Andreju Lovše-tu, ki je te dni obhajal svoj 80. rojstni dan. Dve predstavnici sta mu prinesli Sv. pismo in slovenski šopek kot dar vseh članov tega Doma. Tako je benjamin slovenskih Domov proslavil svojo 14. obletnico. Mi vsi mu ob tej priliki kličemo iz srca: „še na mnoga, mnoga leta!“ OBVESTILA Sv. Miklavž bo obiskal otroke v SLOMŠKOVEM DOMU v nedeljo 2. decembra ob 20. uri Miklavževa pisarna bo odprta v nedeljo po maši in eno uro pred v prihodom. SKLEPNA PRIREDITEV Jegličeve šole z akademijo, sveto mašo in Miklavževim obiskom v četrtek, 6. decembra, ob 18. uri v mali dvorani Slovenske hiše : POZOR!- ! j : Mladina ! I ■ JE IZRAZILA ŽELJO, DA SE ZA- : | RADI PREOBREMENJENOSTI S E j ŠTUDIJEM OB KONCU ŠOLSKE- [ 5 GA LETA, TEKMOVANJE I j E KDO VE - KDO ZNA E E : : PRESTAVI NA KASNEJŠI ČAS : E j E Sloga \ \ S TEJ PROŠNJI Z RAZUMEVA- ; NJEM USTREZA TER PRE- j | STAVLJA DATUM TEGA TRA- j E DICTONALNEGA NAGRADNEGA E [ TEKMOVANJA NA : : E SOBOTO 17. MAJA 19 8 0 - JAVNI NOTAR FRANCISCO RAUL CASCANTE Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pritličje, pisarna 2 Tel. 35-8827 SOBOTA, 1. decembra: Na Pristavi miklavževanje za odrasle ob 21. uri. V Slov. domu v San Martinu zaključek šole ob 18. uri, nato miklavževanje. NEDELJA, 2. decembra: V slovenski cerkvi Marije Pomagaj ob 9.30 prvo s v. obhajilo. V slovenskem zavetišču dr. Gregorija Rožmana ob 11.30 sv. maša v spomin Jožeta Musarja, Branka Vrčona in Jožeta Jenka. Nato kosilo. Prinesite s seboj pribor. Na Pristavi sklep šolskega leta in obisk sv. Miklavža za otroke ob 19. SOBOTA, 8. decembra: Proslava ob 20-letnici smrti škofa dr. Gregorija Rožmana. Redna seja profesorskega zbora Slovenskega srednješolskega tečaja ob 9. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 2. decembra: V Slovenskem domu v San Martinu po sv. maši redni občni zbor z volitvami Slovenske dekliške organizacije. SREDA, 5. decembra: V Hladnikovem domu ob 20.30 uri Miklavževanje. NEDELJA, 9. decembra: Mladinska maša v slov. cerkvi Marije Pomagaj ob 9.30, nato proslava Brezmadežne in 30-letnice SDO in SFZ. NEDELJA, 16. decembra: V Slovenskem domu v San Martinu priredita SFZ in SDO družinski dan. BOŽIČ, 25. decembra: V Slovenskem domu v San Martinu po sv. maši kratka božičnica in nato božični zajtrk. PONEDELJEK, 31. decembra: V Slovenskem domu v San Martinu veliko silvestrovanje z orkestrom. BOŽIČNE KARTICE, ki jih ima na razpolago Zveza slovenskih mater in žena, imajo slovensko besedilo in bodo tako razveselile in prijetno presenetile naše sorodnike, prijatelje in znance, ko jim bomo voščili za praznike. Z nakupom teh kartic bomo podprli božično akcijo te organizacije, ki namerava pripraviti več kot 80 paketov z božičnimi darili našim rojakom. Kartice se dobijo v Dušnopastirski pisarni in pri odbornicah Zveze. ¡Priporočamo tudi nakup rife za damsko uro, ki bo izžrebana na vsakoletni božičnici na Pristavi 23. decembra, čisti dobiček rife je določen v iste namene. ■ «MSB BflHDISinill ■■IIIIRIIMI Poravnajte naročnino! B r a v c e m : Zadnja številka Svobodne Slovenije, ki bo božična, bo izšla v povečani izdaji 20. decembra t. 1. Vse oglaše-vavce in vse, ki želijo poslati čestitke znancem po svetu, naj nam pošljejo besedila do 10. decembra. FO ŠPORTNEM SVETU NA MEDNARODNEM TENIŠKEM turnirju, ki je bil prejšnji teden v Buenos Airesu, je pri damah Ivanna Ma-druga (Arg.) v finalu premagala dobro češko igralko Hano Strachonovo, ki ji je prejšnji mesec Švica potrdila azil. Na moškem teniškem turnirju, jubilejnem petdesetem, sta se v finalu pomerila Guillermo Vilas, ki je brez težav premagal Eddija Dibbsa (ZDA) s 6:1, 6:1, in José Luis Clerc, ki je v polfinalu odpravil Ivana Lendla (ČSSR) s 3:6, 6:4, 6:4. Pokal je osvojil Vilas, z zmago nad rojakom Clercom s 6:1, 6:2, 6:1. Po rezultatu sodeč, se Clerc ni mogel uspešno upirati Vilasu, ki je na tem turnirju, sicer nekoliko šibkem, spet igral v veliki formi. NA ČETRTI PREIZKUŠNJI v tekmovanju za italijanski državni naslov v skirolkah so tekači ŠK Devin osvojili tri prva mesta s Sardočevo, Legišo in Sosičem. Končni obračun je bil za De-vinčane izvrsten, naslovi državnih prvakov so pripadli Aleksandru Sosiču v kategoriji mlajših mladincev, Ivanu Legi-ši med starejšimi, Roberti Sardoč pri starejših mladinkah in med starejšimi naraščajniki je bila prva Katja Škrk. Drugo mesto sta zasedla še Mavra Španger in Elio Jori. Tekmovanje je bilo končano 30. oktobra v Morostizi pri Vicenzi; med 15 klubi je bil SK Devin drugi. Devinovi tekači v skirolkah bodo sedaj nastopili tudi na tekmovanju v smučarskih tekih, upajo, da se bodo tudi tam uspešno uvrstili. ARGENTINSKA REPREZENTANCA V POLU je pokazala z zmago nad ekipo ZDA, da je med najboljšimi na svetu. Argentinski polisti so v dveh tekmah za Pokal Amerike premagali e-kipo ZDA z veliko razliko: 18:6 in 16:6. Pokal je v rokah argentinskih po-listov že od leta 1936. ČEŠKOSLOVAŠKA nogometna reprezentance se je uvrstila v končno tekmovanje za Evropski pokal. V skupini 4 je z zmago nad Luksemburgom (4:0) zbrala v 6 tekmah 10 točk, eno več kot Francija. ESLOVENIA LIBRE Editor y director: Miloš Stare Redacción y Administración: Ramón L. Falcón 4158 1407 Buenos Aires Argentina T. E. 69-9503 Uredniški odbor: Miloš Stare, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit X—N ss FRANQUEO PAGADO Concesión N’ 5775 £ R m O bO-4-j O H « TARIFA REDUCIDA ^ O Concesión N’ 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 24.576 Spominska proslava ob 20 — letnici smrti škofa dr. Gregorija Rožmana V SOBOTO, 8. DECEMBRA, NA PRAZNIK BREZMADEŽNE V SLOVENSKI HIŠI • ob 19. uri v cerkvi Marije Pomagaj: koncelebrirana sv. maša med katero bo pel pevski zbor „Gallus“. 9 po maši v dvorani: spominska proslava pod geslom: KRIŽA TEŽA IN PLAČILO Naročnina Švob. Slovenije za 1. 1979: za Argentino $ 38.000.—, pri pošiljanju po pošti $ 43.000.—, ZDA in Kanada pri pošiljanju z avionsko pošto 35 USA dol.; obmejne države Argentine 30 USA dol.; Avstralija 45 USA dol.; Evropa 38 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 30 USA dol. Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, 1101, Buenos Aires, T. E. 33-7213. ♦ * * KREDITNA ZADRUGA "SLOGA" * o. z. BME. MITRE 97 RAMOS MEJIA T. E. 658 - *574 URADNE URE: PONEDELJEK, SREDA IN PETEK OD 15. DO 19. URE. K udeležbi vse rojake prisrčno vabita Zedinjena Slovenija in Dušno pastirstvo SDO SAN MARTIN SFZ vabita vse rojake na družinski dan v nedeljo, 16. decembra v prostorih Slov. doma v San Martinu Spored: ob 12,30 kosilo zabava za otroke in starše Nakaznice v predprodaji pri odbornikih SFZ in odbornicah SDO. Prof. dr. JEAN JESES BLASNIK specialist za ortopedijo in travmatologijo Marcelo T. de Alvear 1241, pritličje Capital Federal Tel. 393-3536 Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17. do 20. Zahtevati določitev ure na privatni telefon 666-4366. Po kratki bolezni se je poslovil 25. novembra 1979 preč. gospod Jože Košičeh v domovini stolni vikar in ravnatelj KTD. Sobratom in vsem rojakom ga priporočam v molitev. Za vse dobro, kar je naredil v svojem življenju, posebej še beguncem in izseljencem v Argentini, naj ga Bog bogato poplača. Pokopali smo ga 27. novembra 1979 na pokopališču Flores v Buenos Airesu. Buenos Aires, 27. novembra 1979 Msgr. Anton Orehar Delegat za slovensko dušno pastirstvo Prijateljem in znancem naznanjamo, da se je v soboto, 17. novembra, okrepčan z zakramenti sv. vere, po dolgotrajni bolezni, ki jo je potrpežljivo in junaško prenašal, odselil v večnost naš predobri mož, oče, tast, stari oče in stric, gospod Franc Glavan Dragega pokojnika smo po pogrebni sv. maši v Slomškovem domu položili v nedeljo, 18. novembra, v božjo njivo Villegas. Iskreno se zahvalimo vsem, ki so nam v bolezni stali ob strani, ga prišli kropit ali ga spremljali na poslednji poti. Zahvalimo se dr. Lojzetu Bercetu za zdravniško oskrbo vse od prihoda v Argentino; zdravniku dr. Morroneju za vso naklonjenost; dušnemu pastirju Jožetu škerbeu za podelitev zakramentov in pogrebne obrede; gg. duhovnikom, ki so ga med boleznijo obiskovali ali molili ob njegovi krsti: msgr. Antonu Oreharju, dekanu Cirilu Milavcu, dr. Filipu Žaklju, dr. Francu Gnidovcu, Gregorju Zitzmannu, Matiji Lamovšku in dr. Alojziju Starcu; ramoškemu cerkvenemu zboru za petje med sv. mašo. ¡Priporočamo ga v molitev in blag spomin. žalujoči: žena: Neža roj. Mavec, hčerke: Polonca por. Beltram, Marica por. Novak in Tinca vd. Krištof z družinami, nečak Cop, nečakinja por. Johnson in ostalo sorodstvo. V nedeljo 25. novembra na dan Kristusa Kralja je v poznih večernih urah v 82. letu po kratki H bolezni umrl naš brat, stric, bratranec in svak, zlatomašnik gospod JOŽE KOŠIČE K Pokopali smo ga v torek 27. novembra na pokopališču Flores. ¡Bodi, Oče, blagemu pokojniku velikodušen plačnik. Mi pa ga bomo za njegovo veliko dobroto ohranili v hvaležnem in spoštljivem spominu. Žalujoči: Mary vd. Škoflanc s hčerkama, Julka in Malka, sestre, Ivanka roi. Žavbi svakinja s sinovi in hčerkami, Minka Legan, sestrična, Jože Legan, bratranec z ženo in hčerkami ter ostalo sorodstvo. Buenos Aires, Ljubljana, Žužemberk, Chicago, Jesenice, 27. novembra 1979 Vsem rojakom v svobodnem svetu, v domovini in zamejstvu sporočam, da je v nedeljo 25. novembra 1979 v 82. letu starosti odšel k Bogu po plačilo za svoje bogato življenjsko delo slovenski duhovnik-zlatomašnik, gospod JOŽE KO ŠIČ E K Obogaten od Boga s posebnimi darovi in sposobnostmi, je vedno in povsod oznanjal Kristusov nauk in neustrašeno svaril pred zmotami in nevarnostjo bezbožnega komunizma. V polni meri se je žrtvoval za dobro slovenskega naroda. V pomoči bližnjemu, ki je iskal pri njem rešitve v težavah življenja, v nesreči ali bolezni, si je pridobil neizmerno zakladnico dobrih del. Bil nam je prijatelj, svetovalec in sodelavec. Spominjajmo se ga s hvaležnostjo in molimo za pokoj njegove duše. Miloš Stare Predsednik Narodnega odbora za Slovenijo