Pozor — iščemo lastnika kapitala__________________________ Zanimanje za okroglo mizo o lastninjenju »družbenega kapitala« je bilo izjemno. Polemike med ekonomisti, politiki in še kom so bile po svoje zanimive, vendar so preveč dišale po dialogu gluhih in nemih. Polemike o privatizaciji »družbenega kapitala« so dobile ta teden z okroglo mizo v nabito polni okrogli dvorani Cankarjevega doma novo razsežnost. Najuglednejši slovenski ekonomisti, z izjemo večnega »solišta« Aleksandra Bajta, ki se vabilu ni želel odzvati, so namreč le dobili priložnost javno povedati, kaj jih v predlogu zakona o lastninjenju podjetij najbolj moti in zakaj se čutijo osebno poklicane, da jasno in glasno povedo svoje mnenje. Tako smo se udeleženci razprave o omenjenem zakonu slovenske vlade lahko prepričali, da domači ekonomisti ne zaupajo povsem ameriškim ekonomistom, kot tudi ne novi slovenski oblasti. Jeffreyu Sachsu in njegovim sodelavcem bolj ali manj odkrito očitajo, da preveč površno poznajo vso specifiko družbenoekonomskih razmer v Sloveniji in da jim gre za nameček le za dober zaslužek, slovenski oblasti pa zamerijo hlastanje po nadaljnji krepitvi njene že tako velike družbene moči. Posebej jih skrbi, ker osnovni cilj predlagane lastninske zakonodaje ni večja ekonomska učinkovitost gospodarstva in socialna pravičnost, ampak v prvi vrsti prerazdelitev družbene in politične moči od centrov prejšnje oblasti k obstoječi oblastni koaliciji Demosa. V razmerah na pol bankrotiranega slovenskega gospodarstva pa se lahko zgodi, da bo slednje postalo povsem bankrotirano, to pa bi seveda povsem ogrozilo nadaljnji obstoj slovenskega naroda in nastajajoče nove države. Dr. Ribnikar, dr. Mencinger, dr. Prašnikar, dr. Kovač in mag. Omerza vladinemu konceptu privatizacije »družbenega kapitala« predvsem očitajo, da je povsem zgrešen, ker temelji na slabo definirani vlogi t.i. investicijskih skladov, ki so v razviti Evropi veliko manj poznani kot v ZDA, ker preveč poudarja vlogo države kot bodočega prevladujočega lastnika in upravljalen s sedanjim »družbenim« kapitalom, in ker podjetja deli na velika, srednja in majhna, namesto na dobra in slaba. Prepričani so, da načrtovana delitev obstoječega kapitala med zaposlene delavce in državljane vodi v nadaljnje zmanjševanje njegove vrednosti, ne pa v njeno oplajanje. Namesto povečevanja zunanjega dolga, notranjega državnega dolga in najedanja lastne substance podjetij, kot smo to počeli doslej, naj bi po mnenju dr. Ribnikarja sedaj obstoječi »družbeni« kapital zamrznili oziroma »dodelili« lastništvo nad njim institucionalnemu investitorju - na primer pokojninskemu skladu - hkrati pa naj bi novim investitorjem na osnovi vloženega svežega kapitala dali pravico do upravljanja podjetja. Minister za planiranje 1. Umek je kritike vladinega koncepta lastninjenja v bistvu v celoti in vehementno zavrnil, češ da so močno poenostavljene in neupravičene, ker so ideje dr. Ribnikarja, dr. Mencingerja in ostalih o delavskem lastništvu, privatizaciji in upravljanju vtkane v vladin zakon, da so varovalke pred razprodajo kapitala tujcem prav tako vgrajene v posamezne določbe zakona, in da so tudi bojazni pred še večjim najedanjem obstoječega kapitala neosnovane. Za nameček so nekateri samozvani pripadniki t.i. civilne družbe zatrjevali, da so napisali kopico člankov in knjig o »pravih« rešitvah slovenske ekonomske krize, in da naj jih prisotni politiki in ekonomisti samo skrbno preberejo, pa se jim bo vse razjasnilo. Tako se je še enkrat pokazalo, da slovenska politika in ekonomska znanost drug drugemu niti malo ne zaupata, in da hodita vsak po svojem bregu. Kjer se prepirata dva, pa seveda tretji (tujec) dobiček ima. Se tega sploh kdo vsaj približno jasno zaveda? Emil Lah Predsedstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Pripombe in predlogi k zasnovi sistema zdravstvenega varstva po Ljanuatju 1992 Predsedstvo Sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je 22. 10. 1991 obravnavalo osnutke Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, zakona o zdravstveni dejavnosti in zakona o lekarniški dejavnosti (Poročevalec Skupščine RS št. 24/1991) ter na tej podlagi oblikovalo pripombe in predloge k zasnovi sistema zdravstvenega varstva po 1. 1. 1992 • Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije je kljub razpravi in številnim opozorilom k predlogu za izdajo zlasti zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju 18. julija 1991 določil besedilo osnutka zakona, ki se bistveno ne razlikuje od tez k predlogu za izdajo zakona. V osnutku zakonov o zdravstveni in lekarniški dejavnosti je v primerjavi s tezami vneseno nekaj novosti, ki ne rušijo osnovnega vladnega koncepta zdravstvenega varstva. voljnih zavarovanj, davčne olajšave pri dohodnini in podobno. Ni pripravljena ocena padca socialne varnosti dela prebivalstva, ki se ne bo odločilo za prostovoljno zavarovanje. V takšnih razmerah lahko predvidevamo ali zelo drago prostovoljno zavarovanje ali pa prelivanje sredstev iz obveznega v prostovoljno zavarovanje, kar je v nasprotju s cilji zakona. Prostovoljno zavarovanje ostaja v predlaganem sistemu zdravstvenega varstva tvegana neznanka. Izvršni svet tudi ni odgovoril na opozorila Svobodnih sindikatov, da se ne izvaja tarifni del kolektivnih pogodb, kar dodatno onemogoča prostovoljno zavarovanje. • Predsedstvo je zahtevalo, da Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije navede kriterije za razvrstitev zdravstvenih storitev v šest različnih razredov glede na kri tost cene storitve z obveznim zavarovanjem. Izvršni svet se je zadovoljil z odgovorom, da so odstotki vrednosti cene posameznih storitev določeni v odvisnosti od Posebej značilno je, da Izvršni svet ni upošteval zahtev, da je potrebno pripraviti ocene posledic spremenjenega sistema zdravstvenega varstva na socialno varnost tako celotnega prebivalstva v zaostrenih gospodarskih razmerah in ob padcu življenjskega standarda kot posebej posameznih ogroženih kategorij uporabnikov zdravstvenih storitev. Izvršni svet se je povsem izognil zlasti oceni socialne varnosti posameznih kategorij zdravstveno najbolj ogroženega prebivalstva. Ostaja na ravni povprečja, kjer navaja povečanje obsega samoplačništva prebivalstva s 5 na 8 odstotkov vseh izdatkov zdravstva. S Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije ni pripravil programa ukrepov za spodbujanje množičnega sklepanja prostovoljnega zavarovanja v razmerah padanja življenjskega standarda in manjšanja solidarnosti zdravih z bolnimi. Edini predvideni ukrep je obljuba, da se bo spodbujalo nastajanje kulture dozavarovanja. Niso pripravljeni ukrepi za ekonomsko motiviranje zavarovancev za sklepanje prosto- višine tveganja, ki bi mu utegnil biti izpostavljen posameznik. Najvišji odstotek kritja cene je pri naj dražji h storitvah. Odstotek naj bi padal, tako kot se veča vloga posameznika pri krepitvi in ohranitvi zdravja, in na področjih, kjer je izkazan manjši družbeni interes. Reakcije ljudi, ki trpijo zaradi različnih bolezni, kažejo, da je vprašljiva etičnost zakona, ki deli bolezni na bolj in manj pomembne. Odgovor Izvršnega sveta kaže, da so cenovni razredi postavljeni na pamet in da vlada ne zna oceniti posledic za posamezne kategorije bolnikov. Predsedstvo meni. da lahko pričakujemo, da bo izvajanje predlaganega najpotrebnejšim onemogočilo dostopnost do zdravstvenih storitev in da bo Izvršni svet v najboljšem primeru odreagi-ral na nevzdržne situacije z nujnimi, za marsikoga prepoznimi intervencijami. Pri vsem tem Izvršni svet ni pokazal toliko previdnosti, da bi načrtoval daljše in postopnejše prehodno obdobje ter poskusno preverjanje učinkov pred splošno veljavnostjo novih predpisov. • Nedostopnost zdravstvenih storitev v pogojih padanja življenjskega standarda, ki ga je Izvršni svet napovedal že ob razpravi o razvojno-socialnem programu v začetku 1991. leta, bo v nasprotju s cilji osnutkov zakonov vodila v slabšanje zdravja prebivalstva in s tem večanje obsega kurative na račun preventive. Posebej ostaja neznanka zdravstveno varstvo upokojencev, saj osnutek zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in osnutek zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju glede zdrvstve-nega zavarovanja upokojencev nista usklajena. Upokojenci predstavljajo kategorijo prebivalstva s specifičnimi in povečanimi potrebami po kurativnem zdravstvenem varstvu. Hkrati gre za kategorijo prebivalstva z nižjimi povprečnimi prejemki. Prostovoljno zavarovanje bo zlasti za upokojenska gospodinjstva z eno pokojnino nedostopno. Lahko pričakujemo celo padec pričakovane življenjske dobe. • V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije posebno pozornost posvečamo osnovi in odmeri nadomestil plače v času bolniške odsotnosti z dela. 27. člen osnutka ustrezneje od tez določa osnovo nadomestil. Osnova mora biti določena vsaj v višini, ki je dogovorjena s splošnima kolektivnima pogodbama. Zakon pa naj določi tudi, da se nadomestilo plače za odsotnost, krajšo od 30 dni, določa v skladu s kolektivno pogodbo. Glede na to, da bo zakon povsem na novo zastavil zdravstveno zavarovanje, tudi sprašujemo, zakaj v zavarovanje ne vključimo tudi sredstev za denarno nadomestilo plače v prvih 30 dneh bolniške odsotnosti z dela. Osnutek zakona tudi ustrezneje od veljavnega sistema ureja zavarovanje za primer poklicnih bolezni in nesreč pri delu. • Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije je upošteval nekatere predloge k tezam in predlagal dvepartitno sestavo skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Osnutek pa ostaja nedorečen pri jasni opredelitvi kriterijev za določanje predstavnikov zavarovancev in delodajalcev. Zakon naj določi tudi potrebno večino za sprejemanje odločitev. V zakonu je potrebno tudi ustrezneje razmejiti pooblastila ZZZS od pooblastil ministrstva, zlasti ko gre za uresničevanje zdravstvenega zavarovanja. • Osnutek zakona ne daje pojasnil, kako se bodo določali normativi za izvajanje posameznih zdravstvenih storitev. Zahtevamo, da obvezno zavarovanje zagotavlja uporabnikom normative, ki bodo ohranili že uveljavljeno raven zdravstvenega varstva. Menimo, da mora zakon vsebovati osnovne kriterije za določanje normativov. Podlaga za določanje naj bo analiza zdravstvenih rizikov in potreb prebivalstva ter razvoj stroke oziroma ponudbe zdravstvenih storitev v svetu. Z vlaganjem v zdravstveno analitiko je potrebno preseči stihijski razvoj ali zanemarjanje posameznih področij zdravstvenega varstva. Pri pripravi normativov za izvajanje zdravstvenega varstva je potrebno strokovno oceniti tudi varovanje že dosežene ravni glede uvajanja družinske medicine na račun specializiranih zdravstvenih storitev. Posebej opozarjamo na normative za zdravstveno varstvo žena v zvezi z materinstvom in normative za pediatrične storitve. Ocenjujemo, da je v nasprotju s cilji preventivnega zdravstvenega varstva, če se z zaostrovanjem že uveljavljenih normativov niža raven tega, za družinsko politiko, tako občutljivega dela storitev. Na podlagi teh ugotovitev je predsedstvo Sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije oblikovalo te zahteve: S Zdravstveno varstvo je eden najpomembnejših temeljev socialne varnosti prebivalstva in zajema pravice, vezane na delovno razmerje in s tem na položaj članov sindikata, ki so tudi med najpomembnejšimi. Neodgovorno je spreminjanje temeljev sistema zdravstvenega varstva, ne da bi pred tem v največji možni meri poznali posledice sprememb na socialno varnost celotnega prebivalstva in posameznih njegovih kategorij. Hkrati je potrebno določiti pogoje za sprejemljiv postopen prehod iz enega v drug sistem, ki bi preprečil najhujša tveganja. Pripraviti je treba realne ocene uveljavljanja prostovoljnega zavarovanja. Pripraviti je treba konkretne izračune obremenitev, ki jih bodo morali prevzeti zavarovanci zase in za ostale zavarovane osebe, če se bodo želeli prostovoljno zavarovati. Osnutek ne pove niti, ali bo šlo za prispevek v sorazmerju z višino plače ali pa za pavšalne zneske. Ocenjujemo, da razprave o osnutku zakona brez teh pripravljenih ocen sploh ni mogoče začeti, saj bo z veliko verjetnostjo prav na podlagi teh končno pripravljenih ocen prišlo do vsebinskih sprememb načrtovanega sistema zdravstvenega varstva. Predlagatelj mora za oceno sprejemljivosti predlaganih sprememb poskrbeti za kvalitetno seznanitev prebivalstva o načrtovanem in na tej podlagi pripraviti dodaten program ukrepov za socialno vzdržen prehod iz starega v novi sistem. • Postopek za sprejem zakonov o zdravstveni in lekarniški dejavnosti se lahko nadaljuje, saj ne nasprotujemo konceptu teh dveh zakonov. Podpiramo načela razvoja strokovnosti, stalnega izpopolnjevanja znanja, strokovnega in upravnega nadzora nad izvajanjem obeh dejavnosti, zasebno delo kot element racionalnosti in ekonomičnosti ter gostejše mreže za izvajanje dejavnosti. Pri tem vztrajamo, da se položaj zaposlenih v teh dejavnostih ureja v skladu z zakonom in kolektivnimi pogodbami in da vlada sprejme program ukrepov za aktivno pomoč vsem tistim, ki si bodo morali iskati novo delo zaradi organizacijskih sprememb. • Zahtevamo, da se v sestavo strokovne komisije, ki pripravlja podlage za novo zakonodajo s področja zdravstvenega varstva, vključijo predstavniki zavarovancev in delodajalcev, ki bodo v okviru Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v letu 1992 prevzeli pomemben delež odgovornosti za izvajanje sistema. Med predstavnike zavarovancev prav gotovo prištevamo tudi Zvezo sovobodnih sindikatov Slovenije s 460.000 dokumentiranimi člani. Informacija Sindikatu kovinske in elektroindustrije Slovenije__________________________________________ V skladu s sprejetimi zaključki razgovora predstavnikov SKEI s predstavniki vlade 4. 10. 1991 v Radovljici smo proučili možnosti za umik sklepa Izvršnega sveta glede pogojev za odlaganje prispevkov nesolventnim pravnim osebam. Dogovorili pa smo se tudi za dodatno proučitev možnosti razbremenjevanja gospodarstva in izboljšanja socialnega stanja delavcev, posebej v delovno intenzivnih dejavnostih. Po proučitvi vseh okoliščin in opredelitvi potrebnih oziroma sprejemljivih ukrepov bo organiziran razgovor s predstavniki prizadetih sindikalnih organizacij, ki ga bo vodil podpredsednik izvršnega sveta g. Ocvirk. Kar zadeva citirani sklep Izvršnega sveta, ki določa pogoje za odlog prispevkov, smo ugotovili, da ga v tem trenutku ni mogoče umakniti, ker bi to lahko povzročilo nepredvidljive in škodljive posledice za delavce. Umik bi namreč pomenil, da bi vsa podjetja, ki jim je trenutno v skladu s tem sklepom omogočeno začasno odložiti prispevke ter s tem izplačilo osebnih dohodkov, morala pred izplačilom osebnih dohodkov poravnati zapadle obveznosti. Ker jim plačilna nesposobnost tega ne omogoča, ne bi mogli izplačati osebnih dohodkov niti v tako omejeni višini, kot jo določa sklep. Z izvajanjem navedenega sklepa je bilo v mesecu septembru omogočeno izplačilo osebnih dohodkov v 41 podjetjih s 57.900 delavci, ki bi sicer ostali brez osebnih dohodkov. Povečanje osebnih dohodkov brez omejitev pomeni povečevanje dolga, ki ga ne bo mogoče poplačati. Na odpis teh dajatev pa ni mogoče računati, saj bi to pomenilo diskriminacijo tistih podjetij, ki so svoje likvidnostne probleme reševala sama, tudi z zadrževanjem rasti osebnih dohodkov, in ob tem svoje zakonske obveznosti do proračuna sprotno plačevala. Ukinitev sklepa Izvršnega sveta torej pomeni, da bi delavci v teh podjetjih, ki se jim bodo verjetno pridružila še nova, ostali brez osebnih dohodkov, kar bi, glede na njihov že sicer slab materialni položaj, imelo nepredvidljive in neobvladljive posledice. Omogočanje izplačila osebnih dohodkov brez vsakih omejitev, ne glede na neplačevanje prispevkov do proračuna in s pogodbami sprejetih obveznosti do dobaviteljev, pa enostavno ni sprejemljivo, ker pomeni popolnoma anarhično poslovanje. Pristojni resorji v vladi bomo v okviru razpoložljivih sredstev še naprej pokrivali programe za ohranjanje in razvoj perspektivne proizvodnje in sodelovali pri prevzemanju obveznosti pri razreševanju presežnih delavcev. V okviru pripravljanja potrebnih ukrepov bo verjetno predlagana tudi sprememba obdavčenja najnižjih razredov osebnih dohodkov oziroma znižanje stopenj pri dohodnini za te osebne dohodke. V pripravi je tudi program ukrepov na drugih segmentih ekonomske politike, ki bodo vzpostavili ustreznejše pogoje gospodarjenja. Če hočemo vsi skupaj, da se delovni procesi odvijajo, moramo tekoče reševati tudi zaplete, ki se pojavljajo pri poslovnih odnosih z drugimi republikami in s tujino. Hitrih rešitev, ki bi bile najugodnejše za vsa področja, v takih pogojih ne moremo pričakovati, lahko pa pogoje z medsebojnimi pritiski in oviranji še poslabšamo. Jožica Puhar, Lep pozdrav! ministrica za delo Madžari pri nas________________________________________ V Sloveniji je bila na enodnevnem obisku delegacija Vsedržavne konfederacije madžarskih sindikatov. Vodil jo je vodja mednarodnega oddelka Ervin Keki. Taje na pogovorih s predsednikom Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušanom Semoličem in člani predsedstva dejal, da so se za obisk odločili, ker hočejo, v prepričanju, da obstaja veliko stičnih točk, navezati tesnejše stike z najmočnejšim slovenskim sindikatom. Madžarska vlada še ni priznala samostojne in suverene Slovenije, po mnenju Ervina Kekija pa bo to storila slejkoprej. Zato so v Vsedržavni konfederaciji madžarskih sindikatov, ki združuje 2 milijona delavcev, sklenili stopiti korak naprej od madžarske vlade in navezali stike s Svobodnimi sindikati Slovenije. V pogovorih sta obe strani izmenjali izkušnje o vlogi sindikatov po političnih in gospodarskih spremembah v obeh državah. Na koncu je Ervin Keki povabil Dušana Semoliča, naj čimprej obišče Vsedržavno konfederacijo madžarskih sindikatov. Ta je vabilo z zadovoljstvom sprejel. Pavle Vrhovec Dve muhi na mah! Želeli bi vas seznaniti s programom Študent, ki je nova oblika varčevanja, namenjena predvsem pokrivanju osnovnih stroškov izobraževanja na srednji šoli ali univerzi . Program Študent je razvil SIBINVEST skupaj s Slovensko investicijsko banko. Privarčevana sredstva so, odvisno od višine mesečnega obroka, lahko popolno nadomestilo štipendije ali njeno dopolnilo. S tem programom bodo lahko prišli do izobrazbe mnogi, ki bi jim bila ta pot sicer onemogočena. Starih časov ni več, zato morajo starši na jutrišnji dan svojih otrok misliti že danes. Breme šolanja bo lažje, če bomo sredstva za ta namen zbirali postopoma. Tak način razmišljanja nam je morda nekoliko tuj, vendar z razvijanjem programov, kot je program Študent, tudi pri nas uvajamo modele, ki jih pozna ves razviti svet. Zavedamo se, da živimo v trenutku, ko je težko razmišljati o tem, kaj bo jutri, saj je velik del zaposlenih obremenjen z razmišljanjem, kako preživeti danes. Pa vendar, čeprav smo navajeni živeti drugače, lahko prihodnost prehitimo, če se na dogodke, s katerimi se bomo srečali jutri, pripravimo že danes. Tudi s tem se bomo izognili mnogim težavam in stresom. Varčevanje v programu Študent poteka na osnovi mesečnega vplačevanja obrokov v višini, ki jo izbere vsak varčevalec sam. Višina obroka se vplačuje v tolarski protivrednosti nemške marke na dan vplačila po srednjem tečaju Banke Slovenije. Pri- varčevana sredstva ohranijo realno vrednost, saj bodo tudi izplačila obračunana v tolarski protivrednosti iste valute. Tako devalvacija domače valute ne more vplivati na vrednost privarčevanega denarja. Prihranki bodo obrestovani po 9-od-stotni letni obrestni meri. Čas varčevanja bodo varčevalci lahko prilagajali svojim potrebam. Izbirali bodo lahko med 6-, 8- ali 10-letnim varčevanjem. Pod posebnimi pogoji bo potekal tudi skrajšani program, vendar traja varčevanje najmanj dve leti. Ob zaključku varčevanja se bodo varčevalci lahko odločali za enkratno izplačilo ali za 4- oziroma 5-letna mesečna izplačila. Velika prednost programa je tudi njegova fleksibilnost, saj lahko varčevalci med potekom varčevanja spreminjajo dobo vlaganja in višino obroka, v vsakem trenutku pa lahko tudi odstopijo od programa in dobijo v skladu s splošnimi pogoji izplačan celotni znesek skupaj z obrestmi. Da bodo varčevalci lahko svojim otrokom zagotovili z materialnimi problemi manj obremenjena leta šolanja in študija, program Študent predvideva še eno ugodnost - pridobitev kredita pod ugodnimi pogoji do višine privarčevanih sredstev. Za varnost naložbe poleg SIBINVESTA jamči tudi Slovenska investicijska banka. Za ponazoritev vam posredujemo izvlečke iz tabel varčevanja za povprečno mesečno vsoto. VARČEVALNA DOBA 6 LET (72 VPLAČIL) MESEČNI OBROK MESEČNA RENTA SKUPNO VPLAČANO ENKRATNI DVIG RENTA (48 KRAT) 50 DEM 110 3.600 4.731,16 5.280 VARČEVALNA DOBA 8 LET (96 VPLAČIL) MESEČNI OBROK MESEČNA RENTA SKUPNO VPLAČANO ENKRATNI DVIG RENTA (48 KRAT) SODEM 165 4.800 6.953,42 7.920 VARČEVALNA DOBA 10 LET (120 VPLAČIL) MESEČNI OBROK MESEČNA RENTA SKUPNO VPLAČANO ENKRATNI DVIG RENTA (48 KRAT) MESEČNA RENTA RENTA (60 KRAT) SODEM 220 6.000 9.554,30 10.560 190 11.400 PRIJAVNICA Zanima nas sodelovanje v programu ŠTUDENT Sindikat podjetja: ............................... Zaupnik (ime in priimek): ........................ Žig: Podpis: mešana delniška družba, katere delničarji so pomembna slovenska podjetja, delničarji iz tujine, v visokem deležu pa tudi Izvršni svet Republike Slovenije. Temeljna dejavnost te banke je investiranje, in sicer investiranje v najbolj donosne programe, zlasti v razvoj manjših in srednje velikih podjetij. VABIMO vas, da se v akcijo predstavljanja programa Študent in pridobivanja varčevalcev vključite tudi vi, v vaši organizaciji sindikata. Upamo si trditi, da ta program ne pomeni zgolj ene izmed novih dejavnosti banke, ampak da je njegov pomen širši. Program Študent pomeni tudi pomembno novost, ki bo postala sestavni del našega jutri in drugačnega načina življenja. Če se boste v akcijo pridobivanja varčevalcev vključili, bomo vašo aktivnost nagradili. Za vsakega varčevalca, ki se bo na osnovi vaše pobude vključil v program, bomo vaši sindikalni organizaciji nakazali 5 odstotkov od enoletnega vplačila varčevalca. (Primer: Za mesečno pogodbo za varčevanje 50 DEM znaša vaša provizija 960 SET.) Vaša dejavnost naj bi bila usmerjena predvsem v predstavitev programa in zbiranje prijav, dokončne pogodbe pa bodo sklenili naši zastopniki. S celotnim programom vas bomo podrobneje seznanili po naknadnem dogovoru. Če smo uspeli vzbuditi vašo pozornost in bi želeli v naši skupni akciji aktivno sodelovati, prosimo, da nam to pisno sporočite na naslov SIBINVEST k. d., Miklošičeva 38, Ljubljana do 10. 11. 1991. Lep pozdrav! Zavozlane Vezenine Območna organizacija sindikatov Posavja Pomoč Hrvaški Zveza neodvisnih sindikatov Hrvaške je zaprosila za pomoč Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. Odločili smo se za zbiranje nepokvarljive hrane, tekstila, zdravil in sanitetnega materiala. Odziv v podjetjih in zavodih Posavja je bil velik, saj smo zbrali pomoč v vrednosti 357.055 tolarjev. Številka ni povsem realna, saj je bilo veliko izdelkov neposredno iz tovarn in zato brez prometnega davka; tako je vrednost še višja. V imenu hrvaških delavcev bi se radi tudi po tej poti vsem zahvalili za prispevke - navajamo jih v seznamu. Lep pozdrav! Marjan Urbanč, sekretar Oktobra letos so za pomoč Hrvaški prispevali: Vrednost - SLT BETI Metlika, obrat Dobova trenirke - 50 pribl. 50.000 Mercator - Agrokombinat Krško jabolka-145 kg, krompir-300 kg 5.135 Podj. Labod - tovarna Libna Krško puloverji - 20 20.000 Mercator - Kmečka zadruga Sevnica živila 1.783 M-Agrokombinat - Poljedelstvo-meso Kostanjevica meso, salame (trajni proizvodi) - 11,5 kg 1.725 Mercator Sevnica razna oblačila - 4 kartoni 30.000 Lekarna Krško sanitetni material, mleko v prahu 2.399 ŽG - Podj. za vzdrž. žel. voz Dobova živila 4.000 INPLET Sevnica oblačila 26.000 Posavje Brežice živila 50.204 TERME Čatež živila 9,942 AGRARIA Brežice živila, zdravila 25.016 Mercator - PRESKRBA Krško živila 11.240 SLOVIN Brežice brezalkoholne pijače - 30 platojev 14.400 Zdravstveni dom Brežice zdravila in sanitetni material 10.485 PETROL - Uprava Brežice zdravila in sanitetni material 20.009 Kmečka zadruga Brežice zdravila in sanitetni material 10.751 HPG Gornji Lenart zdravila in sanitetni material 14.999 INTEGRAL Brežice zdravila, sanitetni material 10.189 Lekarna Brežice zdravila, sanitetni material 29.913 PREVOZ Brežice prevoz 8.865 Skupna vrednost 357.055 Obrat Vezenin Čebelica iz Vipave vidi svojo pot le v samostojnosti. Težava je v tem, ker jo ubira s precej nedorečeno privatizacijo. Območni svet ZSSS se skuša vključiti, da bi bilo vse skupaj vsaj kar se le da pravično, če je že noro. DE je dve številki nazaj že pisal o zagatah blejskih Vezenin. Očitno si v njih zaposleni reševanje predstavljajo vsak zelo po svoje. Iz Ajdovščine nas je predsednik območnih sindikatov Bogdan Godnič peljal na zbor delavcev obrata Čebelica, kjer je zaposlenih še 90 delavcev. Dva meseca brez plač, dva tedna stavka, občina brez sredstev za pomoč, grozijo odpuščanja... Bogdan Godnič in njegov gorenjski kolega Sandi Bartol sta sicer bentila, da odpuščanje ne more biti rešitev, toda vse se je vendarle vrtelo okoli tega, kako (tudi na ta neljubi način) ohraniti vsaj jedro proiz- vodnje, ki se morda še lahko preživi in reši vsaj nekaj delovnih mest. Andrej Korenčan, direktor Vezenin, je skušal duhove miriti s predavanjem o makroekonomiji, bančnih pijavkah, izčrpanih proračunih, zaprtih južnih trgih in podobnih pridobitvah demokracije in samostojnosti. Pa so ga razkurjene delavke držale zelo na kratko. Ko je namreč prevzel Vezenine, je obljubljal krčenje predvsem razbohotene režije, pa je pripeljal še nove in dopustil preplačanost režijcev. Zato je zdaj polom, celotno vodstvo v ostavki, delavci pa... »Ne gremo delat, dokler ne dobimo denarja za že opravljeno delo, zastonj ne bomo več garali. Ne bomo črnci za Vezenine. Bomo pa poskusili sami. Prej bomo uspeli.« In v tem grmu je pravzaprav tičal zajec. Nekako smo le izbrskali, da so že ustanovili zasebno firmo, ki je zaenkrat zaposlila deset ljudi. Korenčan jim je vrnil žogico, češ ko bi vsaj zaposlili vse, če se že osamosvajate, Bartol pa ga je prijel, zakaj jim administrativno nagaja, če jim plač ne more dati, če se stavka vleče, če nimajo niti za telefon in elektriko... Godljo smo skušali zjasniti v pomenku z Zorko Polšak, predsednico sindikata Čebelice. Res le skušali, kajti motnja bo menda še lep čas: Gre namreč za to, da je dal italijanski partner stroje, na katerih delajo zaposleni v privatni firmi, in to v prostorih Čebelice, ki je še v sklopu Vezenin. Odpovedi ne dajo nikomur, niti obratovodji Čebelice, ki je hkrati med štirimi lastniki privatne firme. Delnice je kupilo 29 zaposlenih, dela pa je za deset ljudi. Popolna zmeda torej, od dvojne zaposlitve, lastništva, delničarstva, delovanja v sklopu Vezenin in privatizacije, do stavke v Vezeninah za povrh, a hkrati dela v privatni firmi... Norišnica! Še posebej zato, ker so lastniki le štirje (spet iz pisarn, jasno), delničarjev le 29 od 90 zaposlenih, dela pa je le za desetino teh. Saj človek sploh ne ve, za koga bi navijal. Morda še najbolj za območne sindikate, ki skušajo te vozle vsaj malo zrahljati. Nič nimajo proti samostojnosti, če je to očitno edina rešitev, toda radi bi se vključili v delničarstvo. Tudi v imenu in interesu svojih članov, zaposlenih v Čebelici, ki iz takšnih ali drugačnih vzrokov niso postali delničarji. Ciril Brajer Knjiga za sindikalno rabo Kako učinkovito stavkati Kako stavkati, da bi stavka obrodila uspeh? Kako stavkajo delavci drugod po svetu? Kaj vemo o vzrokih in povodih za stavke, o njihovih organizatorjih in izidu? Ali so se značilnosti stavk v zadnjem času spremenile? Kako na stavke vpliva poslovna uspešnost, investiranje in visoka tehnična opremljenost podjetij? Kakšno vlogo imajo sindikati, kakšno oblast in politika? Kaj storiti, da bi stavke ne izničile še tistega, kar še je, prizadele največ škode tistim, ki jih organizirajo. Skupina avtorjev: dr. Bogdan Kavčič, mag. Andrej Lukan, mag. Dana Mesner-Andolšek in Andreja Čibron nudijo v knjigi »Stavke« odgovore na ta in še na mnoga druga vprašanja. Med triletnim raziskovalnim delom so analizirali -stavke v Sloveniji v letih 1988 in 1989. Pojem stavke je bil v naši ustavi opredeljen šele leta 1988. To pomeni, da je bila s tem pravica do stavke tudi uzakonjena. Vendar sociologi in pravniki menijo, da je že zakon o združenem delu leta 1976 dejansko pomenil pravno priznanje stavke. Praktično smo Jugoslovani stavke poznali že dve desetletji prej, vsaj od leta 1958. Tipična slovenska stavka ima takšno podobo: je strasten izbruh nezadovoljstva predvsem manj kvalificiranih zapooslenih (v družbenih dejavnostih tudi strokovnjakov), ki ga sprožijo prenizki osebni dohodki. Večinoma gre v začetku za majhne skupine stavkajočih, ki svojega nasprotnika vidijo skoraj izključno v vodstvih svojih organizacij, le v manj primerih v širši družbi. Če začetni pogovori niso uspešni in vodstvo stavkajočim ne ugodi, se stavka podaljša z nekaj ur na več dni; poveča se število udeležencev, nezadovoljstvu z osebnimi dohodki se pridružijo še drugi razlogi (slaba organizacija, nezaupanje vodstvu, neinformiranost itd.). Če vodstvo že ob prvem razgovoru vsaj obljubi, da bo delavcem ugodilo, se stavka konča. Na prvi pogled so »naše« stavke zelo uspešne, saj stavkajoči dosežejo vsaj delno uresničenje svojih zahtev (npr. povečanje osebnih dohodkov). V svetu tudi pogodbe o »socialnem mira« In kako potekajo stavke drugod? V svetu obstajajo tri skupine držav: tiste, v katerih je stavka še vedno delikt ali pa pravica do stavke ni priznana; tiste, v katerih velja svoboda stavke, kar pomeni, da pravica do stavke ni določena že v ustavi, jo pa bolj ali manj podrobno urejajo zakoni; in tiste, v katerih je pravica do stavke z omejitvami ali brez njih določena že v ustavi, ustava pa tudi napotuje na zakonsko ureditev načina njenega uresničevanja. Razlike obstajajo tudi glede pravice do stavke. Ponekod (npr. v Nemčiji) je edini nosilec pravice do organiziranja stavke sindikat. Stavka je torej lahko tudi »nesindi-kalna«. Ponekod so v-pravno ureditev kolektivnih pogodb sprejeli klavzulo o socialnem miru, po kateri v času veljavnosti kolektivne pogodbe stavka ni zakonita, drugod veljavne kolektivne pogodbe ne zavezujejo k socialnemu miru. V svetu torej govorijo o dovoljenih oziroma nedovoljenih ali pa o zakonitih oziroma nezakonitih stavkah. Za dovoljene oziroma zakonite stavke morajo biti izpol- njeni določeni pogoji, ali, drugače povedano, ne smejo obstajati nekatere omejitve, predvidene že v zakonih ali izoblikovane v sodni praksi. Aktivni udeleženci stavke so lahko delavci v delovnem razmerju, ponekod vključno z javnimi uslužbenci, glede pasivnih udeležencev pa velja značilnost, da se krog le-teh širi: stavka dandanes ni uperjena le proti delodajalcem, lastnikom kapitala; vse pogosteje se v vlogi nasprotne stranke znajdejo managerji, pa tudi država oziroma njeni organi. Najmočnejša opora delavcev je sindikat O stavkah ni mogoče govoriti, ne da bi omenili sindikate. Sindikati so po definiciji trajna organizacija delojemalcev za zaščito in izboljšanje njihovega materialnega in socialnega položaja. Sindikati so nastali kot organizacija delavskega razreda za zaščito njegovih interesov. V celoti lahko re- čemo, da gre za zaščito pred zunanjimi strankami, posebej pred delodajalci, pa tudi pred državo in njenimi službami ali celo.pred drugimi sindikati. Kot vsaka organizacija tudi sindikati od članstva zahtevajo podrejanje individualnih interesov in avtonomijo kolektivnim interesom in kolektivni akciji. Za to dobijo člani dvoje: kolektivno doseganje ciljev in vpliv na uporabo sindikalne moči. Podlaga sindikalni akciji je solidarnost članstva. Delavci imajo proti delodajalcem pravzaprav eno samo učinkovito orožje: lahko prenehajo delati. Da bi ga lahko učinkovito uporabljali, morajo biti organizirani. Prav to pa je funkcija sindikatov. Zato se sindikati oblikujejo kot organizacija delavcev, ki nastopa kot stranka delavcev v sporih z delodajalci. Povsod, kjer je konflikt med delavci in delodajalci institucionaliziran, se kot stranka delavcev pojavlja sindikat. Sindikat predstavlja in zastopa delavce tudi, če je vanj včlanjena manjšina delavcev. Sindikat zastopa delavce v celotnem pogajalskem procesu, tako v pogajanih kot pri organiziranju stavk. Moč sindikata je dejansko odvisna od tega, koliko je management odvisen od sindikata in obratno. Odvisnost temelji na materialnih interesih in na možnosti drugih izhodov iz konflikta. Odvisna je tudi od splošnih družbenih, političnih in gospodarskih razmer. Zato so sindikati razvili dve funkciji: ena je dejansko vodenje stavk, druga pa upravljanje industrijskih odnosov in preventiva pred spori. Razvoj sindikatov opozarja torej tudi na problem notranjih odnosov v sindikalni organizaciji. Ko namreč ta postane dovolj velika in močna, se začenjajo procesi za zagotovitev obstoja in trdnosti organizacije same. Ta proces se kaže tudi v povečevanju razdalje med članstvom in vodstvom, v odtujevanju vodstva od članstva, saj interesi organizacije lahko prekrijejo življenjske interese članstva po sindikatu. Jasno, da takšni interesi vplivajo tudi na razpoloženje sindikata do stavk in obnašanje v stavki (bojevitost sindikata). Zaradi ne-posluha sindikatov za interese delavcev pride pogosto do »divjih stavk«, ki jih je zelo težko speljati v mirnejše vode. Iz vsebine knjige »Stavke« je moč izpeljati te ugotovitve: Če smo nekoč stavko opredeljevali kot sredstvo razrednega boja, ki je imela za edini cilj višje mezde in izboljšanje delovnih razmer, to dandanes ni več edini način, s katerim je moč braniti interese delavcev v razmerju do delodajalca, temveč je stavka tudi način emancipacije delavskega razreda. Pravico do stavke pri tem sociologi uvrščajo med tiste pravice, ki naj bi vodile k uresničevanju tako imenovane industrijske demokracije. S stavkami skušajo delavci povsod po svetu preusmeriti ekonomsko in socialno politiko, z njimi branijo sindikalne svoboščine in pravice delavskih predstavnikov ter intervenirajo ob prestrukturiranjih gospodarstva. Pri nas pa si delavci s stavkami še vedno le začasno »izboljšujejo« socialni status. Knjigo priporočamo v branje vsem, ki se odločajo za stavke kot skrajno sredstvo za uresničitev svojih socialnih in drugih zahtev. Izdalo jo je Znanstveno in publicistično središče, d.o.o., Ljubljana, Beethovnova 2. Vinko Blatnik Sindikat gostinstva in turizma Slovenije Sklepi z razširjene seje Na skupni seji predstavnikov izvršnega odbora Sindikata delavcev gostinstva in turizma, ministrstva za delo, ministrstva za gostinstvo in turizem, GZS - Sekcije za gostinstvo in turizem Slovenije, Turistične zveze Slovenije ter direktorjev večjih delovnih organizacij s področja gostinstva in turizma Slovenije dne 23. 10. 1991 so bili sprejeti sklepi: Republiški sindikat delavcev gostinstva in turizma naj skupaj z GZS - Sekcijo za gostinstvo in turizem Slovenije v najkrajšem času organizira obisk delegacije pri predsedniku izvršnega sveta gospodu Lojzetu Peterletu, V delegaciji bodo predstavniki: Sindikata gostinstva in turizma Slovenije, GZS - Sekcije za gostinstvo in turizem Slovenije, Obrtnega združenja - Sekcije gostinstva in turizma. Turistične zveze Slovenije, Bleda, Portoroža, Postojne in Ljubljane. Na razgovoru pri predsedniku IS Peterletu bomo pojasnili katastrofalen položaj, v katerem se je znašla panoga, ter poiskali možnnosti za razrešitev oz. omilitev nastalih razmer. Ministrstvo za delo Republike Slovenije naj skupaj s sindikatom gostinstva in turizma ter GZS - Sekcijo za gostinstvo in turizem poišče rešitve za začasno zaposlitvijo naših delavcev v sosednjih deželah, avstriji, Italiji, Švici itd. Razgovori na ravni sindikatov so bili opravljeni, sedaj pa naj ministrstvo za delo na ravni ministrstev opredeli in se dogovori o zaposlovanju naših delavcev v zimski turistični sezoni. To nalogo naj bi ministrstvo za delo opravilo najkasneje do 5. novembra 1991 oziroma do pričetka zimske turistične sezone v sosednjih deželah. Ministrstvo za delo R Slovenije in Ministrstvo za gostinstvo in turizem R Slovenije naj poskrbita za pridobitev nujnih sredstev za financiranje izplačil osebnih dohodkov delavcev, ki čakajo na delo v skladu z že opredeljenimi kriteriji, ki jih je izdelalo Ministrstvo za delo RS. Predlagamo, da pri obravnavi vlog, prispelih iz delovnih organizacij, poleg ministrstev za delo in turizem sodeluje tudi GZS - Sekcija za gostinstvo in turizem Slovenije. Ministrstvo za gostinstvo in turizem Slovenije naj v čim krajšem roku izdela, če že ne dolgoročno, kratkoročno vozijo strategijo razvoja gostinstva in turizma Slovenije, iz katere bo razvidno, kako se bo nastali položaj premostil in kakšne ukrepe bo sprejelo za oživitev panoge, za katero smo bili vsi prisotni prepričani, da bi lahko bila glede na obstoječe možnosti ena ključnih panog s pomembno vlogo v nadaljnjem razvoju naše mlade države. Sindikat delavcev gostinstva in turizma RS zahteva od podjetij dosledno spoštovanje določil panožne kolektivne pogodbe, predvsem spoštovanje določil, opredeljenih v 16. členu panožne kolektivne pogodbe. Mihajlo Zver, sekretar Kolektivna pogodba kot kultura dialoga V ponedeljek, 28. oktobra, je bila v Domu sindikatov v Ljubljani po dolgem letu pogajanj podpisana panožna kolektivna pogodba za elektrogospodarstvo in premogovništvo. Najnovejšo kolektivno pogodbo v Sloveniji sta s kratkima govoroma pospremila na pot njena podpisnika, minister dr. Miha Tomšič na eni in predsednik sindikata Franc Druks na drugi strani. Minister Tomšič je dejal, da sta obe strani v to pogodbo vložili veliko delo. še posebej, ker so se stališča na začetku zelo razlikovala. Da so na koncu le prišli do sporazuma, je verjetno pripomoglo tudi to, je dodal Miha Tomšič, da sta se obe strani zavedali sedanjega položaja v tej dejavnosti kot tudi v družbi. Izrabil je pričakovanje, da bo panožna kolektivna pogodba učinkovit instrument za uravnavanje osebnih dohodkov in odnosov v elektrogospodarstvu in premogovništvu. Predsednik sindikata energetike Franc Druks je podpis panožne kolektivne pogodbe označil za kulturni dogodek, saj spada kolektivno dogovarjanje med civilizacijske in demokratične dosežke naše mlade države. Kolektivna pogodba je v bistvu osnova za kulturo dialoga in odnosov, saj je z njenim podpisom sklenjen tudi nekakšen socialni pakt med državo in delavci. In če se bo ta pogodba spoštovala, bo to zagotovilo socialni mir v tej dejavnosti. Da pa bo res tako, bodo morali že jutri začeti spremljati in nadzorovati njeno izvajanje. Franc Druks je svoj govor končal z besedami, da upa. da bodo lahko čez leto dni ugotovili, da so podpisali dokument. ki bo zagotovil socialno varnost zaposlenih v tej dejavnosti. R. P. Izhodiščni bruto osebni dohodki po posameznih tarifnih razredih v elektrogospodarstvu so: Tarifni razredi Izhodiščni mesečni bruto OD v SLT za polni del. čas 1/1. Enostavna dela 10.578,00 II/l. Manj zahtevna dela 12.694,00 III/l. Srednje zahtevna dela 13.963,00 IV a/l. Zahtevna dela 16.396.00 V/L Bolj zahtevna dela 18.512.00 VI a/l. Zelo zahtevna dela 22.425,00 VII/1. Visoko zahtevna dela 28.984,00 VIII. Najbolj zahtevna dela 41.783,00 IX. Izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela 47.601,00 Izhodiščni bruto osebni dohodki po posameznih tarifnih razredih v premogovništvu so: Tarifni razred RR Izhodiščni BOD za polni delovni čas v SLT (velja od 1. 9. 1991) I. Enostavna dela 1,000 10.578,00 II. Manj zahtevna dela 1,287 13.615,00 III. Srednje zahtevna dela 1,406 14.873,00 IV. Zahtevna dela 1,582 16.735,00 V. Bolj zahtevna dela 1,771 18.734,00 VI. Zelo zahtevna dela 2,154 22.786,00 VII. Visoko zahtevna dela 2,710 28.662,00 VIII. Najbolj zahtevna dela 3,650 38.611,00 IX. Izjemno pomembna dela 4,347 45.983,00 ZA VSAKEGA SINDIKALNEGA ZAUPNIKA ROKOVNIK ’92 VAŠ PRIROČNIK! V založbi ČZP Bnotnort «mo vam vsebino: i Illilllill . : 1 Koledarski vložek za vpise seskov m arugm opozoril I. ^o^astodlkalneza- •PKatere so lemelj'^ey^ loge sindikata v podjetjui in ustauciovali • Kako biti v stalni povezavi s članstvom •. Kako in zakaj komumci rati z vodstvi podjetij e Kako se pogajati • Kako stavkati 4 Bistvene sprememb lovno-pravne zakonodaje Rokovnik bo izšel na začetku novembra letos. Cena 15 DEM na dan plačila po tržnem tečaju. Če rokovnik plačate vnaprej — ob naročilu - vam priznamo 10 % popusta. NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo ---------- izvod(ov) Rokovnika ’92. Naročeno pošljite na naslov: Naziv DO, sind. org. itd. __________________________ Ulica, poštna št., kraj: ___________________________ Ime in priimek podpisnika: _________________________ 1. Račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu rokovnika. 2. Rokovnik mi (nam) pošljite po povzetju 3. Plačamo vnaprej — po predračunu Naročeno, dne: ______ _______________________________________________ Žig Podpis naročnika