Edizione per Testero — Inozemska izdaja Leto LXX»_štev. 149 a V LJubljaii>I, v nedeljo, 4, julija I943-XXI Prezzo ■ Cena L 0.80 Naročnina mesečno 18 Lir, ca (nožem* •tvo 31.50 Lir • nedeljska Izdaja ca« loletno 34 Lir, ei Inozemstvo 65 Lir. Cek. ra& Ljubljana 10.650 ta naročnin« ln 10.349 za insera te, Podruinlcai Novo mesto. SLOVENEC Izhaja Tsak dan cjntraj razen ponedeljka ln dneva po praznflnL 4'Uf W UIK«IW •> fJOVO C , ... . „ „ ,, , ,, S OrednUtvo II, »pravni Kopitarjeva ». LJubljana, g Izključna poohTaS?enks ra »elaSevatiJe IfafTJansFefra tu lujega = Redazione, Araministrazlonm Kopitarjeva 4, Lnbiana. i ConeesMonarfa Meltislva per la rmbMtrft! «?1 pToventenr.a Izvora t Uniono Pubbllciti Italiana S. A, Milana. | Telefon 4001—400?, g ed esterai Union« PubblicitA Italiana S. A, Milana Abbouamentr. mih 18 Lire. Estero, me te 31 50 Lire. Edi- cione domenita. «n-no 34 Lire. Estero 65 Lir«. C C P.I Lubiana 10 650 per (
  • različnih organizacij' škili načelih izvedle mobilizacijo delovnih sil. Italjanom in fašistom se nujnost delovne službe ter njena, v bistvu moralna utemeljenost, zdita prav tako jasui in določni, kakor so jasna in določna načela, na katerih temeljita fašistovska država ter kor|>orativna ureditev. Fašistovska revolucija je delo dejansko posta-i vila za temelj politične in pravne organizacije; naroda. V vladavini, kakor je ta, ki je iz dela naredila merilo za sociulno koristnost posameznika in za bistvo gospodarstva, delovna služba ni navadno prisilno orodje, čigar ii|>orabo nalagajo vojne potrebe. V taki vladavini 'ima ta služba dosti višji in temeljitejši moralni pomen, ker jo gledamo v luči tistih osnovnih načel fu-šislovskega nauka, ki so zdaj prodrla /e v narodno vest. Iz tega izvira, da je delovna služba vredna, da jo postavljamo na isto moralno raven kakor vojaško službo. Kmet, ki ljubi zemljo, de-delavec v delavnici in tovarni, vsi, od najvišjih do najnižjih, ki pomagajo pri izdelovalnem naporu naroda pod orožjem, stoje danes junaškim vojakom ob boku ter si / njimi delijo čast služiti domovini. Prvi in drugi so tvorci zmage. Opravljanje delov/ic službe je treba torej smatrati za enega na j plemen i tejši b zunanjih izrazov v razmerju, ki veže posameznika z državo. Z razglasom o tem, da so v delovno službo poklicani štirje moški in ženski letniki, in sicer od 1922 do 1925 (katerim utegnejo slediti še drugi) , je zakon o disciplini v vojnem času stopil v novo izvajalno razdobje. Poseg pristojnih ustanov se je zdaj v pretežni meri obračal k tistim panogam delavcev, ki so poklicno in strokovno usposobljeni. Temeljna zamisel novega razdobja, v katero stopa danes delovna služba, pa je, da je treba v tem za državo odločilnem času zaposliti tudi »nestrokovnjake«, to je tiste, ki nimajo kvalificirane delovne stro-Kfc, določane 6l>rti' ali/sploll hišo navajeni delati, da bodo po svojih primernih zmožnostih sodelovali' pri tistem, kar zahtevata vojna in delovna služba. Današnji ukrep je sad dolgih in podrobnih priprav pristojnih organov za organizacijo delovne službe. V tej zvezi je treba opozoriti tudi na dragoceno delo, ki ga je opravila stranka preko zveznih 6redišč, ki so bila nalašč zato ustanovljena, ker je to delo omogočilo, da se tedanji ukrepi postavijo nt» trdne organizacijske temelje ob popolnem poznavanju polbžaja. v katerem se morajo izvesti. Ukrep se nanaša tako na moške kakor tudi na ženske, vendar hoče izkoristiti predvsem žensko delo, ki predstavlja vfflik rezervoar delovnih 6il. Glede moških količinskih doprinosov ne bi mogel biti znaten, ker je večina sposobnih moških pod orožjem ali zaposlenih v proizvajalnem procesu, medtem ko je na dru«i strani zelo malo poklicno obeleženih moških. Kar so tiče moških, se bo torej delovna služba opirala nn korsine namene, da izvrši tem primernejšo, umnejšo in koristnejšo razporeditev razpoložljivih sil. Mobilizacija delovne službe se izvede v dveh ločenih obdobjih. Najprej bo izveden kontro'ni vpoklic, da se ugotove elementi, ki I>I se mogli koristno uporabiti za delo na raznih sektorjih. Način teli kontrolnih vpoklicev je določen v posebnem proglasu Drugo obdobja mobilizacije se tiče izvežbanosti in dodelitve k delu po poklicih tistih elementov, katerih zaposlitve smatra za potrebno. Praktično bodo ti ukrepi izvedeni takoj, ven- dar postopoma. Ne smemo pa splošno izključiti, ako izvzamemo najnujneja dela, možnosti, da su bo mobilizacija morala izvesti na širši podlagi in z drugačnimi ukrepi. Poleg vprašanj tehnično-organizacijskega značaja in tistih, ki se nanašajo na profesionalno usmeritev in izvežbanost posameznih elementov, postavlja delovna služba celo vrsto širših vprašanj gospodarskega in socialnega značaja, ki tvorijo predmet pozornih proučevanj pristojnih! organov.. Popolna in organizacijska rešitev teh vprašanj bo nedvomno lažja po osredotočenju dela te organizacije v enem samem ministrskem organu, ki bo odločal o vsem. kar je v zvezi z delovnimi silami v vojnem času. Organizacija delovne službe Angleški vojni »cilji« Jasna izjava »Economista«, da se Anglija bori proti vsemu italijanskemu ljudstvu Rim, 3. julija. Angleška propaganda vsak dan vedno natančneje govori o svojih vojnih ciljih do Italije. Neka znana angleška revija trdi, da »mora Italija prenehati biti velika vojaška sila« in da mora biti zato »ozemeljsko, politično in gospodarsko zmanjšana, v kolikor bo to potrebno za razorožitev ter za nadaljevanje razorožitve«. Ta revija je sledila reviji »Economist«, ki sicer priznava civilizacijske zasluge Italije v Afriki in Tripo-litaniji, pa piše: »Jasni vojaški razlogi govore proti vrnitvi kakršne koli italijanske posesti, če- tudi bi se naj vrnila liberalni demokratski vladi, popolnoma očiščeni fašističnih elementov.« Čeprav ti »jasni razlogi« niso povedani, jih je vendar lahko razložiti kot izključne interese angleškega imperializma. Dragocena pa je izjava, da bi ne bile vrnjene kolonije niti kaki demolibcralni vladi brJz fašističnih elementov. Ta izjava je potrdilo, da se Anglija ne bori le proti italijanskemu režimu, marveč proti vsemu italijanskemu ljudstvu, ki je Anglijo popolnoma razumelo in je trdno odločeno, upirati se vsem laskanjem, grožnjam in terorizmu ter sc boriti do zmage. (»II Piccolo«.) Prvo priznanje Lizbona, 3. julija. Severnoameriško mornariško ministrstvo je začelo s poročili o hudem udarcu, ki ga ie zadalo japonsko letalstvo ameriškemu brodovju v Tihem morju. Sporočeno je bilo, da so torpeda japonskih letal potopila veliko prevozno ladjo »Macaulay« v osrednjih salomonskih vodah in da je nekaj sto japonskih letal silovito napadlo ameriške vojne ladje. Dodatno poročilo pravi, da poročila o tej bitki še niso popolna, iz česar se (la sklepati, da bodo bodoče dni priznali še več izgul). (»11 Piccolo«.) 20 milijonov na prisilnem delu v SSSR Berlin, 3. julija. AS. Po poročilih iz Moskve je sovjetska vlada prisilila nad 21) milijonov l judi k prisilnemu delu. Zadošča le majhna de-nunciacija na vodstvo GPU in denunciruni mora takoj na prisilno delo. Sikorski je moral pozabiti na Katin • Budimpešta, julija. Tukajšnji večerni listi prinašajo poročilo o razgovorih, ki jih je imel v Kairu general Siskorski z angleškimi in severnoameriškimi predstavniki, kjer je bilo sklenjeno, da bodo ustanovili do konca septembra dve poljski armadi. Del potrebnih vojakov za ti dve armadi naj bi prišel iz sovjet- ske Rusije, to je Rusi naj osvobode številne poljske vbjake, nahajajoče se v tamkajšnjih koncentracijskih taboriščih. Ti dve armadi bo tvorilo <> divizij. Prva bo imela sedež v Aleppu, druga v Bcyruthu, tretja v Tripoliju, četrta v nekem nedoločenem kra ju, neta v Mossulu in šesta v Teheranu. Po ameriškem računu znašajo sile generala Sikorskega 40.000 mož. (.>11 Piccolo«.) Nemške oborožene sile na egejskih obalah Berlin, 3. julija. Narodnosocialistični listi objavljajo nekaj fotografij, iz katerih je razvidno, da so nemške oborožene sile zbrane ob obalah Egej-skega morja ter na področju Soluna. Slike kažejo dolge vrste velikih najmodernejših tankov. (»II Piccolo«.) Rim, 5. julija. AS. V pojasnilo uredi) glede vpoklica k pregledu za delovno službo letnikov 1922, 1925, 1924 in 1925 so bile objavljene tele natančnejše določbe: t. Delovne službe so oproščeni, niso pa od pregleda izvzeti: a) vojaki v službi, b) vojaški vpoklicanci, c) vsi, ki so dodeljeni arinadnim zborom v državi, pokrajinah in občinah, d) bol-ničarske prostovoljke italijansKec i Rdečega križa, ki opravljajo dejansko slu/bo. e) lioliii-čarke prostovoljke vojaškega malteškega reda vladarjevega, f) duhovniki, g) redovniki, h) bo-goslovci, i) gojenci katoliških zavodov, j) vsi. ki so zaradi slabega zdravja potrebni posebnega zdravljenja, k) vsi, ki jih ovirajo posebne družinske okoliščine, in sicer I. ženske, ki so zaposlene v domačem gospodinjstvu, a nimajo drugih družinskih članov, ki bi jih nadomestili, 2. vsi tisti, ki negujejo bolne družinske člane. Vsi oproščenci bodo morali dokazati, da sodijo v kateri izmed omenjenih razredov s po-eelniimi listinami, ki jih bodo izdajale pristojne oblasti. Zdravniška spričevala za oprostitev delovne službe po točki I. in 2- bodo pregledali posebni vojaški zdravniki pri zvezah bojnih fa-šijev, krajevne vojaške oblasli ali poseben zdravnik, ki ga bo določil zvezni tajnik. Kar zadeva vojake v službi, velja točka 9. uredbe, da namreč morajo namesto državljanov v vojaški službi priti k uradom za delovno služIjo kateri od njihovih najbližjih svojcev ter podati potrebne podatke, ki jih bodo uradi potem pregledali. Oproščenci po odstavku k) bodo morali dokazati, da izpolnjujejo navedene pogoje. Služkinje bodo morale poleg tega dokaza prinesti še potrdilo o bolniškem zavarovanju. 2. Poleg naštetih bodo izvzeti od delovne službe: a) ženske z mladoletnimi otroki, b) ženske od petega meseca nosečnosti dalje, c) dojilje, d) uslužbenci ustanov, ki »o bile mobilizirane za delovno službo, e) tisti, ki imajo opravka z delovno službo. Vsi ti bodo morali pri vpoklicu |voknzati naslednje listine, ki jim bodo dale pravico do oprostitve: /a one pod točko a) dokazilo o družinskem stanju, za one pod točko b) zdravniško spričevalo, ki ga bodo izdajali tudi zdravniki po ustanovah zn materinstvo, za one pod točko c) zdravniško spričevalo, za one. pod točko d) izjava, podpisana od uprave podjetja, pri katerem so taki nameščenci uslužbeni. Ta izjava mora biti osebna in tore j označiti ime. priimek in očetovo ime oproščenca. /a one pod točko e) je potrebna prav taka izjava kakor pri prejšnji točki. 3. Uprave, javni uradi, podjetja, ustanove, in tvrdkc. ki so mobilizirane za delovno službo, bodo morale napraviti seznam vsega moškemu in ženskega osebja ter izstaviti podpisano izjavo, ki bo izpričala, da so bile inobilizirtme. Miren dan na vzhodu Težko topniško obstreljevanje Petrograda - V juniju je bilo sestreljenih 416 angloameriških letal 3. julija. Nemško vi Hitlerjev glavni stan, hovno poveljstvo objavlja: Na v z h od n e m bojišču je potekel dan brez posebnega bojnega delovanja. Težko topništvo kopne vojske je obstreljevalo z opazovanim dobrim učinkom važne vojaške cilje v Petrogradu. V Sredozemlju so sestrelili včeraj nemški lovci in protiletalsko topništvo 24 sovražnih letal, med njimi številne težke štirimotorne bombnike. Vsega je sovražnik izgubil včeraj na tem področju 30 letal. Posamezna sovražna letala so preteklo noč priletela nad zapadno nemško obmejno ozemlje. Zaradi nekaterih maloštevilnih odvrženih bomb je nastala škoda na poslopjih. V mesecu juniju sta letalstvo in vojna mornarica nad Nemčijo in zasedenim ozemljem sestrelila skupno 614 angleških in ameriških letal, med njimi 408 štirimotornih bombnikov. Berlin, 5. julija. AS. Vojaški sodelavec nemške uradne poročevalske agencije poroča o bojih nn področju. Dorogobuša, o katerih govori včerajšnje nemško vojno poročilo in navaja nekatere posebno zanimive primere o različnih taktičnih posebnostih na bojišču. Od 800 sovjetskih vojakov, ki so skupili v številnih in doslej vedno neuspelih napadih doseči nekaj krajevnih uspehov, je "oo mož obležalo na bojišču. 120 pa so jih nemški vojaki ranili ali ujeli. Nemci so v tem času iu v bojih s temi ljudmi izgubili samo ') mož. Te številke — pripominja sodelavec DNB-ja — dokazujejo premoč nemške vojne tehnike, temelječe nu popolni izurjenosti nemškega vojaštvu. Z zvezi 7. novimi uspešnimi borbami proti lHiljscviškim tolpam v zaledju srednjega odseka vzhodnega bojišča pravi dopisnik, da >o morali boljševiki, ki z vsemi sredstvi podpirajo te tolpe, spoznati neuspešnost svojega prizadevanja. To je za sovražnika tembolj očitno, ker se tudi domače prebivalstvo krepko upira boljševiškim tolpam. Jugovzhodna obramba evropske trdnjave zvezi z angleško-ameriškiini načrti proti Berlin, 5. julija. »Nacionc, list, ki jc v angleški službi, je napisal, da bo izveden vdor v Evropo samo preko Turčije, oziroma Balkana. Iz tega se torej vidi, kolikšnega polh on a je za Angleže »Solunski kompleks« gospoda Churchilla. Dr. Ronneberge, ki dobro pozna jugovzhod, piše v >V(ilkischer Beol>achter«-ju: Vedno domišljavi Churchill še vedno misli, da sc vprašanje evropskega jugovzhoda laliko reši s političnimi sredstvi. Toda njegove karte so že davno padle. Laliko je vesel, če lahko vpliva na begunske vlade. Toda kakor v Grčiji, tako tudi drugod bi naletel na od|xir s svojimi nemoralnimi predlogi. Turški politiki na primer izjavljajo, da hočejo resno ostati nevtralni. Če angleški in ameriški generali smatrajo za lahko nalogo priti preko Turčije, bodo kaj presenečeni,'ko bodo spre jeti kot napadalci in ne kot zavezniki. Kako bi v tem primeru nastopili Bolgarija in Romunija, ni treba govoriti. Tukaj je stvar zgodovinsko, politično iu zemljepisno jasna. Angleži se bodo morali prepričati, da Romuni iu Bolgari ne marajo, da ni njihovo narodno ozemlje postalo bojišče med angleškim in sovjetskim imperializmom. Stalin se ne bo vmešal in bo čakal, če bo Anglija stopila na Dardanele in na črnomorsko obalo. Revija »Statesman and Nation« je pi" Stalin čaka na drugo bojišče Stockholm, 3. julija. Minili so štirje meseci od bliskovite in zmagovite nemške protiofenzive no vzhodnem bojišču. Od takrat je ostal vojaški položaj nespremenjen. Izpodleteli so ruski poskusi za zavzetje kubanjskega mostišča in vse praske so le krajevnega značaja in neznatnega pomena. Tudi napadi zadnjih dni na srednjem odseku so se hitro izčrpali. Bolj kakor kdai prevladuje vtis, da oričakuie sovjetsko oovelistvo, preden bo začelo z novimi ofenzivami, iniciativo Anglosasov ter uresničenje toliko obljubovanega drugega bojišča. Pričakuje iniciative, ki jc še verjetno kmalu ne bo, če je moral Churchill obljubiti nepotrpežlji-vim Angležem, »da se bo nekaj zgodilo, preden bo odpadlo listje«. Stalin je zelo nezaupen do svbjih zaveznikov, obljube mu ne zadoščajo in zalo oči-vidno pričakuje dejstev, preden bo poslal svoje, Ze težko prizadete vojske v nove boje, | sala v Evropi: »Upajmo, da načrti za napad na Evropo iz juga ne bodo Stalinu le predloženi, marveč da jili bo tudi odobril. Jo namreč nevarno, da bi Stalin ne videl v zavezniški invaziji na Balkan namen za zaustavitev sovjetskega vpliva na tem odseku.f. To je torej kočljiva točka, ki bi utegnila še poglobiti nasprotstva in razdore med zavezniki. Ni ti treba biti velik politik ali prerok, če hočeš razumeti, kakšne politične in vojaške posledice lii rodila angleško-ameriška izkrcevalna pustolovščina v razmerju s Sovjeti. Osno vojaško poveljstvo v dveh lotili )>o zasedbi Balkana ni ostalo križem rok. ampak jc utrjevalo tudi ta steber evropske obrambe. Kreta je postala utrjena iu spremenjena v velik sredozemski branik. Spretno zakrinkano postojanke z novimi mogočnimi zidovi so pripravljene. Okoli Kreio in turške obale jo 14 velikih in 70 majhnih otokov z. Dodekanezoin. Nemci so utrdili tudi Ciklnde v Grčiji. Nemška vojna zastava vihra tudi na scvernili Sporndih in na Egejskih otokih v ustju Dardanel. Zlasti Leinnos. ki ga imenuje Stennvvedel »Dardanel-sko Malto« je spremenjen v mogočno oporišče. I i otoki so velika obrambna sila ob obalah južnovzhodne Evrope. Tudi tukaj jo organizacija Tod t zgradila velike obrambne naprave. Botra Churchill in Noosevelt lahko kujeta svoje politične in vojaške račune, laliko izvajata propagando, obljube in pritiske na Balkanec, naj se dvignejo, mi pa vemo. da jo Evropa hranjena tudi na svojem južnovzhodiicm boku in evropski jugovzhod ne bo prijetno vzletišče. Osma armada v Siriji in Iranu Soiija, 3 julija. »Zora« poroča, da je velik del angleške osme armade, ki jc bil doslej v Tunisu, že nekaj dni v Iraku, Iranu in Siri ji. Povelinik osme armade Montgomery je v Bagdadu. (»II Piccolo« j Razne novine na ljubljanskem živilskem trgu Ljubljana, 3. julija. Prva julijska sobota, na tržni dan, je pokazala prav pisano življenje in vrvenje na živilskem trgu- /a opazovalca prijeten pogled je bil od mesarskih tržnic na drugi in tretji živilski otok, kjer so so vrstile razne pisane rute žensk v najrazličnejših barvah in niansah. Sobotni trg je bil malu razstava vseh pridelkov, ki so zrostli konec junija. Marljive in ngilne Trnovčanke, Krakovčanke in okoličanke so se pač postavile z vsemi svojimi pridelki. Živilski trg je pokazal mnogo zanimivosti in no vin. Na trgu je bilo v prvi vrsti precej domačega novega krompirja. Neki branjevec je prejel iz Sneberij več vreč novega krompirja, ki ga je v dobri uri vsega prodal iii so se gospodinje podvizale z nakupom. n -'— 1--------- ni Lilo nikakega zanimanja. Nekatere Trnovčanke so pripeljale na trg tudi lepe glave zgodnjega zelja. Glava je bila po 4 lire. /.olje je res imenitno. Bilo je kmalu prodano. Poleg zelja je bilo v večji izbiri mnogo ohrovta, zeleno kolerabice, pese, solate na pretek, domačega korenja in peteršilja. Neka prodajalka iz '1 rnovega je pripeljala na trg zelo lepo cvetačo, ki je ni bilo veliko na izbiro. Mnogo je domačih kumar in jedilnih buč. ŠPORT Športni spored danes Lahka atletika. Ob 9.30 bodo začeli danes na stadionu z dvojnim Atletskim sporedom. Vršilo se bo izbirno tekmovanje moških v teku na 100 m, hkrati pa bo tudi žensko klubsko prvenstvo. Nogomet. Kakor znano, je danes na vrsti 11. ali predzadnje kolo domačega nogometnega prvenstva. Tekmovanje za I. razred bo na igrišču Ljubljane, kjer bosta nastopila Mars in Hcrmes, tekmovanje za II razred pa na igrišču Korotana s tekmo Korotan:Mladika. Podrobni nogometni spored je tale: Igrišče Ljubljane: ob 15.30 MarsiIIermes (mladina), ob 16.30 Mars:Žabjak (rezervni moštvi), ob 18 Mars:Ilcrmes (I. razred). Igrišče Korotana: ob 16.30 Korotan-.Vič (rezerve), ob 18 Korotan:Mladika (II. razred). Igrišče Mladike: ob 9.30 Mladika:Žabjak (mladina), ob 10.30 Mladika:Ljubljana (rezervni moštvi). Igrice Marsa: ob 10.30 Dopolavoro t. t. : SK Vič (tekma mladinskih moštev). * SK Žabjak. V nedeljo igra rezerva prvenstveno tekmo s SK Marsom. Ob 16 naj bodo na igrišču Ljubljane sledeči igralci: Nabernik, Sintič, Lah, Štergelj, Remic, Kerč, Suhadolnik, Slak, Kurent, Forjanič, Jenko, Simončič, Pušncr. — Mladina igra ob pol 10 na igrišču .Mladike z SK Mladiko. Treba jo zlasti omeniti, da imamo na trgu žo prvi visoki stročji fižol domačega pridelka, Neka branjevka ga je prodajula po 10 lir kg. Veliko je bilo zanimanje za domači grah. Kmetice so ga pripeljale polne ročne vozičke. Branjevci so bili dobro založeni z uvoženo čebulo in uvoženim korenjem, ki je dober tudi kot prikuha. Imeli so naprodaj tudi nekaj zabojev limon, ki so bile po liro komad. V dober kup je šlo tudi posušeno lipovo cvetje. Borovnic je bilo na trgu malo. Borov-ničarke so ta gozdni sadež prodajale ob Ljudski kn jigarni ■ ter so se t ja preselile s starega prostora za gozdne sadeže med semeniščem in škofijsko pulačo. Tržno vrvenje je še poživljalo lepo, sončno vreme, ko jo zadnje dneve zaradi slabega vremena vladalo nekako mrtvilo. Dobro so'bili z zelenjavo in raznimi potrebščinami založeni tudi branjevci na Pogačarjevein trgu. Opozorilo trgovcem in potrošnikom Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino obvešča vse trgovce z racioniranimi živili in zadruge v Ljubljani, naj dvignejo dne 5. in 6. julija nakazila za sir, maslo, marmelado in milo v Gosposki ulici 12, I. nadstr. Trgovci naj pridejo po nakazila že v prvih jutranjih uran. Potrošniki mesta Ljubljane morejo dobiti do 9. t. m. pri svojih trgovcih na odrezek »104« 100 gr mehkega sira in 60 gr parmezana ter na že določene odrezke 120 gr masla. Dotični, ki si ne bi nabavili živil v prej omenjenem roku, bodo izgubili pravico do nakupa. Ostala količina masla se bo delila iiuknadno. fv2jvišje cene na živilskem trgu Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, 60 naslednje: Kislo zelje 4 L; kisla repa 2.50 L; glavnata solata 3.70 L; radič 3.70 L; špinača 3.35 L; ohrovt 3 L; domača cvetača 3.35 L; kolerabice 3 L; rdeča in bela redkvica 4 L; grab 6 L; rabarbara 4 L; rdeča pesa brez listov 3 L; nova repa brez listov 2 L; buče 2 L; bučke 4 L;., kumare 6 L; novi krompir 3 L; peterSilj 4 L; šopek zelenjave za juho 0.50 L; nova čebula 3 L; šalota 4 L; novi česen z zelenjem 4.50 L; osnaženi hren 4 L; liter borovnic 3.50 L; gozdne rdeče jagode liter 10 L; češnje I. vrste G L; češnje II. vrste 5 L; jajca kos 2.50 L. Ta cenik mora biti obešen na vidnem prostoru tako v trgovinah na debelo, kakor tudi v prodajalnah na drobno. Ceniki 6e dobe v mestnem tržnem uradu po 20 slotink. Križanka št. 94 1 2 3 4 5 0 1 8 9 10 11 12 13 14 15 10 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 3U 31 J 2 33 34 35 30 37 33 3y 4u 41 42 43 44 45 40 47 4a 49 50 bi • 52 53 54 55 •58 \ 57 Vodoravno: 1. slovenski zgodovinski roman, 10. slikar, 16. del obraza, 20. iglasto drevo, 21. kraj pri Logatcu, 22. dušni madež, 24. azijsko vi-višavje, 25. kralj zveri, 26. prvina, 27. reka v Srbiji, 28. priprava za mletev, 29. južnoameriška država, 30. reka na Madžarskem, 32. špansko moško ime, 33. flamski pisatelj, 35. odpadek, 37. pristanišče na Japonskem, 40. drget, strah, pas, 42. moško ime, stiskalo, 46. del noge, 47. del ure, 48. podnožišče, 49. svetopisemska oseba, 50 pripovednik, 52. postaja na Gorenjskem, 53 strdenje, 54. del maše, 55. vzrok bolečine, 56. nosilnost ladje, 57. pisatelj romana pod 1. vodoravno. Navpično: 1. pristanišče na Finskem, 2. padavina, 3. pritlikavo drevo, 4 mesto pri Brindisiju v Italiji, 5. afriška žival, 6. prevozno sredstvo, 7. impresija, 8. voda na Dolenjskem, 9. jarem, 10. prebivalec Grčije, 11. mesto v Italiji (San). 12. začetek abecede, 13. žensko ime, 14. starogrška boginja, 15. nemški modrijan, 16. stara utež, 17. ustna tekočina, 18. vrata mesa, 19. starokrščanski pozdrav, 23. kar-tažanski vojskovodja, 30. umetni človek, 31 zrakoplov, 32. zdravilna rastlina, 33. listnato drevo, 34. nosila, preramnice, 36. obrski glavar, 38. mlinarška priprava, 39. hiša, 40. reka na Madžarskem, 41. del gledališča, 43. vrsta domačih zajcev, 44. vez, 45. izraz iz slikarstva, 46. južnoameriška država, 51. reka v Italiji. REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 93 Vodoravno: 1. Frane Šaleški Finžgar, 20. Rod, 21. ion, 22. Tobruk, 23. Eva, 24. gora, 25. akut, 26. Loire, 27. anatema, 28. ban, 29. natrij, 32. kanja, 33. ris, 34. enica, 36. cvet, 38. zlatar, 43. Košir, 46. jair, 48. izlet, 51. akademik, 54. KA, 55. Krna, 57. jez, 58. rosa, 59. re, 60. Lesar, 61. pogin, 63. Ala, 64. oko, 65. Dane, bj). tema, 67. sloka. Navpično: 1. Francija, 2. rokav, 3. adut, 4. nit, 5. Col, 6. Snoj, 7. Atika, 8. Lora, 9. eben, 10. Šraj, 11. kuna, 12. Ikar, 13. fetiš, 14. Ives, 15. namera, 16. žganje, 17. Gobi, 18. ara, 19. ranar, 30. rt, 31, Iztok, 3^. cinik, 37. Elza, 39. laso, 40. tara, 41. Aden, 42.' rele, 43: kmet, 44. Oise, 45. ikra, 47. Argo, 49. zel, 50. Ero, 52. kad, 53. Kam, 56. Ana, 61. PS, 62. ol. »Prima linea« it. 35 Najnovejša številka ljubljanskega tedenskega glasila Zveze bojevniških fašijev prinaša na prvi strani uvodnik, ki ga je napisat odgovorni urednik Luigi Pietruntonio pod naslovom »Vojna in delo«. Na drugi strani je lep spominski člunek posvečen Italu Balbu. Zaupnica ženskega fašija Ida de Vecchi piše o razstavi fašistične revolucije. Tretja stran ima več literarnih člankov, Na četrti strani je upoštevanja vreden članek o racionalizaciji. Peta stran prinaša sliko Eksc. Lombrassa o izmenjavi straže v Zvezi bojevniških fašijev, daljo spominski člunek, posvečen cap. inagg. Luigi de Vecchiju, sinu zaupnice ženskega fašija v Ljubljani, ki je padel pred letom dni pri FI Alameinu. Kakor vedno, jc tudi to pot tednik lepo ilustriran. Promenadni koncert v Tivoliju Glasbeni spored polkovne godbc 52. pehotnega polka »Alpinskih lovcev«, ki jo vodi dirigent Carmelo Sangiorgi in ki se bo izvajal v nedeljo, 4. t. m. od 11.15 do 12.15 ob vhodu v tivolski park, obsega sledeče skladbe: Ivozi: »Italija na Piavi« (simfonična koračnica), Donizzetti: »Favorita« (fantazija), Ma-scagni: »Cavaleria rusticana« (fantazija), Verdi: iConte oberto di S. Bonifacio (simfonia), Di Zcnzo: »V Ljubljani« (vojaška koračnica). Zadnji rok za osebne izkaznice Opozarjamo, da je rok za vložitev prošenj za zamenjavo osebnih izkaznic potekel 30. junija za one, ki morajo imeti izkaznice, t. j. za moške od 15. do 50. leta, ter bodo oni, ki prošenj niso vložili, morali sami nositi posledice, če ne bodo imeli novih osebnih izkaznic. Poslovalnice ža sprejemanje prošenj bodo zaključile poslovanje 10. julija Do tega časa (tudi v nedeljo, 4. t. m., od 8 do 13) lahko predlože prošnje še oni, ki zadnje dni meseca junija zaradi prevelikega navala niso prišli na vrsto ali pa so bili zaradi bolezni ali drugega upravičenega razloga zadržani. Pač pa bodo odprte nove poslovalnice za mestne okraje onkraj kontrolne črte, a čas in kraj bo objavljen o pravem času. Razdeljevanje novega krompirja Prehranjevalni zavod Visokega komisariata zn Ljubljansko pokrajino sporoča, da bodo delile v dnevih od 5. do 9. julija sledeče tvrdke: A. Nicklsbacher, Pražakova, Kmetijska družba, Novi trg, I. delavsko konzumno društvo, Kongresni trg, Konznmno društvo Vič, Nnbavljulna zadruga uslužbencev državnih železnic in A. šarnbon, Zaloška cesta, potrošnikom prvo pošiljko novega krompirja, in sicer 1 kg na odrezek »103« na navadne živilske nakaznice (modre), izdane od mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani. Prodajna cena krompirja je določena na 2.40 lire za kilogram. Dodatne živilske takaznice za težake Dodatne iivllske nakaznice za težke delavce za mesec julij bo mestni preskrbovalni urad začel deliti po številkah potrdil tako, da pridejo na vrsto v torek, 6. julija, številke 1 do 100, v sredo, 7. julija, številke 101 do 200, v četrtek, 8. julija, številko 201 do 300, v petek, 9. julija, številke 801 do 400, v soboto, 10. julija, številke 401 do 500, v ponedeljek 12. julija, številke 501 do 000, v torek 13. julija, številke 001 do 700, v sredo, 14. julija, številko 701 do 800, v četrtek. 15. julija, številke 801 do 900, v petek, 16. julija, številke 001 do 1000, v soboto, 17. julija, številke 1001 do 1100 in v ponedeljek, 19. julija, številke 1101 do 1200. Opozarjamo, da bodo upravičenci dobili dodatne živilske nakaznice samo e potrdilom, in to samo do 25. vsakega meseca, ko morajo biti nakaznico prevzete. Podjetja morajo šo v juliju vrniti potrjene sezname št. III. Pripominjamo, da morajo delodajalci prijaviti svoje delavce mestnemu pre-skrbovakiemu uradu v Ljubljani v fnsu od 20. do 25., v ostali pokrajini pa od 15. do 20. v mesecu za naslednji mesec. Andrej Antoni 14 KINO MATICA. Predstave: ob delavnikih ob 16, 18'30, 20'30 ob nedeljah in prafnikih ob 10 30. 14'30. 16'30. 18 30. 20'30 Vremenska napoved. 4. julija (nfedelja): po močnem dežju, v toku dneva izboljšanje. 5. julija (ponedeljek): večinoma jasno, a nekako ponoči spet dež. Kako postanem javen delavec Včasih je treba popustiti, a drugič ostati neizprosen. Kdaj eno, lsdaj drugo? To mora presoditi sum. Če se prav odloči, dokaže svojo politično sposobnost, če napačno, da mu manjka pravega političnega instinkta. Naučiti se tega ne da. Naj ga pa ne bo sram, vprašati včasih prijatelje za svet. Politik naj se posvetuje tu in tum tudi z učenimi možmi, ki sicer nimajo s politiko nič opravka Politik mora poznati deželo in ljudi, med katerimi živi. Pogovori z nepolitičnimi krogi mu utegnejo prav tako koristiti kot posvet s politiki. Osvežil si bo duha z novimi silami. . V spoštovanju zakonov naj bo s seboj strožji, kakor nasproti drugim. Včasih pride pisana pravica v nasprotje s pravico, kakor je v zavesti vseh ljudi. V takih primerih je treba biti velikodušen in ne oboževati zapisane^ besede. Treba se je znati prilagoditi, ko se še božje vladarstvo prilagoduje človeškim slabostim. Previden v sodbah o ljudeh O ljudeh si je težko ustvariti pravilno sodbo. Človek se spreminja; vsakdo ima polno osebnih doživljajev, ki vplivajo na njegovo zadržanje iu na njegove odločitve. Pa tudi dnevni dogodki in splošne razmere, v katerih živimo, ne vplivajo na slehernega med nami na enak način: drugače jih sprejema veren ali neveren človek, drugače izobraženec ali neuk človek, čisto ruzlično politik, trgovec, pustolovec ali skromen podeželnn. Tudi ne smemo pozabiti, da je »Bog ustvaril ljudi ozdravljive«, to se pravi, da se tudi s slabe poti more človek, dokler živi, obrniti k boljšemu življenju. Zato je zelo tvegano, izrekati o živih ljudeh dokončne sodbe in obsodbe. Čira ugodnejši je naš položaj in čim večjo važnost polagajo ljudje na naše besede, tem zadržanejši in previdnejši moramo biti v svojih sodbah. Odločnost. Vsak javen delavec, a posebno politik mora trdno zaupati v stvar, ki io zastopa. Dobro naj prej premisli, česa se bo lotil. Ako pa se je za neko stvar odločil, potem jo mora pogumno izvesti do konca. Na njem počiva mnogo pogledov. On je kakor kapitan ladje na viharnem morju. Vsako oklevanje, bojazljivo ozira-nje na vso strani, vsako nihanje v odločitvah bi zmedlo javnost, ki mu sledi. On je voditelj in mora vedeti za pot. Odločnost mora biti ena poglavitnih lastnosti vsakega političnega voditelja. Lahko, da je izbral napačno not, morda se je zmotil, toda če bo trden v svojih sklepih, mu bodo ljudje manj zamerili kakor če cinca, neodločno omahuje in se ne more na nobeno stran odločiti. Politik mora biti cel človek. Zaupati mora v stvar, ki jo zastopa. Premagujoč vse težave naj s krepko voljo izpelje začeto stvar do konca. Pametno ocenjevanje lastnih zmožnosti. javen delavec ne sme biti preveč skromen. Od mož, ki stoje na javni pozornici, hočejo ljudje odločnosti in vodstva, čezmerna skromnost pri voditeljih javnega življenja torej ni na mestu. Ako ima javen delavec, posebno politik vodstvene sposobnosti, ni treua, da bi svoje darove skrival in bi napačno ravnal, ko bi rekel, da jih nima. Vedno naj bo preprost in naraven, toda pretirana skromnost ni združljiva ne z enim ne z drugim. Prevzetnež pretirava v eno smer. Skromnež pretirava v drugo skrajnost. Ako se sami ponižujemo in zaničujemo, ali nas mar ne bodo zaničevali in prezirali tudi drugi? To pa ne bi koristilo stvari, ki jo imamo dolžnost v javnosti zastopati. Bodimo, kakor smo. Ako nas je Bog obdaril z lepimi, voditeljskimi lastnostmi, zukaj bi jih skrivali? Ob pravem Času in na pravem mestu jih le porabimo. Pomislimo: če si sami dajemo videz povprečneža, bo res nekaj bistrih in prodornih duhov, ki bodo spoznali krivico, ki si jo sami delamo. Toda velikanska večina bo naše besede sprejela kot najmero-dajnejši izraz čiste resnice. Velikanska večina pravimo, ker bistrih in sumoslojno mislečih Iju-1 di je zelo malo. Nikar si torej sami sebi ne 1 delajmo krivice. Kazimo pravo uravnovešenost, ki se ogiblje nadutega saraohvalisanja pa tudi prctirnne skromnosti. Vedno si prizadevajmo, da ostanemo preprosti in kar moč naravni. Ako se pa sami imamo za neknj manj kakor smo, se izpostavljamo nevarnosti, da si bodo tudi drugi ustvarili o nas isto sodbo. Za ljudi ne more biti boljšega pričevanja o nas, kakor smo mi sami. Morda se bo kdo našel, ki nas bo pravilno ocenil in našo skromnost prikazal kot izredno krepost. Toda tudi še potem ostane vprašanje, če si ljudje na javnih, odgovornih in voditeljskib mestih žele ravno takega skroin-neža ... Bodimo, kakor smo- Spoštujmo tudi napram samim sebi naravni red stvari. Ne več, ne manj! Če se upravičeno zavedamo svoje vrednosti, ne oznanjajmo je na vse štiri vetrove, pa je tudi ne mečimo pod mizo. Nekdanji moskovski knezi, ki so združili rusko zemljo in ustvarili centralistično državo, so imeli približno isto vlogo kakor Kapeli v Franciji. Kakor so se ti naslanjali na občine, da so zlomili odpor velikih vazalov, tako so moskovski vladarji morali pogostokrat računati na podporo naroda in cerkve v boju proti krajevnim knezom. Kakor so pozneje Valois in Borboni potrebovali podporo plemstva proti tretjemu stanu, čigar moč je znatno narasla, tako so morali carji organizirati svojo državo, opirajoč se na veleposestnike, kajti le-ti so mogli oskrbeti državi ljudi in denarna sredstva. Toda ker S9 je Iiusija neprestano razširila in zalo nI bila mogoča dokončna stalna ureditev, zato carju ni bilo treba, da bi se stalno držal določeno oblike vlade. Bil jo najvišji odločevalec v deželi in njegove koristi so se bolj pogostokrat približale ljudstvu kakor pa višjemu sloju. Siccr pa je ftajodličnejše plemstvo zlomil in deloma pokončal Ivan Grozni. Boljarji 17. stoletja so bili posestniki, ki so v stalnem sliku s kmečkim ljudstvom. Vsa Rusija jo bila še prežeta s starimi običaji in tudi na dvoru v Moskvi so vladali običaji, ki so spominjali na dobo očakov. Zemski sabor, ki jo sicer bil sklican lo redkokdaj, jo imel res značaj posvetovanja carja s svojim ljudstvom, ki je vedno ostalo v neposrednem sliku z vladarjem. V teli zboro vanjih pa ni bilo prave urejenosti Nobenih točnih določil ni bi io o načinu sklicanja, niti o pravicah zastopnikov, ki so bili pozvani v ta zbor. S toga vidika so bila taka zborovanja možna samo v državi, ki se je šele razvijala in kjer družabne plasti še niso bile popolnoma ustaljene. Reforme Petra Velikega so spremenile to brezoblično državo v veliko birokratsko državo, v kateri so privilegiji službe nadomestili prednosti rojstva. Ta preosnova pa gotovo ni bila po godu staremu plemstvu. To plemstvo jo večkrat skušalo omejiti oblast države s tem, da jo postavilo na prestol kneze, ki bi bili slepo orodje v njegovih rokah. Monarhija pa je izšla zmagoslavno iz teh bojev, opirajoč se na armado in birokracijo. Ostanki stare aristokracije so so kmalu strnili v birokracijo. Videli smo žo, da jo v 19. stoletju velik del visoko družbe bil postavljen iz potomcev visokih uradnikov prejšnjega stoletja. Čo je kdo nosil znano zgodovinsko ime, se zaradi toga še ni mogel uveljaviti, če s tem imenom ni bila v zvezi visoka uradna slopnjn. Temeljni zakoni, ki so bili izdani ob času vlado Nikolaja I., so izpopolnili ta vladavinski sistem, ki ga je omi-ljevala birokracija. Vendar pa ni bila pozabljena misel na predstavništvo, ki bi zagotovilo zakoniti izraz ljudsko volje. Narejenih je bilo mnogo načrtov v tem smislu, toda nemogoče je bilo govoriti o socialni pravičnosti in zakonitosti, dokler se ni odpravilo tlačanstvo, zaradi katerega je bila velika večina naroda brez 6vojih pravic. Nova Rusija se začenja z letom 1861 z odpravo tlačanstva. Tedaj pa je nenadoma nastalo novo vprašanje o juridičnem temelju življenja osvobojenega ljudstva. Odpravi tlačanstva, ki Je najlepše dejanje Aleksandra II., je lakoj sledila organizacija podeželskih zborov. >Zeinstva< naj bi bjla trden temelj, na katerem bi bilo mogoče zgraditi vlado, ki bi bila v skladu s koristmi poljedelske deželo. Ta »zemstva«, ki so imela zelo široko gospodarsko avtonomijo, so bila poklicana, da popravijo napake cenlrallaacije, ki jo zaradi neizmernega obsega dežele, poslala nemogoča. Nižjo slopnjo tega velikega or^tiuuznia so tvorile kmečke občine, tako imenovani »mir«, ki so imelo precejšnjo samostojnost. Ves sistem pa se je bližal raznim oviram, ki so bile prav lako težke kakor nepredvidene. Predvsem je ta sistem bilo mogoče obdržati lo v pretežno poljedelski deželi. Rusija pa zdaj že ni bila več zgolj poljedelska. Videli smo že, da so je industrija že precej razvila in ustvarila nove družabne plasti, ki v tako urejeni državi niso imele pravega mesta. Tudi stan posestnikov se je temeljilo spremenil: 1. velik del plemiških posestnikov je prevzel državna uradniška mesta in tako izgubil vsak stik z zemljo; 2. posestva ple-menitašev 60 postajala vedno manjša in prehajala povečini v roko kmetov. Nove gospodarske okoliščino so popolnoma spremenile rusko podeželje. Temu položaju pa se jo priključil še hiter razmah Rusije. Pojavile so se v državi narodne manjšine, katerih zgodovinske tradicije in gospodarski položaj je bil popolnoma različen od ostale deželo. Vsemu temu je treba dodati še sloj intelektualnega prole-tariata, ki je bil v tesni zvezi z obubožanim plemstvom in z vsemi nezadovoljneži iz vseh slojev. Ponovno smo morali opisati ta položaj, da poudarimo razliko med Rusijo za časa Nikolaja II. in Francijo Ludvika XVI. Tudi načrti za ustavno preureditev so se med seboj zelo razlikovali, kakor si je pač kdo predstavljal rusko evolucijo. V Franciji je zmago tretjega slanu nad tedanjo vladavino doprinesel počasen razvoj, ki je osredotočil v tretjem stanu vse sile dežele, medtem ko je plemstvo izgubljalo svoj pomen in ni moglo z ničemer opravičevati svojih dotedanjih privilegijev. V Rusiji pa je zgodovinska evolucija bila neenakomerna in ni dosegla osredotočenja najboljših sil v enem iznmcl družabnih slojev, pač pa je te sile še bolj razpršila. »Inteligencija« je hotela obvladali vse javno mnenje in je to tudi lahko dosegla, ker je bil tisk v njenih rokah. Kljub temu pa ni predstavljala dejavnih sil dežele. Nasprotniki parlamentarne ustave so upravičeno trdili, da bi taka ustava ne imela drugega uspeha kot da bi zaupala usodo dežele sloju, v katerem je prevladoval neruski živelj, predvsem Judje in predstavniki. narudnih manjšin. Ob stoletnici Kmetijskih in rokodelskih novic Pred sto leti je na jutrišnji dan izšla prva številka »Kmetijskih in rokodelskih novic« kot glasilo c. kr. Kmetijske družbe v Ljubljani in pod uredništvom tajnika družbe dr. Janeza Bleiweisa, in sicer v nakladi 1000 izvodov. Natisnil in založil jih je tifikarnar Jožef Blaznik. Ta dogodek je bil za tedanji čas velik, kajti po tolikih naporih, ki so jih podvzeli tedanji slovenski rodoljubi, 6mo Slovenci vendar le zopet po 43 letih prišli do slovenskega časopisja, ki je odslej ostalo vedno živo do današnjih dni. Ne praznujemo danes stoletnico slovenskega časopisja, temveč bo vsak čas že 150 let, odkar je Vodnik z Ljubljanskimi novicami (1797—1800) ustanovil prvi slovenski časopis; toda danes praznujemo stoletnico nepretrgane kontinuitete ter hitrega razvoja in napredka slovenskega časopisja, kateremu Kmetijske novice pomenijo 6amo prvo otroško dobo in uspeh mnogih prizadevanj za slovenski list že dvajset let pred njimi. Kakor verno, so že 1. 1824 nekateri duhovniki (Cigler, Andrioli, Holzapfel) hoteli izdajati svoj list, pozneje Cop, kakor je razpravljal s Cehi leta 1835., pa tudi štajerski graški krog z Miklošičem in Vrazom, ali Ljubljančan Kordeš, urednik nemške Carniole. Toda ti listi bi bili več ali manj literarnega značaja, kakor tudi tisti, za katerega je prosil trgovec Smolej in mu določil Prešerna za urednika. Prošnje so hodile do samega cesarja in bile — odbite. Šele tista prošnja, ki jo je Blaznik poslal 1. 1841. na nadvojvodo Ivana preko gra-škega »Društva za pospeševanje obrti in industrije«, je bila ugodno rešena. In tako so >5. malega 6rpana< lahko izšle Kmetijske in obrtne novice, izrazito strokovni list, ki pa je pod vodstvom dr. Blehveisa postal glas.i.lo vsega slovenskega narodnega preporoda. Tako 6e je iz skromnih počet-kov začelo delo »pri temeljih« ter budila narodna zavest, naučili so se Slovenci brati, in sicer — v enotnem pravopisu, ko 60 Novice kmalu prevzele gajico, ter 6e zavedeli, da niso samo Štajerci in Kranjci, temveč — Slovenci, narod. Ko se danes spominjamo teh delavcev, ki so z napori ustanavljali novo nepretrgano časopisno tradicijo, 6e spominjamo tudi V6eh tistih, ki so v zadnjih sto letih dvignili gladino našega časopisja na evropsko gladino ter ustvarjali našo časopisno kulturo, ki ne zaostaja za najboljšo v svetu. Danes si naroda brez časopisja ne moremo misliti. K SLIKI NA DESNI: Prva stran prve številke Novic. »Skerbno naj vsak-kteri Krajncz saj osnanilo prebere.« Kmetijfkc in rokodclfkc novizc. Na fvetlobo dane od z. k. kntetijfke druslibe. JV? I. V fredo 5. M ah g a ^erjiana. 1843. ----r- it, Osnanilo. i 1 7.lieooftt, umelnoftl ta ooajdeojn fo fe v kratkih letali tako rmfhlrlle, ie kdorkoli a njimi naprej se Mil, ne pofoema, kur fo drugI koriftuig* snajdli, ampak fe lerdovrnlno naris* derihl, gre rakovo pol, vfukl dan ipejn »nit, fe v adojuim obrnaenjl fvctii do »oajde, v frcdl fviyih rojako« , ananaov Ino prijuilu* A nesli.™ pluj de.hele« .dl in 0 bo nore niknlior pomagali. Sinili krnjnfkim kmetom ino rokndeltam, Ictcrl fe ptojit, jtflkor nlfo nr.MII, fe tak« gndl Kar vidijo, rilfliljn lil herejo, »nujo pnfnemntl, (ude nuiln, kir II po redkim rvuonj deshete grejo, Iu tnalu berejo, kir ptuiih jenlk.iv nn ra.umlj.., In v krajnfklm jcalku »vuimj iiiotilvla nlrh plfanlga nI. Slalll le Itananit a vltm, kar r.i lulienom In mneluottl njim knritlnlgn »ujijdile, jim ........I In jili nn|i»lj.n, kako fc « nor mnjnfhim per»ad|an.iain vftiku delo oprati, kako la kje •Bajn fvnj perdelk a pridani v dnarfprnvit, kako In kjo »najo so fe potrebne fezlil, Iu je orodje, il.ivesl., obliko In e. d. po zeni n previdni, kako verte obdelnvnd, — drevje ravnali, ladlil, r.hcdlll, In repiii, hukii ahliellro. ahidoe gofrnie (fvlti.prejkel, domailio aliivinu in perolno ravnali, tploli jim pot ka»al, po kteri hodivriil bojo lire« velikima periadjauiii I-linja II, fctil in fvojl llllj0 dul|t||> / l ^ t rile telo V Ljubljani S. Maliga Sprpana V spomin dvema žrtvama iz vrst časnikarjev Ob obletnici smrti Frana Straha V Stožicah, severnem delu Ljubljane, je na praznik sv. Petra in Pavla pred letom dni od zavratne morilčeve krogle zadet padel daleč okrog znani in obče priljubljeni novinar Franc Strah. Zaplakala je vdova s tremi nepreskrbljenimi otroki ob bridki izgubi vzornega moža in očeta. Zaplakali so mati, brat in sestra in z njimi vse Posavje. V grozečo praznino, ki je kakor mora zajela zapuščeno družino, je odjeknil klic: Zakaj tak strašen umor? Prisluhnili smo vprašanju in slišali nanj kot odgovor: »Osvobodilna« fronta, ki jo vodi brezbožni komunizem, je segla po Tvojem življenju ter Te odtrgala družini, kateri si bil vseskozi dober mož in skrben oče. Komunizem Te je vzel Posavju, za katerega kulturni in gospodarski napredek si posvetil svoje življenje. Od mladih nog si se na Ježici udejstvoval v katoliških organizacijah. Pri vestnem opravljanju svojega poklica in vzorni skrbi za dom in družino si še vedno našel čas za javno delo. Kdo naj prešteje večere, ki si jih žrtvoval knjižnici, Tvoji posebni negovanki. Koliko različnim sejam si predsedoval, v koliko odborih sodeloval, kolikokrat si fantom predaval, koliko podrobnega dela si si napravil s hranilnico, koliko prošenj, potov in posredovanj si v teku svojega delovanja napravil, koliko podpor razdal, koliko posojil in koliko služb preskrbeli »Naš dom«, otroško zavetišče in nova fara naj bi po Tvoji zamisli bili program našega bodočega dela. Koliko njih, ki si jim preskrbel kruh, Te je zatajilo! Prav zaradi naštetih del, zaradi svojega izživljanja za dobro, si bil trn v peti »osvoboditeljem«. Ti so hoteli Tvojo smrt zaradi tega, ker si bil cel in odločen katoliški mož, ki se ni bal svoje prepričanje tudi javno izpovedati. Verujemo in trdno upamo, da si pri Bogu prejel plačilo za svoje delo in mučeniško smrt. Naj bo Tvoja dragocena žrtev nam v vzpodbudo, oijim pa, ki zaslepljeni in zapeljani še niso spregledali, v resen opomin, kakšni so cilji komunizma. Zaupamo v Božjo pomoč in pravičnost in obljubljamo, da bomo delo, ki si ga Ti začel za boljšo bodočnost Tvoje in naše ožje in širše domovine, po Tvojih stopinjah nadaljevali. Tvoj duh 1 naj spremlja in vodi naše delo! Ti pa uživaj pri Bogu večno plačilol Ob Debeljakovi obletnici Leto dni poteče 4. julija, kar se je prvim vrstam mučeni kov po enajstdnev-nem trpljenju v gozdovih pridružil s tragično smrtjo tam pri Kompoljah časnikar Jože Debeljak. Tragičen je njegov konec, kajti s krvjo je orosil • zemljo, ki mu je bila najdražje v življenju; njegovo ljubezen in priklenje-nost na rodno grudo mu je usoda vračala s kupo, napolnjeno z grenkobo In trpljenjem. — Reven, brez beliča, je sejal dobroto s prijazno besedo do vsakogar, poln idealizma in vere v lepoto. S kroglo so mu izkazali hvaležnost. Mirno sniva med mučeniki na dobrepoljskem pokopališču, molčeč opomin, ostro svarilo sinovom svoje domovine. Duša pa za Kajne prosi pri Bogu: Oče, odpusti jim krivico, ki so mi jo storili! Pot zmote Razvojna črta zmote je vedno dolga in zelo zamotana. Iz nejasnih in nedoločnih začetkov se počasi razvija v redno določnejše obrise, dokler ne nastopi kot odločim negacija resnice. Zalo je razumljivo, zakaj mnogokrat dobri niso pravočasno nastopili in nevarne zmote zatrli žn v kali. Lastnost skoraj vsake zmot« je namreč ta, da nastopa vedno pod videzom resnice in prehaja le stopnjenm tlo svoje dokončne oblike. &ludij zgodovine nam muli veliko lakih primerov, ko se je iz malenkostnih in na zunaj nedolžnih začetkov razvila stopnje-ma velika zmota. Tako ima moderno hrezbožniško gibanje svoj idejni začetek v 1111 videz neprizadetem racionalizmu in poznejšem pozitivizmu, to je v listi filozifiji, ki je že dolgo skušala odtrgati znanost od vere in življenje 01I Cerkve. A še preden pretehtamo razvoj brezbožniškegn gibanja, se spomnimo nekega drugega idejnega trenja, ki je dovedlo velik del Evrope v odpad od katoliškega občestva. Omenja ga ilr. J. Turk v svojem delu »Pota in cilji sholastikec. Oh konru trinajstega stoletja se je r kršfan* skem miselnem svetu pojavila posebna tilnzotska slruja, nominalizem, ki je nastala v glavnem kot odpor proti realistični filozofiji svetega Tomaža, fco danes ho mnogi mišljenja, da je šlo takrat le za besedilo borbo, še bolj pa so bili prepričani o praznoti trenja med noniinalizmom in Tomaževim realizmom takratni duhovi. Na več krajih se je zgodilo. da so po univerzah z ostrimi ukrepi zatrli tako eno kot drugo mišljenje, ker so pač videli v obeh le nepotrebno prepiranje in dlakorepljenje. Nominalizem pa je počasi z«rel in se vedno bolj razvijal svoji usodi nasproti. Ko je potem v štirinajstem stoletju nastopil angleški frančišknn Viljem Ockhani in nauk nominalistov še stopnjeval, je bilo že skoraj prepozno. Oekhamovi nauki so bili sicer obsojeni, toda ne javno. Razlog, zakaj si niso skoraj več upali obsoditi okamističnih zmot, je bil pač razumljiv. Razvojna pot okamizma vodi namreč od posebnih naukov Škota, ki je la plaz nekako sprožil, preko Durunda in Aureoiija 1I0 Ockhama samega. a to stopnjema. a ne skokoma. Ako se niso preganjali nauki prvih treh, je bilo težko kar naenkrat obsoditi Ockhama. ki je nauke prejšnjih le povzel in pn svoje izpopolnil. Na drugi strani pa so se okamislične zmote udomačile tudi zato, ker so jih izobraženi duhovi sprejeli bolj nekako iz politične pripadnosti, niso pa iz njih takoj izvajali pogubnih posledic. To so šele storili poznejši rodovi ter z nastopom Martina Lutra, ki je bil iz Oka-move šole, prišli v protestanlizem iu (ako odtrgali velik del Evropo od katolicizma. Podobno pot je imelo ludi gibanje, ki je končno privedlo do modernega borbenega brezboštvn ali boljševizma. Pola zmot so v vseh dobah v glavnem enaka. Zato se je tuili boljševizem najprej pojavil v nedoločnih obrisih v filozofiji racionalizma, ki je božje razodetje nadomeščala z dognanji čistega razuma. Malokdo je mogel takrat slutiti, ilu bo la stranpot pozneje pripeljala do tako liuilih posledic. Toda zmota ne ostane nikoli pri svojem prvem začetku, temveč se razvija po lastnih zakonih do svojega konra. Racionalizem so zlasli v osemnajstem stoletju vodilni duhovi, tudi mnogi katoliški, kar na splošno sprejeli kot osnovo evropske kulture. Kantovsko filozofijo pa so predavali tudi po mnogih bogoslovnih semeniščih in mnogi bogoslovni profesorji so kar tekmovali, kilo bo bolj prepojil duhovniški naraščaj s kantovsko, krščanstvu tako tujo miselnostjo. Iz vse te miselnosti se je potem razvil pozitivizem, ki je odrezal človekov pogled od nadnaravne in ga usmeril na zgolj tvarni napredek. Ko so bili duhovi tako pripravljeni in v materinlrtinu dobro utrjeni, je nastopilo brezboštvo v obliki komunizma ter začelo neposredno pobijati temeljne vrednote krščanstva. Tako so katoličani sami pomagali pri razvoju brezboštva, ko so podpirali njegove idejne začetke. Seveda je težko presoditi, kam bo šla ta ali ona stranpot in ali bo imela tako pogubne posledice. A to je le en razlog več. da se jc treba vedno držati celotne resnice in nikoli odstopati 01I njeno ravne poti. Potem pa je tudi v bistvu zmote same, da vedno bolj rasle in gre svoji skrajnosti nasproti, če so le dani še tako neznatni in malenkostni začetki. To velja vedeti tudi za sodobne razmere, ki je zanje značilno odstopanje od katoliške resnice na ljubo nekaterim drugim sistemom. Tako vlada pri nekaterih d 11 hoj- i h še vedno mišljenje, da jo mogoče Marsa pokristjaniti na ta način, kakor jo Tomaž Akvinec pokristjanil grškega Aristotela in na njem zgradil svojo filozofijo in teologijo. Drugi pa spet po metodi dialektičnega materializma trdijo, da predstavlja komunizem v sodobnem življenju nekako tezo, katolicizem antitezo, oni pa da skušajo združiti zahteve obeli v eno ter s tem ustvariti sintezo. Pristaši tega sintetirizma v svojem prizadevanju še niso sicer, dosledni, a zmota ni nikoli v začetku dosledna. Šele pozneje pokaže pogubnost svojih posledic, ko so duhovi že po njej osvojeni in ko so zdravilni ukrepi že malo učinkoviti, če ne sploh prekasui. KULTURNI OBZORNIK Stoletnica »Novic« Danes, 5. julija, je minilo sto let, kar je zagledala beli dan prva številka »Kmetijskih in rokodelskih novice, ki zavzemajo v naši kulturni in politični zgodovini važno mesto. »Kmetijske in rokodelske novice sicer niso bile prvi slovenski list, saj je že Valentin Vodnik izdajal v letih 1797—1800 »Lublanske novizec, vendar tvorijo vprav Novice neprekinjeno verigo med prvimi stopinjami slovenskega časnikarstva z novejšo dobo, ko smo tudi na tem področju stopili v krog liajkulturnejših narodov. Naš narod je v dobi pred 1. 1848. bil predmet zaničevanja. Izobraženci in meščani, kolikor smo jih imeli, so se nam večinoma odtujili. Samo slovenska duhovščina je poleg malega števila dijakov, redkih meščanov in svetnih izobražencev tvorila slovenski izobraženi stan. Razumljivo je, da Prešernova poezija v takih razmerah ni mogla' najti mnogo odmeva. »Slovenskih knjig ne kupuje nikdo,< so rekli Slomšku knjigarnarji, ko je hotel izdati slovenski molitveni k. Jezikoslovec Kopitar je tožil nad težkim položajem: »Kmet ne piše, omikanec je nemški izobražen in renegat, s slovenskim jezikoslovjem se bavi zatore samo kak diletant, ki mora svoje rojake malome oproščen ja prositi za zabavo.« Tudi glede šolstva je bil naš položaj slab. Marija Terezija in zlasli Jožef II. sta smatrala šolstvo kot sredstvo za ponemčevanje. Zalo so začeli od 1. 1830. dalje duhovniki poučevali v narodnem jeziku. Nastale so nedeljske šole, ki jih je zlasti uvajal lavantlnski škof Slomšek, ki je pred sto leti izdal »Blažeta in Nežico«. Na srednjih šolah pa so bili učitelji, ki so poučevali tudi slovensko, kakor Cop, Krsnik, Martinjak, Globoč-nik, le bele vrane, Naše moči pa je cepila starodavna razcepljenost, ki je ustvarila separatistične interesne kroge in nam slabila zavest narodne skupnosti, ustvarila celo nasprotovanja in zbadanja med brati istega jezika, a različnih kronovin, v katere smo bili brez lastnega pristanka razdeljeni. V kolikor enot so nas razbili, na toliko delov so nas vlekli v imenu interesov različnih vrst. »V teh razmerah je bila sv. cerkev«, kakor je zapisal skof Slomšek, »edina varuhinja, dojnica in mati nase narodnosti in jezika. Le ona je nam ohranila in otela iskrico mile slovenščine.« Slovenski rodoljubi so v tej dobi poskušali ustanoviti politični in literarni list po zgledu Oajevih zagrebških »Ilirskih Narodnih Novin« in »Danice Ilirske«. Kljub številnim prošnjam pa nikakor niso mogli dobiti dovoljenje, šele 1843. se je mogel na priprošnjo nadvojvode Ivana, ki je bil predsednik graškega Društva za pospeševanje in podpiranje industrije za Notranjo Avstrijo, ustanoviti list, ki pa se ni smel baviti s politiko in leposlovjem, pač pa s kmetijstvom in obrtjo. Tako so bile v petek 5. julija 1843. »Kmetijske in rokodelske novice na svitlobo dane od c. kr. kranjske kmetijske družbe, v red devane od doktorja Janeza Bleivveisac, ki je kot tajnik Kmetijske družbe postal urednik in po njih pozneje »oče naroda«. Kdor koli lista po sivkastih listih častitljivih »Novic«, ima vtis kot bi bral kroniko slovenskega naroda. Danes se bralcu zde starodavne »Novice« kot zaseben zapisnik. Da, to je kronika našega preporoda, v teh listih je z vso navdušenostjo in negotovostjo pisana njegova zgodovina. Slovenski preporod sicer ni bil zasluga »Novic«, pač pa so bile »Novice« njegovo glasilo in gibalo, ki je vzniknilo prav iz preporodnih idej. Čeprav je moral nositi okorni naslov »Kmetijskih in rokodelskih Novic«, je bil to spričo dejanskih razmer do 1848. edini slovenski list. Led je bil znova prebit, slovensko prerodno gibanje je dobilo svoje glasilo in odslej nihče več ni mogel popolnoma zadušiti slovenskega časopisja. ° | Ako imenujemo Vodnikove »Lublanske no-I vizec samo poskus, potem moramo smatrati »Kmetijsko in rokodelske novice* za otroške stopinje slovenskega časnikarstva sploh. Kljub naslovu kmetijskega in obrtniškega glasila so bile vendar »Novioe« mogočen glasnik naše narodne zavesti in branih naših pravic in teženj, ker so se samo v začetku res bavile s kmetijstvom in obrtjo, a nato vedno bolj z literaturo, jezikoslovjem in politiko. Z »Novicami« se je odprla pot do enotnega slovenskega pravopisa, enotnega knjižnega jezika in enotno narodne ideje. Ljubljana je postala središče slovenske tiskane besede. Pod okriljem >Novic< so se združili pisatelji in pesniki iz vseh slovenskih pokrajin, ki so bili doslej brez glasila. Zanimivo je opaziti, kako so »Novice« polagamo prehajale od kranjščine k slovenščini. A ustavile so se tudi jezikovni mešanici ilirščine, sprejemale pa so polagoma gajico in tako napravile odločilen korak do združitve Slovencev v enem pravopisu. Poezija »Novic« je bila v začetku bolj roko-delsko-kmetijska«. Tudi v poeziji so se javljalo utilitaristične ideje poučevanja kmečkega ljudstva, zlasti pa je Koseski s svojimi visokodone-čimi, a marsikdaj nerazumljivimi verzi navduševal v »Novicah« za sodobne politične ideje. Pri »Novicah« pa je sodeloval tudi Prešeren, čeprav je v njih objavil samo nekaj prigodnic. Vendar so »Novico« ponatisnile tudi Krst pri Savici. S svojimi pesmimi so sodelovali tudi Malavašič, Potočnik, Žakelj-Ledinski, Svetličič, Toman, Cim-perman, Valjavec in Tomšič. Poezija pa Novicam ni bila najvišja vrednota. Urednik Bleivveis je jasno povedal svoje nazore glede pesništva: »Pesem je sicer krasna stvar, ali le ena cvetlica je med družim cvetjem na narodnem polju.« »Novice« so bile do ustanovitve Slovenskega Glasnika v Celovcu (1858) središče našega slovstva in glavno zbirališče vseh pisateljev dobe narodnega prebujenja. Tedaj pa, ko so se začeli . pojavljati drugi listi, je začela toniti slava >No- I vic«. Leta 1884. pa je Kmetijska družba začela izdajati »Kmetovalca« in tedaj so Novice« dobilo tekmeca še na strokovnem področju. »Novice«, ki so svoj čas vodilno usmerjale slovensko javno mnenje, so tako izgubljale svoj pomen, dokler 26. decembra 1902. niso prenehale izhajali. Ob stoletnici »Novic« so bpmo spominjali, koliko dela je bilo treba, da se je naš nafod prebudil k življenju, spomnili se bomo, s kakimi težavami so se morali boriti naši kulturni delavci pred sto leti, da so nam zgradili temelje narodnega kulturno-prosvetncga dela, na čigar dediščini gradi stavbo slov. kulture sodobni rod. K-č. Slovaški državni nagrajenci. — Zadnjič smo poročali o hrvatskih državnih nagrajencih za umetnostno uveljavljanje. Morda bo koga zanimalo, kateri so bili letošnji slovaški državni laureati, ki so dobili nagrado o priliki četrte obletnice samostojne Slovaške. Izmed pisateljev je dobil to nagrado Konštantin Culen (roj. 1904) za svoje delo »Zgodovina Slovakov v Ameriki". Pisatelj je sedaj časnikar ter poslanec v slovaškem parlamentu, znan pa je predvsem kot zgodovinar slovaške preteklosti doma (Slovaška dijaška tragedija) ter v Ameriki (poleg nagrajene knjige jc važna knjiga o Pittsbur-ški pogodbi). — Na področju glasbe je dobil nagrado Mikulaš Moyzes (1872), ki spada med najvidnejše slovaške glasbenike ter je dobil nagrado za celokupno delo za svojo 60 letnico. Najbolj je znan po svojih zbirkah slovaških narodnih pesmi. — Izmed igralcev je dobil nagrado dr. Janko Bla-ho (1901), ki se je po pravnih študijah posvetil gledališču ter jc eden najboljših slovaških opernih pevcev sploh, ki nastopa od i. 1923 dalje ter vsebuje njegov repertoar 120 oper in operet. V svetu je večkrat pel si ovaške narodne pesmi. Izmed likovnih umetnikov je nosilec državne nagrade Franjo Stefunko (1903), ki spada med kinarie mnntimen-talnih del, kak or sta spomenika Hviezdoslavu in Hlinki ter portreti Škultetyja in drugih. On je tudi izdelal model za 20 ks kovance v novi državi, te novice Koledar Nedelja. 4. mal. srpana: Prokop, opat; Drh, Škot; Berta, devica. Ponedeljek. 5. malega srpana: Ciril in Metod, škofa in apostola; Ant. Zakarija, ^poznavalec in ustanovitelj reda. Torek, (i. malega srpana: Bogomili, sveta žena; Dominika, devica in mučenica; Riksij, mu-čenec. Zgodovinski paberkl 4, malega srpana: 1. 1540. jo umrl v Trieste ju škof Bonom o Peter, humanist in prijatelj reformacije. Kodil se je 1. 1458., odšel na študij v Bologuo, so 1. 1485. oženil in imel sina Ludovika. l'o rani ženini smrti je vstopil v semenišče in postal duhovnik; največ je živel in delal na avstrijskem dvoru. L. 1502. jo bil imenovan za triestiuskega škofa, pa ostal šo dalje na dvoru in opravljal razne služlie, tako je postal za vlade Ferdinanda veliki kancler nižjeavstrijskih dežel, feele potem, ko je propadla njegova kandidatura za dunajsko nadškofijsko stolico, je odšel v Trieste, kjer si jo uredil sijajni dvor. Bonomo je ponovno posegel v razmere južnoslovan. dežel in opozarjal vladarja zlasti na turško nevarnost. Bil je navdušen humanist, pa se je kljub temu živo zanimal za ljudsko govorico in razlagal svojim klerikom Vergila no samo v italijanskem in nemškem, ampak tudi v slovenskem jeziku. Z reformacijo se je seznanil iz spisov Erasma Rotterdamskega, naglo se je oprijel njenih gesel in misli ter postal glavna opora protestantizma oh Adriatiku. V slovenski kulturni razvoj je posegel s svojim vplivom na Primoža Trubarja, ki mu je dal versko orientacijo in najbrž tudi potrebo za razmišljanje o potrebi slovenskega pisanja — 1. 17"ti. so so uprle Angležem njihove kolonije v Severni Ameriki in proglasilo neodvisnost; to je začetek Združenih držav. Angleži so proti upornikom nastopili z vojaško silo, začel se jo boj na življenje in smrt med mogočno ter bogato Anglijo in za vojno nepripravljeno Ameriko. Toda 'Angleži, ki so kupovali za drag denar nemške najemnike, niso bili posebno navdušeni z.a to vojno, nili niso Izrabili izpočetka svoje premoči; manjkalo jim je namreč spretnih poveljnikov. Nasprotno pa je ustvaril vztrajni Jurij Washington, ki so mu uporne kolonije zaupale vodstvo, hrabro armado, ki jo angleške četo pondovno porazila in jih končno zaprla pri Saratogi. Ta poraz je imel važne politične posledice; izprcmenil je kolonijal-ni boj v svetovno vojno med Angleži in Francozi, ki so se zvezali z uporniki in priznali neodvisnost USA (1778). Tej zvezi sta se pridružili še Španija in Nizozemska. Vse tri države so upale, da bodo omejile angleško pomorsko in kolonialno premoč. Boj se je vršil na kopnem in na morju, v Evropi, Aziji in Ameriki. Po porazu pri York-towna so priznali Angleži v Parizu (1782) neodvisnost Združenih držav in jim odstopili ozemlje vzhodno od Mississipija ter do južnega roba Velikih jezer. Prihodnje leto so 6e v Versaillesu vogodili tudi z ostalimi sovražniki. Novi grobovi •f- V ljubljanski bolnišnici je umrl 2. julija fto hudem trpljenju v 68. letu starosti R. Bečaj Anton, hišni posestnik iz Salezijanske ul. 7. Pogreb bo v nedeljo, 4. t. m., ob 4 iz mrtvašnice splošne bolnišnice na štepanjsko pokopališče. Naj mu sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožaljel Smrt najstarejše stiske župljanke 1. julija letos je umrla najstarejša stiška žup-ljanka Marija Koščak. Rodila se je 7. marca 1846. v Troščinah poliške župnije št. 3, iz družine Dre-melj. Poročena je bila dvakrat. Prvič se je poro- Kite sc tezihov Naročite naše odlične slovarje: Bajec Kaian: itaiitansho slovcnshl Slovar. Vez. L 48 — Grad: SlovenSHO l!flll|OnSKI SlO- VarteM. Broš.L8- .vez. L11-— Breznik Ramovš: SlOVCIlSfti praVOplS. Br«š.L 11-—. vez. 17 — Piskernik: NenfŠKO SlOveiTSKl In SlOV. nem. slovarCeh. Broš.L20 —, vez. 26'— Pretnar: FranfnsKO SlOVCRShl SlO-var. Vez. L 46-— Kotnik: siovensho irancosftl slovar. Vez. L 31— Mulaček J.: UOiettSK angleShfgO |CZlKQ Bi oš. L lv-. vez. L 27 — Bradač: Slovar lUjK. JI. pomnožena izdaja. Broš. L 36-—, vez. L 44"— LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI — .PRED ŠKOFIJO 5 Miklošičeva cesta 5 - Ptdrušnica v Novem mestu čila z vdovcem Jožetom Miglič v Metnaj na št. 28, v februarju leta 1867. Iz tega zakona je bilo pet otrok. Od teh živita še dva sinova: Alojzij, ki je vse življenje ostal zvest varuh svoje matere, in Janez, ki z družino gospodari na domu prvega moža v Metnaju. Mož Jože ji je umrl 22. marca 18%. Potem se je 1. oktobra 1911, stara že 65 let, vdrugič poročila z Jožetom Koščakom, zopet z vdovcem, v Stično št. 19. Drugi mož ji je umrl čez 7 let. Od takrat je pstala s sinom Alojzijem sama. Vsa stara leta je sama gospodinjila, delala na polju, živino odpravljala, šivala, prala. Do lanskega leta je čitala in šivala brez očal. Saj se je hvalila, da z lahkoto vtakne nit v šivanko. Od leta 1826. je med vsemi župljani dočakala največjo starost. Od ustanovitve župnije — po razpustu samostana 1. 1784 — jih je le šest dočakalo večjo starost. 27. septembra 1790. .je umrla v Stranski vasi št. 9 Katarine Zupančič, stara 109 let. Dne 9. marca 1797. je umrl v Stični št. 32 Jakob Anžlovar, star 98 let. Dne 8. septembra 1799 je umrla na Mleščc-vem št. 14 Marija Zupančič, stara prav tako 98 let. Dne 8. avgusta 1805. je umrl na Viru štev. 7 Anton Jerič, star točno sto let. Dne 5. oktobra 1821. je umrl v Dragi št. 18 Martin Drcmelj, star 104 leta. Dne 5, novembra 1826. je umrl v Stični št. 4 Franc Grajžar, star 106 let. — Počivaj v miru! Ifnllga prvi mm spisal n. Jakob fcibert D. J. se spet dobi. Izšla je v drugem natisu. Prva izdaja je bila razprodana v treb tednih. Knjiua ima 240 str.; slane broširana 10 lir, v platno vezana 18 lir, po pošti 1 liro več. — Naročila sprejema: Uprava Glasnlha Srca Jezusovega, Ljubljana — Zrinjskega 9 Dobi se tudi po knjigarnah Lep jubilej poštenih rok Kdo bi si mislil, da je Marija K r a-šovec, ali z domačim imenom >Mica<, dopolnila te dni 60 let svojega delavnega življenja! Nihče, ki jo vidi s trdnim korakom iti vsnk dan na trg, bi ji ne -prisodil te dobe, niti ne, da ji je vsa tu življenjska doba minula v trdem delu, kakor ga hišnim poslom prinaša dan za dnem. In v duhu, ki ga kmečki otroci nesejo s svojih domov v svet, je k svojemu življenjskemu jubileju pridružila še jubilej svojega dela in svojih poštenih rok: praznuje namreč obenem 25 letnico, odkar je v službi pri isti družini! Svojega doma v Vrhniki pri Starem trgu ni dolgo uživala; kakor mnogim kmečkim otrokom, je trdo življenje tudi njej kmalu pokazalo pot v svet, da se preživlja s svojo pametjo in svojimi rokami. Od doma ie odšla z lt letom, služila pri dveh družinah, v aprilu 1919 pa je stopila v službo k svoji današnji gospodinji pej. Pavli Čop, ženi art. podpolkovnika v p., ki ga mnogi njegovih vrstnikov poznajo zlasti iz leta 1918-1920. SlužIlo je nastopila v Ljubljani, nato pa s to družino delila prijetno in neprijetno tistih let in z njo prepotovala skoraj ves »slovanski jug«: pozna Kosovsko Mitrovico, Prištino, Banjaluko, llerceg Novi, prišla je s to družino slednjič nazaj pod domače nebo, v Babno polje in se z njo po 1. 1941 preselila tudi v Ljubljano, kjer še vedno v nekdanji čilosti, urnosti in praktičnosti, ki jo da dolga življenjska izkušnja, predvsem pa v neoporečeni poštenosti, opravlja svoje posle. Povsod, kjer koli je bila, je,pustila za seboj najboljši vtis, najbolj pa se je seveda vrastla v družino, v kateri ji je miftilo toliko tako pisanih in dogodkov polnili let. Ko danes praznuje svojo 60letnico in v družini jubilej svojega dela, se vrsti njenih vrstnic in znancev in številnih gostov družine, ki jo vsi poznajo kot vedno enako pridno, vedno enako urno >na>o Mico«, pridružujemo tudi mi in ji k temu pošteno prisluženemu prazniku od srca čestitamo in ji želimo, da bi še dolgo vrsto let z današnjim trdnim, kmečko samozavestnim korakom merila pot od Mirja na trg in nazaj in po mestu sem 111 tja in si nabrala še ča-stitljivejših življenjskih praznikov! Cerkveni vestnik Praznovanje sv. Cirila in Metoda v bežigrajski ! cerkvi. V ponedeljek, 5. aprila bodo Bežigrajčani • slovesno proslavili svoja farna patrona sv. Cirila j in Metoda v župnijski cerkvi, ki je edina v nAših krajih posvečena velikima slovanskima blagovest-nikoma. Svete maše bodo kakor ob nedeljah in praznikih ob 6, 7, 8, 9 in 10, Pri svetem opravilu ob sedmih in pri večernicah ob pol osmih zvečer bosta tudi cerkvena govora. Ves dan bo izpo>tav- ljeno sv. Rešnje Telo. Vse vernike vljudno vabimo, da ga pridejo počastit z molitvijo ter se priporočit njegovi močni zaščiti in obema blagovest-nikoma, da bi s svojim blagoslovom varovala in ščitila še nadalje župnijo in njene župljane. Praznik se prepese tudi še na nedeljo, 11. julija. Tega dne bo ob desetih slovesna sv. maša, pri kateri bo pel mešani cerkvcni pevski zbor Tomčevo mašo, posvečeno sv. Cirilu in Metodu. — Mašniško posvečonje. Danes, v nedeljo 4. julija, bo prevzvišeni g. škof ob 7 zjutraj v stolnici posvelil 21 diakonov ljubljanske škofije v duhovnike. — Novo mašo bo imel v karmeličanski cerkvi na Selu g. novoniašnik Stanko P e r č i č v ponedeljek, 5. julija, na praznik sv. bratov Cirila in Metoda. Pričitek slovesnosti ob 10. Slavnostni govor bo imel g. stolni kanonik dr. Jan. Kraljič. — Lepo povabljeni! | — Duhovne vaje za nčiteljice. Zveza katoliških učiteljic obvešča cenjene gospodične učiteljice, da bodo posebne stanovske duhovne vaje od 3. avgusta ob 6 zvečer do 7, avgusta ob 9 zjutraj v Lichtenturnovein zavodu v Ljubljani. Duhovne vaje bodo odprte s 3 govori dnevno. Vodstvo zavoda bi izjemoma sprejelo kako gospodično tudi na hrano in stanovanje (proti pogojem). Prav vse gospodične učiteljice najlepše vabimo k obilni udeležbi! — Ravnateljstvo škofijske klasične gimnazijo naznanja, da bodo sprejemni izpiti za prvi razred dno 20. in 21. julija ob 9. — Za prvi letnik uršulinskega učiteljišča v Ljubljani naj se vpošljejo prošnje do 1. avgusta. — Domovinski urad mestnega poglavarstva v ponedeljek in torek 5. in 6. julija zaradi sna-ženja prostorov ne bo posloval za stranke. — Personalno pravni odsek mestnega poglavarstvu v ponedeljek, torek in sredo, 5., 6. in 7. julija zaradi snaženja in slikanja prostorov ne bo posloval za stranke. — Umetniška razstava Miloša šušteršiča v izložbi trgovine gospoda Antona Kosa v prehodu nebotičnika pod naslovom »Moja pom lud< vzbuja splošno občudovanje občinstva, ki v velikem številu prihaja gledat teh 15 čudovitih olj, sestavijajočih po večini krajine iz okolice \<-likih Lašč. Razstava bo le še nekaj dni odprta in zato vabimo občinstvo, naj izkoristi priliko in razstavljena delu ogleda! — Velike povečane fotografije no vsaki sliki izdeluje lično in solidno FOTO DEM, Ljubljana, \VolIova 6. — Izšla je knjižica: »Sveto mašniško posveče-nje«. Vernike, ki se bodo udeležili slovesnosti posvetitve novomašnikov v stolnici, 4. julija ob sedmih zjutraj, opozarjamo, da si te knjižice lahko na"bavijo tudi pred mašo v nedeljo zjutraj pred stolnico. V tem primeru bodo vse obrede posvetitve mnogo laže razumeli. — Rdeči križ sporoča. V poizvedovalnem oddelku Rdečega križa, Ljubljana, Via Ariella Rea 2-11., naj se med uradnimi urami od 8 do 12 javijo naslednje osebe: svojci Čeme Andrejke, Kolan Jo-sipina, zobotehnik Muhar Hinko, Pezdirc Pepca, Slapar Franc. , — O vrtovih in vrtni umetnosti Nova inž. Je-gličeva knjiga je vzbudila veliko zanimanje. Vsebina je tehtna in sodobna, tekst se odlikuje z močno, jedrnato besedo, učinkovite so tudi mnoge lepe slike. Cena 36 lir. Dobi se v vseh knjigarnah. — Kino Kodeljevo obvešča svoje obiskovalce, da so odslej predstave ob nedeljah ob pol 3, ob 5 in ob pol 8 ob delavnikh pa ob pol 7. — Sinu in hčerki za branje med počitnicami kupite Erjavčeve živalske podobe, ki so izšle v Cvetju iz domačih in tujih logov pri Mohorjevi družbi. Hvaležna vam hosta za dobro izbiro. Naročniki Cvetja imajo 25% popusta. Oglasite se v Mohorjevi knjigarni na Miklošičevi cesti 10. 1 Dentist KOVAČ JOSIP Reslicva cesta 6 — zopet redno sprejema — Gospa Justina Čekada, soproga pred kratkim zaradi kopičenja blaga obsojenega trgovca Andreja Čekada, nas prosi, da svoje poročilo o sodni razpravi popravimo v toliko, da je bilo njenemu možu z.aplenjeno 4118 kg industrijske maščobe za predelavo kož (nečiščeno ribje olje in de-gras) in le 1300 m bombažastega blaga za podlogo za čevlje. — Tschamha Fii vam napravi pri sončenju iz pordečele kože krasno rjavo polt. Dobi se v vseli lekarnah, drogerijah in parfumerijah. — Še vedno hladna jutra. V petek proti večeru se je nad Ljubljano in okolico vlila huda, kratkotrajna ploha. Spet je bilo Trnovo kraj, kjer je" padlo sila mnogo dežja. Trnovska vremenska opazovalnica je zaznamovala, da je med petkovo ploho padlo vsega 3.3 mm dežja, ko je bilo v sre-diču mesta po podatkih meteorološkega zavoda samo 0.8 mm dežja. Torej znatna razlika na tako majhni razdalji! Barometer in temperatura se počasi dvigata. Barometer je v soboto zjutraj dosegel stanje 764.3 mm. Jutranja temperatura v soboto je bila nekoliko višja od petkove jutranje temperature. Bilo je +10.5". V petek temperaturni maksimum v mestu + 23.4°, v Trnovem + 24° C. V soboto zjutraj je nad Barjem valovila gosta, nizka Izšla je nova knjiga Slovenceve knjižnice težko pričakovani JALENOVI II. DEL s podnaslovom Rod NaS najboljši pisatelj Janez Jalen nam v tej knjigi pokaže razvoj rodu Ostrorogega Jelena, ruzmali ntegove veljave, njegova pota v širni svet proti Donavi in proti morju. V stiku z drugimi rodovi spozna razne novosti, ki jih s pridom presaja v življenje svojega rodu. Njegov rod postane najmogočnejši med koli-ščarji na velikem jezeru — ljubljanskim barju, kakor tudi v njegovi okolici. Po mnenju mnogih, ki so knjigo že prebrali ie ta del boljši od prvega, boli živo prikazuje žitje in bilje takratnih prebivalcev ljubljanskega barja, zato smo prepričani, da bodo < bralci z veseljem segali po tej knjigi, ki je tako velik donos k naši domači književnosti. Knjigo dobite po vseh knjigarnah in trafikah megla, ki se je kmalu razpršila. Bilo je že dopoldne lepo jasno. — Nesreče na deželi. Šestletni sin sluge na Rudniku Valentinčič France je padel in si zlomil desno ključnico. — V Velikih Laščah se je 49-lelna posestnica Peterlin Rozalija močno opekla po desni nogi. Opeklina je zelo nevarna — V Prečni je 18-letna posestnikova hčerka Jožica Osolnikova padla in si zlomila desno nogo. — Še nekaj vremenske bilance. Kako deževen ali suh je bil junij v zadnjih desetih letih, nam pokaže kratek pregled padavin za dobo od 1932 do letos. Junij 1. 1932. jc bil vroč, suh in reven na dežju. V 15 dneh je padi« 82.1 mm dežja, mnogo manj pod junijskim mesečnim povprečnikom. ki znaša za ljubljanski padavinski pas 146 mm. Naslednje leto 1933 je bilo 22 deževnih dni in 149.9 mm dežja. To ieto je toča napravila mnogo škode. Izredno deževen, za polja naravnost katastrofalen je bil junij leta 1934., ko je v 16 dneh padlo 303.5 mm dežja. Takrat so bile po mnogih krajih velike povodnji. Izredno suh pa je bil junij naslednjega leta 1935., ko je v 12 dneh padlo samo 27 8 mm dežja. Takrat smo dosegli tudi rekordno višino temperature + 38" na 28. junija. Leto 1936. je zaznamovalo 21 deževnih dni in 168.7 mm dežja. Junij leta 1937. je bil zelo moker. V 18 dneh je padlo 234.5 mm dežja. Nasprotno je bil junij 1938. izredno vroč in suh. Pritiskala je po mnogih krajih suša. V 9 dneh je ta junij padlo le 27.5 mm dežja, to je najmanjša junijska padavina v zadnjih desetih letih. Leta 1939. je v 15 dneh bilo 192.1 mm dežja, leta 1940, pa v 16 dneh 127.7 mm. Junij leta 1941. je bil primerno moker, ko je v 18 dneh padlo 148.8 mm dežja. Reven na dežju je bil lanski junij, ko je v 11 dneh bilo samo 78.8 mm dežja. Letonji junij, kakor smo že poročali, pa smo imeli v 20 dneh 211.9 mm dežja. Iz Novega mesta Dvomesečni tečaj iz stenografije in strojepisja po desetprstnem sistemu otvori Enoletni trgovski tečaj 12. julija. Pojasnila in prijave pri vodstvu. IMMINENTE — PRIHODNJI SPORED al €ine — v kinu UNION Un forte dramma che vi commuoverA Pretresljiva drama ta rott del songue 9Ios htm Premiato alla XI Mostra Clnemstografica di Venezia. — Film nagrajen na XI. beneški filmski razstavi. Con — Igrajo: ROBI RAPP — LEOPOLD BIBERTI PETRA MARIN Režija EDMUND HEMBERGER Produzione - Produkcija: G0TTIIARD FILM Esclusivitft - Izposojevanje: LUX-F1LM Drobna ljubljanska kronika Praznovanje Srca Jezusovega v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani Slovesen sklep junijske pobožnosti (vrtnic) bo v nedeljo, 4. julija. Ta dan bo zjutraj ob 8 slovesna pontifikalna sv. maša z orkestrom pred izpostavljenim Najsvetejšim, zvečer ob pol 8 pa bo kratek govor in slovesna procesija z Najsvetejšim po bližnjih ulicah. Obe sveti opravili bo opravil presv. lavan-tinski gen. vikar in prošt msgr. Vraber. Ta dan prejmejo lahko vsi verniki, ki so se vsaj desetkrat udeležili junijske večerne pobožnosti, jx>rcijunkulski odpustek, to je večkraten popolni odpustek, kolikorkrat obiščejo cerkev in zmolijo po 6 očenašev, zravamarij in čast bodi v papežev namen. Zvečer j>o procesiji bo darovanje sveč, ki se bodo dobivale v cerkvcni veži, ali darov za sveče okrog glavnega oltarja. K obilni udeležbi so vabljeni vsi verniki, zlasti pa kongreganisti in kongrega-uistinje. Kongrc00. tretji teden (19. julija) 0d 2501—4000. Za vse dno-vo velja Bledeči abecedni red: ponedeljek od A—U, torek II—L. sreda M—It. četrtek S do Kdor no pride ob določenem času, mu krmila zapadejo. Vsak član dobi pri prejemu krmil novo popisno polo. ki nnj .io vestno izpolni ln takoj odda v pisarni. Pri komur bo ugotovila kontrola, da je prijavil več živali, kot jih ima v resnici, bo izgubil pravico do prejemanja krmil. V Ljubljani so umrli od 25. Junija do t. julija: Lipo v ž Anion, R4 let. drž. cestar v p.. Rudnik 4S: Hrasluik Antonija, sestra Sinklctika, 30 let. usmiljena sestra sv. Vin. cenclja i'.. Slomškova 20; Avšič Janez. 47 let, zasebnik, Sneberje 9. obč. M. D. v I'.; ftkerl .lancz, 11 let, sin ključ.. Cesta v zo-loni iok 7; Celnre Frane, H9 let. delnvec. ■lapljeva 2: Skopee Viktorija roj. Skiilnr, 31 let. žena krznar.ia in frizerka, Splitska ulica O: Pavčnik Marija roj. Vodnik, fit let. vdova mizarja. Vidovdanska 9; Kriz-mnn Uršula, S3 tet. dcinvka. Janljeva 2. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Šinkovec Anion, 21' let. čevlj. pnm.. Streliška 21; Ki-ferie lvnn, 87 let. nadiičitelj v p.. Kimska cesin 5; .iuircr Ivana. 4n tel, delavka, C,ff-larjova 32: Ktan"'ar .To/efa, 1 leto, hči do-l«vca, Gradišče I), obč. Vel. Lašče; Zupuu. čič Ivan. 71 let. Šolski upravitelj v p.. Dolenjska cesta 23 n; Treven Frančiška, 69 let, trirovka, Gerbičeva 1. Ponesrečneel v Ljubljani. Draeo Ko- atnnjšek, 18 letni vrtnar, je ljubitelj noeo-melnetra športa. Prod dnevi je iirrnl no(ro-met. Soigralce Pa Pn je z noiro tako močno sunil v trebuh, da jo dobil notranje poškodbo. — Terezija Kejžarjevd. 13 letna dijakinja, jo padla in si zlomila desno noso. ROMAN V SLIKAH Izide v lepi, veliki knjigi (obseg 216 strani) in bo veljal: mehko vezana izdaja , . . SI Ur m naročnike Slov. doma . ZS Ur v polplatno vezan .... 4S lir v ceio platno vezan na najboljšem papirju . , , . (S Ur Cas za prednaročbo do I. avgusta. Naroča se na naslov: Uredništvo » Slovenskega doma« Ljubljana, Ljudska tiskarna, Kopitarjeva t, III, nadstropje. Gledališče D r a m a i Nedelja. I. julija, ob 19.30: »Deseti bral«. Izven. Zadnjič v sezoni. Zolo znižano cene od 12 lir navzdol. Sreda. 7. julija ob 19.30: >Jesen«. Red A. Četrtek, 8. julija; Zaprto (generalka). Petek, 5. Julija ob 19.30: »Nevesta s krono«. Premiera. Ited Promiorski. O p e r a i Nedelja. 4. julija, ob 19: »Don Pasnnale«. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Sreda, 8. julija ob 19: »Tiha voda«. Oporo- ta Red Sreda. Četrtek, 5. julija ob 10: »Prodana nevesta«. Rod Cetrtok. Petek, 10. Julija: Zaprto (generalka). Sobota, 11. julija oh 19: »Mrtvo oči«, Premiera. Iied Promiorski. Naznanila LKICAItNE. Nočno službo Imajo lekarne: v nedeljo: dr. Piceoll, Bleiweisova cesla r>; inr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta 47; v ponedeljek: r Kmet, Bleiwelsova cesta 43: mT. Trnkoczy ded.. Mestni trg 4, in mr. Ustur. Šeleubur-gova ulica 7. Poizvedovanja Tzsnhllf. sc je v tramvaju remnomodra dežna pelerina. Najditelj naj jo proti iH-eradi odda upravi >Slovcnua<< ElflR - Radio Ljubljana RADIO. Nedelj«, 4. julija: 8 Napoved ča- «a, porofiila v italijunSčlul — 8.15 Orgolskl koncert iivaja Mnrija Ainalla Pardiul — 11 Prenos pete maše iz bazilike sv. Pavla v ltimu - 12 Razlaga evangolijn v Italijan, fičiul (o. O. B. Marino! — 12.15 Razlaga evangelija v slovenSPInl (o. K. SekovaniO — 12.30 Poročila v slovonšfiinl — 12.45 Pesmi in napevi — 13 Napoved časa, poročila v tnliinnSčini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva oboroženih sli v slovenščini — 13.12 Simfonična glasba — 13.30 Pesmi In nnpevi na ploSčah — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koneort radijskega orkestra In Komornega zbora vodi dirigent D M. filjanee, slovenska glnshn — 15 Poročila v slovenščini — 17 15 Kmetijska šola nn Grmu- prnk ti^na navodila za kmetovalce, predavanje v slovenščini — 17.35 Turnir pesmi, orkester vodi dirigent Rlzza — 10 30 Poročila v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slo. venščinl — 20 Napoved časa poročlln v Itn IIjnn.ščinl — 20.20 Orkester »Cetra. vodi dirigent Bnrzizzn — 21 Koncert trin Slais-Burger I.ipovšek — 21.45 Prodavnnje v slovenščini — 21.55 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. ftljnnee. sodeluje soprnnistkn Valerija Heybal. onerna glnshn — 22.30 Orkester vodi dirigent Zeme — 22.45 Toročila v Italijanščini. Ponedeljek, 5. Julija: 7.30 Pisana glasba — R Napoved časa. poročila v italijanščini 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Pesinl In nnpevi — 13 Napoved čnsa, poročil« v Italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Orkester vodi dirigent Pe tralia — 14 Poročila v Italijanščini — 14.10 Koneert radijskega orkestra vodi dirigent D. M, Sijanee, orkestralna glnshn — 14.45 Pisnnn glnshn — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa, poročila v Italijanščini — 17.15 Koncert sopranistke Štefanije Vu-kove — 17.35 Kqucort sopranistke Marle Welsa — 19 Govorimo italijansko, poučuie prof. dr St. Leben — 19J0 Poročila v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Napoved časa poročil« v italijanščini - 20.20 Klasični orkester vodi dirigent Manno — 21 Predavanje v slovenšči-ni —,21.10 Četrti Monteverdijov koneert — 21.55 Koncert tria »Emona« — 22.20 Venček pesmi, orkester Cetru vodi dirigent JSar-zizzu — 23.45 Poročila v Italijanščini. Parliamo 1'italiano! fichema della XX lezlone che verrfl te-nuta dal prof dott. Stanko Loben lunodi, il 4 luglio 1943-XX1«, oro 19. LEZIONK VENTESIMA lin giovane eome si deve. Un giorno, un signore e una signorina parlavano in trino • Avete bambini, »ignorat« »SI signore, ho un figllo.« »K buoriol« »Oh! si. molto buono. Si comporta be-nissimo, e non mi risponde mui (luaudo (jll faceio deile osservazloui.« »Oioea ntle eartet« »Mal, signore.« »Fumat« »Oht questo pol no; non cl mancherebbe altrol« »Va al caffft, la soral« »Non. non esce mai senz« di me. Vn som-pre « letto presto, subito dopo cen«.« »Beve birra, sidro, o vinot« »No. signore; mio 1'iglio uon bove che • latte.« | »Ma A meravlglloso, signorn; nnn ho mnl sentito parlare dl qualcosa dl simlle; vostro figllo i nn giovane eome si deve; i nn mev-dollo dl vlrtu. A proposito, iiunnll annl bat« »Uuattro mest, signore.« AgKfttlvl e pronoml poasesalvl. 11 mio llhro 11 tuo llhro ii suo libro 11 nostro llhro II vostro libro il loro libro 1 mili llbrl 1 tuol libri 1 snoi librl 1 ji ostri llbrl 1 vostri libri i loro libri 1« ml« cnsa I« tu« cnsa 1h »un unna 1« nostra ens« I« vostra enaa 1« lom easa le mle ense le tue ense lo sue c«se le nostro ea«» le vostre e«se lo loro ease I. Conlugate ool poaspmivo le aeguentl frasi; Rivedere il. .. pneso nativo. — Ave-re veduio un ... «mioo. — Fare il. .. pro-prio dovere. — Andare a premiere ln . . . soreila. — lo »vere 1... difelti. — Voier bone «... fratelio. Tu natisnjeno besedilo 3« »amo ključ 7« vse one, ki slede pouku italijanščine po radiu. Italijanske ure so n« »porodu ob ponedeljkih In sredah i« začetnik*, ob petkih p« i« tiste, ki že Imajo gotovo predznanje, vedno oh 19. PO VASI ŽELJI VAM IZDELA NB.l — mio pndre; mi« mndro; 11 padra mio; 1« ran ile mla ; 11 mio cnro pndre; ln mi« car« lundre; l nostri pndri; lo nostro madrl; mio zio (il mio lio). figli«. figlio, fratelio, soreila. zla. nipote, mnrito, moglie, cognnio, eoguat«, cugino. cugin«, suoccro, suoceia eec. 2. — 11 mio bnhho, li min innmma, il suo flgiiuolo. 1« »u« flglluoln, il nostro nonno, la nostra nonna J. Spendo il mio proprio danaro. — Ven-de la proprla časa. Eserclzl. 1. Camhlate 11 slngolare ln plurale e vleeversa: II mio c«no. — I.a nostra abi-t«?.lone. — Le loro soreile. — II suo pen-sioro. — 1 loro amlci. — II mio professore e II tuo — Ln loro nuova automobile. — I nostri oeohl e In vostri. — 11 mio dovere. — Aspetto ln visita dl un certo mio nmlco. — I.« sun lunga assenza ml preoeeupavn. — llo veduto eol inlo proprio oephlo, — Ouesto omhrello č mio. - II ino consiglio er« prezioso. — II coutuilino ritornu al suo lnvoro. LJUDSKE TISKARNE V UUBUANI KOPITARJEVA 6/II v svoji crtalmci razna poslovne knjige, te v r&logi. izvrSi tudi ako niso litotako vsa ilruga Knjigo-veSka dela posebno razne vezave v raznih velikostih od preprostih do rackoinib oblik v vseh barvah. 1'osebni oddelek rs isdelovanje dauisklh torbic, šolskih torbic m jličnih, pasov, de-oarnlo, kovčkov in drugega usnjenega galaoterfj blaea Vam u udi le predmete vedno v lepih, okusnih ln modernih oblikah vsaki č»s. CENE SO SKRAJNO NIZKE! P0SLUŽITE SE JIH! Andersson hitrejši od Haegga? Včeraj smo na kratko poročali, da je postavil Švedski tekač Arne Andersson nov svetovni rekord na 1 miljo (1609m). Ko je lansko leto dosegel Gundar Haegg na tej progi najprej čas 4:06.2 in potem celo 4.04.6 min., se je zdelo, da pomeni njegov rekord že višek človeške zmogljivosti. Strokovnjak, ki je o pojavu Haegga pisal v »Obisku«, je opravičeno vzkliknil; »Hitre noge, kje so vaše meje!« Pri ocenjevanju rekordov je treba upoštevati, da se pulijo zanje najurnejši športniki vseh narodov in da traja borba zanje že dobrih pet desetletij. Pred vojno so se zbrali najhitrejši tekači z vseh delov zemeljske skorje vsaka štiri leta k olimpijskim igram. Vselej so mislili, da so dosegli že višek možnega, in vselej so padle spet nove znamke, ki so jih vpisali v razpredelnico svetovnih rekordov. Gundnrju Haeggu |e treba vsekakor priznati, da je vzbudil z lanskimi uspehi v tekih na srednje In dolge proge veliko pozornost po vsem športnem svetu. Nekateri - so ga postavljali nad Nurmija, čigar ime je med žportniki že naravnost legendarno. Resnično se je posrečilo Haeggu, da je postavil 11 svetovnih rekordov ravno v dobi, ko smo mislili, da so »hitre noge že dosegle svoje meje« in da se bo le redkokdaj posrečilo izboljšati to ali ono znamko v tekih od 1500 do 5000 m. Z zanimanjem smo pričakovali, kako se bo letos uveljavil fant, ki se je v letih dozorevanja uril z drvarskim delom v švedskih gozdovih. Kakor znano, je odpotoval Haegg pred nekaj tedni na gostovanje v Ameriko, od koder pa še ni po-Točil o morebitnih novih uspehih, ki bi prekašali znamke, ki jih je dosegel v teku lanskega lete. Vsekakor je zelo problematično, če je ravnal' Haegg modro, ko se je odločil za gostovanje v daljnem svetu. \ Že v preteklem letu je imel enakovredno konkurenco samo med domačimi tekači na Švedskem. Večkrat smo čitali o Anderssonu, ki mu je na marsikateri prireditvi tekel za petami in se plasiral navadno na drugo mesto. Zdaj poročajo o istem Anderssonu, da je naskočil Haeggov svetovni rekord v teku na 1 miljo in da mu je poizkus uspel. Haegg osebno sicer ni bil premagan, pač pa je padla njegova znamka kar za 2 sekundi. Arne Andersson se je vpisal v zlato knjigo svetovnih rekordov s časom 4:02.6 min. za tek na 1609 m. Lahko bi rekli: »Se je že začelo.. .€ V resnici gre za storitev, ki je dokazala, da je nekdo hitrejSi od nepremagljivega Haegga. Prvi rekord je padel, kako pa bo z naslednjimi? Zdaj bomo z zanimanjem čakali novih poročil o An-derssonovih podvigih. Verjetno je, da se bo lotil kaj kmalu teka na 1500 m, potem pa bi prišla na vrsto proga na 2000 m. IEL KIIVO (JNION IMl Pri nekem samoupravnem zavodu v Ljubljani se odda službeno mesto. prevajalke in tolmačinje italijanskega jezika Zahteva se popolno znanje italijanskega lezlka v govoru in pisavi. Prednost imajo one, ki so vešče stenografije in strojepisja. Starost največ do 40 let. Prošnie, katerim je priložiti vsa potrebna dokazila (o rojstvu, pristojnosti in Študijah), je vložiti do 10. julija t. L na upravo lista pod značko „Itali|anSčina". aaaaaaaaaaaaaa ttttttvvvvvvvv INDUSTRIJSKE STROJE, ORODJE IN POTREBŠČINE dobavlja BRILLI Dipl. lehn. Ljubljana Janez Jegličeva22 Pa je tudi med grpfovsko hčerko In navadnim masčanom mogoča enkoimka bvozo, hoče pokazati (Um JV- »Njegova visokost« V glavnih vlogah: Ocrmana Taollorl, Orctta Flume, Adrlano Rlmoldl In drugI. Predstave: ob 10.30, 14.30, 16.30, 18.30 20.30 IEL t;-tt KINO SLOGA Visoka pesem tovnrlfke ljubezni v letalskem filmu J^ »Trije orli« Letalska visoka šola, akrobacije, zabavo, ljubezen, vojna. V glavni vlogi: Leonardo Cortose, Mlchola Bolmonte. PREDSTAVE ob 14. 16, 18 In ob 20. IEL KIN O MATICA IJ 41 »Maria Malibran« Film o življenju ln tragičnem koncu »lovite pevke preteklega stoletja Marla Cebotarl poje arije Iz oper Ros-slnlja in Boliinvia, Sijajni igralci: Rossnno Brazzt, Renato Clulente, Tina Lattanzl PREDSTAVE: ob delavnikih ob 1 6, 1 8.30. 20 30 ; ob nedelinh in praznikih ob 10.30, 14.30. 16.30. 18.80, 20.30 ,EL KINO KOOEfi.TEVO 41" Krasen film o motu, ki nI mogel poznbltl svojo Zino »Živa slika« Fosco Glachettl — Laura Solarl Za dodatek zanimiv film Jetnik iz Santa Cruz ""t Juan del Landa, Marla Mereader Predstave; 14.30, 17 In 19.30, delavnik 1R.30 J&i&uci dvojčico Nihče ni opazil, da ni sedanja princeska Marjetica, ker podobni sla si bili tako, da niti mamica ni opazila zamenjave; tudi sama ni vedela, da je zamenjan®: Mislila jo, da vse sanja. v A V- q -- >> Po težkem trpljenju, previden b tor lažlll svete vere, je vdano v Gospodu zaupal nas nenadomestljivi soprog, brat, svak ln stric, gospoil Bečaj Anton Bpremlll ga bomo k večnemu poSit-ku dno 4. Julija 1943, ob 4 popoldne iz mrtvašnice Splošne bolnišnice na pokopališče v Stepanjo vas. — Sveta maša zadušnlca zanj bo 0. t. m. ob pol osmih zjutraj v cerkvi Srca Jezusovega. V LJubljani, dne 1. julija 1943. SaluJoCa soproga AMALIJA BECAJ ln sorodstvo. • h-/': ^j.ski.tiiA ■ •... . ■ .. h ..-.-i"-. - ■ ' j ti' Ali poznate roman »Bobri« delo Janeza Jalna Zahvala Vsem, ki ste spremili našega ljubljenega sina in brata Frandta k večnemu počitku, mu poklonili cvetja in tolažili nas v žalosti, izrekamo prisrčno zahvalo. Iskreno se zahvaljujemo čč. duhovščini, e. šef-primnriju dr. Jen-koln za požrtvovalnost in trud, da bi nam ohranil pokojnika, r. referentu zdriiv. odseka Visokega komisnrinla, gg. predsedniku in tajniku sindikata lekarnarjev. V Liubliani, dne 3. julija 1943. ŽALUJOČA RODBINA MR. PIL CIRILA GARTUSA A v nečem je bila sedanja princeska različna od prejšnje: bila je vesela kot škrjanček in dobra kot kruhek. i Vf ' 1 V i¥ - v \ 4 t 0 56 Kje je ostala prava princcska, ona, ki je padla z drevesa! Kaj je z njo, mar se je ubila? Ne, ni so ubila, drevesne veje so zadržale njen padec, tako je le vsa raztrgana in nezavestna obležala na tleh. Mraz jo je prebudil iz nezavesti, začela je jokati in kričati: »Boli, lačna, kje sto hlapci, jesti! Prinesite torte in police! Takoj, lačna, kje ste, potepuhi, z biči vas bom!« Domačifa v cvetje Tomaž Poklukar Sonce je pripekalo vedno bolj vroče. Ko žarki niso našli več opore na zemlji, ki bi jih vpijala, so se odbijali z vročega skalovja ter greli na vse strani. Zdaj je začela Majda pešati in mož jo je posadil na osliča. Matevža ie žgalo v gola pleča, ki so se svetlikala, kakor da bi bila iz brona. Bilo mu je zelo vroče. Poslušal je Majdo, ki ga je opozarjala zda j na drobne hišice ob morju, zdaj na delfine, ki so se tu pa tam pojavili na morski gladini in jo rezali kakor mlinska kolesa. Potem je spet stopal tiho naprej. Spomnil se je senčnatih gozdnih poti, zelenili trat, vrcs.ja, sleča in še marsičesa, kar krasi domače planine. Tam je vse tako zeleno, sočno, bogato in veličastno, tu pa je samo žgoče pc-čevje; kako pusto bi -bilo življenje tukaj, če ne bi bilo morja, ki nadome-stuje tem ljudem krasote naših krajev! Za hip se ga je polastilo domo-tožje. Popotnika sta se zaustavila, da bi se razgledala po noviii otokih, ki so se prikazali daleč na obzorju. Zdaj jc vzela Majda svoj robec iz torbico in mu brisala pot s čela. Nato ga je namazala z oljem po razgreti koži. Ko sta spet krenila naprej, mu je začela pripovedovati pretresljivo zgodijo o Klari Gtilicborgovi. Bližina morja jo je spomnila na povest o izgubljeni deklici in o njenem nesrečnem očetu. Knjiga je bila zadnja, ki jo je brala pred poroko. Tako sta prišla do vrha kmalu potem, ko je Majda končala s pripovedovanjem. Zdaj sta bila bogato nagrajena za dolgo pot. Odprl se je razgled vse do Marjana, Klisa, Sinjo, Kameš-nice in daleč naprej do Durmitorja, na drugi strani pa prek otokov na odprto morje. Tu pa tam se je kazala zelenkasta struga Neretve. Ko sta se razgledovala po svetu, se jima je zdelo, da uživata novo lepoto, ki vpliva podžigajoče na srce. Vesela kakor otroka sta poiskala senco, privezala osla in se lotila obeda. Potom je Matevž zložil obleko in pripravil • ležišče za ženo. Tudi njega je mikalo, da bi prisedel, dejal pa si je, da je revica potrebna miru in počitka. Majda jc kmalu zadremala, Mu- levž pa jo je zapustil, stikajoč po skalovju za redkim planinskim cvetjem. 'ledaj je zaslišal motno brenčanje, kakor da bi bilo v bližini sršenovo gnezdo. Visoko v zraku jc brnelo letalo. Mirno je plavalo daleč nad grebeni Mosorja. Ko se je približalo zeleni Sinjski dolini, se jc začelo polagoma spuščati. Polotila se ga je želja, da bi tudi sam splaval nad oblake in okusil slast take vožnje. Rad bi jadral nad ljubo žemljico, du bi se je na gledal so sitega. . Domislil se je, da to prav za prav ni nemogoče. V tem trenutku je sklenil, da bo pripravil svoji ženi in samemu sebi za konec poročnega potovanja veliko presenečenje: domov bosta odpotovala z letalom. Se istega večera ji je pravil, da ga mika nazaj k Sv. Lovrencu; rad bi videl, kako kaže trta v Limbušu in ko-likb drevja so posekali v gozdu. Majda ni bila za predlog navdušena; njej bi bilo pač ljubše, da bi nadaljevala z brezskrbnim življenjem, in je le nerada pristala, na to, da se bosta vrnila nekaj dni prej kot sta bila namenjena. Dan in noč sta šč ostala na letovišču, in zjutraj je bila skoraj otožna, ko je pospravljala svoje obleke ter jih zlagala v kovčege. '/. avtobusom sta 'se odpeljala ob obali do velikega mesta, kjer stu nakupila daril za domače. >Se ti ljubi, da se popeljeva nn izlet?« jo jo vprašal Matevž in dodal, da nnata ves dan čas. >Zelo rada!« mu je odgovorila v nadi, da bosta še kak dan ostala na morju. Uro pozneje sta spet sedela v avto-busu, ki je zdirjul po ravni cesti proti Solinu in od tam v položnih ključih navkreber proti stari trdnjavi nad k liso m. Na nebu so se zbirali sivj oblaki, morje tam spodaj pa je dobivalo otožno obličje, kakor da bi pogrešalo sonca. S Kozjaka je pihala burja ter |>o-metala cestni prah, ki sc jc dvigal proti skromnim gozdičem. Polja so bila podobna robatemu strniščil; povsod so ležali kupi kamenja: na ogn-nih, okrog njivic in tudi po travnikih. C) pravem gozdu ni bilo ne duha ne sluha. Moj Bog, kaj bi rekli ljudje, če bi jim pokazal smreke, ki rastejo pri nas na Smolniku! Visoke so, da te zaboli v tilniku, če jim slediš s pogledom po brezkončnem deblu do vrlin: tu pa vidiš samo zveri/eno mladje, od koz oskubljeno grmičevje, pa robi-dovje in ostre čeri. Vozila sta se vedno naprej proti notranjosti pokrajine. Matevž je pripovedoval ženi o božjepotni Cerkvi v Si ri r n in o tamkajšnjih alknrih, ki prirejajo vsako leto svoje viteške turnirje nu konjih. Srce mu je zaigralo, ko je zagledal po enourni vožnji zeleno dolino z rodovitnim peljem. Pripeljala sta se naravnost do letališča. Ljudje so se ozirali proti jugu, odkoder je brnelo nad gorami drobno, srebrno letalo. »Počakajva, bova videla, kako bo pristalo,« je rekel. Brnenje je postajalo vedno bolj glasno. Tudi srebrna stvarca na nebu se je hitro približevala. Zdaj se že vi-djjo negibna krila in okencu na nizki hišici, podobni ribjemu trupu, V dolgem loku se spušča letalo proti negovanemu travniku. Rjovenje jc tako glasno, da ni nikogar, ki bi poskušal govoriti. V silnem vetru valovi trava; kmalu potem se letalo spusti na zemljo in sc nekam nerodno premika naprej. Nekaj potnikov je izstopilo. Tedaj je prijel Matevž svojo ženo pod roko in jo vodil k stopnicam. V naglici je pokazal dva vozna listka: »jadrala bova kakor ptice po zraku, če se ne liojiš letala; glej, tule imava vozovnice!« Majda ga jc za hip prestrašeno pogledala, nato pa se mu jc vsa srečna vrgla okrog vratu. Nenavadni prizor ni vzbujal pozornosti, zakaj ljudje so mislili, da sc poslavljata. t J. Oliver C u r w o o d 23 Bila sta stražnik Carter, desna roka Kcdsty-jeva v vojašnici in stari Sands, bolniški strežnik Z isto naglico, s katero se je Kent razburil, se je tudi popolnoma obvladal in dobil svoio prejšnjo mirnost. Dvignil jc roke. Carter mu je uklenil roke z jeklenimi okovi in Kent je videl no niih odsev zvezdne svetlobe. Sands se je sklonil k Mercerju, medtem pa je Carter tiho rekel: »Res mi je zelo žal, Kent. toda jaz ne morem storiti drugače. Videl sem te z okna prav tedaj, ko je Mercer zakričal. Toda zakaj.., zakaj si se radi njega ustavil?« Med tem časom se je Mercer zopet zavedel; s Sandsovo pomočjo se je dvignil ter stokajoč in jecljajoč zmedeno gledal Kcnta, boječ se novih udarcev. Carter je odvedel svojega jetnika stran. »Ne vem, kaj naj drugega storim, kot da te odvedem v vojašnico. Moja dolžnost ni prijetna, toda zakon hoče tako!« Kent ni odgovoril. Za trenutek je pogledal navzgor in globoko vdihoval nočni zrak kakor tedaj, ko se je splazil skozi okno Igra je bila izgubljena! ln Mercer je povzročil niegov nepopravljivi porazi Pri tej misli ga je zopet popadla jeza in Carter, ki ga je držal za roko, je mogel začutiti, da so se mu kite napele, kot da so iz jekla, toda rekel rii ničesar in zazdelo sc mu je, da sliši pridušen vzdih. Carterjevo srce je bilo polno usmiljenja. Tudi on je ljubil gozdove kakor Kent in je vse razumel. Le za las je manjkalo in drzni beg bi se posrečil! Škodal V vojašnici je bil službujoči stražnik Pelly; on je zaprl Kenta v eno izmed treh celic, ki so ležale za pisarno. Ko je ostal sam, se je usedel na rob preproste postelje in sedaj je prvič občutil pravo žalost nad svojim brezupnim položajem. Se pred pol ure sta proti njemu iztegovala roke svet, ki ga je toliko ljubil, in svoboda; obema je šel Kent nasproti samo zato, da je sedaj čutil, kako težko ga ie udarila strašna roka usode, kajti sedaj je bilo vsako upanje izgubljeno. Roka pravice ga je neusmiljeno pograbila in blazno bi bilo še vedno misliti na beg. Neznosna mu je bila misel, da je bil on sam tisti, ki je vodil delo pri zgradbi teh celic! Ker je prav dobro poznal vse zvijače jetnikov, ki si hočejo zopet pridobiti svobodo, je izvršil svoje delo tako, da ni bilo niti najmanjše možnosti za beg iz teh celic. Se enkrat je preklel Mercerja. Približal se je majhnemu in dobro zamreženemu oknu. Reka ie tekla čisto blizu; mogel je slišati njeno šumenje in videtj trepetajoči odsev zvezd v vodi in zdelo se mu je, da se posmehuje njegovi neodpustljivi blaznosti. Vrnil se je k postelji in sc spomnil vseh, ki jih je on sam bil privedel prav v isto celico; gotovo bi se mu vsi smejali, če bi ga mogli videli. Pred njim so se vrstili obrazi belcev in Indijancev, polni sovraštva ali upanja, odločnosti ali strahu pred smrtjo Od vseh, ki se mu jih ie posrečilo privesti v roke pravice, se je sedaj posebno nil samo enega, medtem ko so drugi obrazi izginili: zagledal je obraz Aniona Fourneta, tistega Fourneta, ki ga je bil on sam privedel v to celico, Fourneta, velikega Francoza, črnih las in s črno brado, čigar smeh je bil — tudi ko je čakal na smrt — tako močan, da se je njegov odmev slišal po vsej vojašnici. Ta nesrečnež je ubil človeka in ker je bil pogumen, ni tega niti tajil. Ubil je belca, ki je vzel ženo svojega bližnjega; ne si- cer Fournetovo, toda ženo njegovega bližnjega; Francoz je enostavno pomislil: »Storite drugim to, kar želite, da drugi store vam«, in on ie ljubil svojega bljižnjega s tisto globoko ljubeznijo, s katero gozdovi navezujejo ljudi med seboj v skupnost. Prizadeti je bil šibek človek, toda Four-net je bil močan, izredno močan in ko je nastopil primeren trenutek, ie orjak izvršil to, kar je na-zival »izvrševanje pravice«. V njegovem orjaškem telesu je bilo dekliško srce in Fournet je bil ponosen na to, kar je bil storil; v ječi jc sam opeval svoj zločin Kent se je spominjal dneva, ko ga je privedel v to celico Fournet se je najprej smejal majhnosti csuper-top«, kakršnega do tedaj še ni uporabljal nihče. Tudi Rusi so v času obleganja Stalingrada začeli uporabljati v velikem številu svoje topništvo, a tako orjaških topov kakor Nemci niso imeli na razpolago, čeprav so okrog Stalingrada zbrali nič manj ko dva tisoč težkih »kalibrov«. Tudi v Afriki je marsikdaj spregovoril top, in zadostuje, če povemo v zvezi s tem, da je osma britanska armada pripravila svojo ofenzivo pri El Alameinu z načrtnim dežjem nad tisoč ton granat na uro, kar odgovarja tovoru stotih železniških vagonov. In če si hočemo ustvariti pravo sliko, kako ogromni so topovi, ki jih uporabljajo v sedanji vojni, zadostuje, če naredimo kratek sprehod po braniku, ki so ga Nemci postavili ob atlantski obali Po notranjih, močno betoniranih hodnikih te obrambne črte ti nenadno zazijajo nasproti orjaške topovske cevi, namerjene na bližnjo angleško obalo. Pa vendar sedanja vojna dvajsetega stoletja ni tista, ki je doslej dala človeku največji top. kar jih je kdaj imel. Še neprimerno ogrom-nejši, kakor so topovi, ki jih imajo danes na razpolago Netnči, pa je bil tisti, ki si ga je zamislil in ga dal zgraditi v 15. stoletju turški sultan Mohamed II. Ta turški vladar ni bil samo izredno bojevit, pač pa je veljal tudi za zagrizenega sovražnika kristjanov Kadar koli se mu je primerilo, da je srečal kakšnega kristjana, si je zakril obraz, da ga ne bi kdo od teh »nevernikov« videli Svoj sloviti top, ki si ga je bil zamislil, je prvič uporabljal pri naskakovanju Carigrada, ki ga je oblegal. Temu topu je dal ime »kraljica« najbrž zato, ker je beseda top v turškem jeziku ženskega spola. Brez dvoma je bila Mohamedova »kraljica« največji top, kar jih je človek kdaj izdelal- Trideset parov volov je bilo treba, če so ga hoteli kam premakniti. Dve sto snžnjev je moralo delati pot, po kateri so hoteli peljati ta orjaški top, in prevoz Mohamedove »kraljice« iz Odrina, kjer se je »rodila«, do Carigrada je trajal nič manj ko cela dva meseca, čeprav je ta pot dolga le kakih sto kilometrov. Top so vlili iz brona. Pravijo, da je bilo treba kar okrog 700 ljudi za upravljanje tega topa. 11. aprila 1453 se je začelo to »super-ultra-obstreljevanje« Carigrada. S topom so metali na mesto meter debele kamnite granate. Nekaj teh granat so pred nekaj leti našli v starodavnem nasipu, s katerim je bil Carigrad obdan. V primeri z Mohamedovo »kraljico« so topovi, ki so jih Nemci uporabljali pri Sebastopolu, prava malenkost, saj je bil njih kaliber »komaj« 60cm. Mohamedov orjak pa se je že po nekaj strelih razletel in jo bilo pri tej priliki med onimi 700 možmi posadke precej, ubitih. A že teh nekaj strelov je zadostovalo, da je v močnem carigrajskem obzidju, visokem 30, širokem pa 13 metrov, zazijala velika odprtina, skozi katero je potem vdrla turška vojska in mesto zavzela v naskoku.