*3z)&ntače LETO IV. Izdaja OBČINSKI ODBOR SZDL LENART Stev. 2 Lenart, 23. januarja 1964 MELIORACIJA PESNICE POGOJ ZA VEČJO PROIZVODNJO Na območju lenarške zadruge 2 tisoč ha površin za melioracijo Prve naloge krajevnih skupnosti Sedaj, ko so bile ustanovljene krajevne skupnosti, je njihova prva in najvažnejša naloga sestava statuta, zlasti še zato, ker so vsi zbori volivcev sklenili, da v dveh mesecih po konstituiranju sveta krajevne skupnosti mora le ta predložiti zborom volivcev osnutek statuta v razpravo. Zato morajo komisije za izdelavo statutov KS takoj pristopiti k ds.:u. Komisije si bodo delo v mnogo-čem olajšale, če bodo upoštevale načelne smernice, ki .so jih dobili predsedniki komisij na posvetovanju pri občinskem odbo ru SZDL. Močna poapota pa bo tudi javna razprava o osnutku občinskega statuta. Z dsiom pri izdelavi statutov krajevnih skupnosti ne kaže čakati, ker morajo biti po določilih ustave vsi statuti že sprejeti do konča marca 1964 in potrjeni od občinske skupščine. Po ustavi :n osnutku občinskega statuta se krajevne skupnosti ustanavljajo za uresničevanje neposrednega upravljanja in sodelovanja občanov v vseh zadevah komunalne, gospodarske, socialne, zdravstvene, kulturne in druge dejavnosti za neposredno zadovoljevanje svojih potreb ter potreb družin in gospodinjstev. kakor tudi za razvoj naselja. Iz tega načela moramo izhajati, ko sestavljamo statut -— najvišji akt. krajevne skupnosti. Smo na začetku leta. zato je nujno potrebno pristopiti k pripravljanju osnutka letnega programa dela in finančnega načrta za leto 1964. Izvršni odbor Občinskega odbora SZDL Lenart, meni, da naj bi zaradi lažjega dela in kompleksnega obravnavanja zadev s področja delovanja krajevnih skupnosti, svet KS formiral potrebne komisije, ki bi delale na posameznih področjih in tudi pripravile predloge za program dela in finančni načrt. Svet krajevne skupnosti bi moral dati ta dva akta v obravnavo zborom občanov. Morda bi kazalo v ta namen ustanoviti komisijo za komunalna vprašanj, i, gospodarstvo in družbene službe. Nadaljnja naloga svetov krajevnih skupnosti je, da razmišljajo o organizacijsko tehničnih poslih. Eno takih vprašanj je prav gotovo knjigovodstvo. Izračuni kažejo, da bi bili stroški knjigovodstva za eno krajevno skupnost previsoki. Zato bi bilo .umestno razmišljati in se odločiti za skupno knjigovodstvo, ki bo zanesljivo cenejše. Glede pisarniških prostorov bi kazalo iskati rešitev morda v skupnih prostorih s krajevnimi političnimi organizacijami in društvi. Franjo Murše; predsednik m odbora SZDL Priprave za melioracijo Pesnice zadnji čas pospešeno potekajo. Odobrena so tudi že potrebna sredstva, zato tudi v lenarški zadrugi mrzlično razmišljajo o začetku del v Pesniški dolini. Glede na izredno pomembnost melioracije Pesnice za našo občino, smo so to pot obrnili z nekaj vprašanji na Ivana Verbotua, direktorja Kmetijske zadruge Lenart, ki je za naše bralce povedni naslednje: Kdaj in kje se bo v naši občini začele z melioracijo Pesniške doline? Ivan Verboten V naši občini bomo začeli z pospešeno regulacijo Pesnice in agromelioracijo Pesniške doline v začeku prihodnjega leta. Letos bodo regulirali Pesn'co od Dor-nave do meje naše občine, to je do vaši Cagona. Naša zadruga mora odkupiti do tega časa čimveč zemljišč na poplavnem obmo":ju, da bo zadoščeno zahtevi, ki jo je postavila jugoslovanska kmetijska banka v zvezi z odobritvi o kredita za usposobitev tega zemljišča za sodobno kmetijsko proizvodnjo. Letos računamo, da bomo odkupili na interesnem območju najmanj 403 ha zemljišč. Kdo bo izvajalec del? Organizator in izvajalec del te pomembne investicije bosta vodni skupnosti za porečje Drave iz Maribora in Pesnice iz Ptuja. Da bo delo potekalo po predvidenem načrtu, bodo kmetijske delovne organizagije dale na razpolago razpoložljivo mehanizacijo, Kjub temu pa bo manjkalo še šest ba-gerjev in enako število buldožerjev, zato bodo posamezne zadruge kot investitorji manjkajočo opremo nabavile in tako pomagale, da bodo dela pri regulaciji Pesnice nemoteno potekala. Kakšna površina naj bi bila letos meliorirana in kakšna do 1970 leta? Težko je govoriti o tem, do kdaj bo melioracija končana ter koliko se bo storilo v posameznih letih. Glavno je, da bo Pesnica regulirana, to je, da bo dobila izravnano in poglobljeno korito.' Vzporedno z regulacijo Pesnice bomo ugotavljali, katera zemljišča bo potrebno še hidromeliori-rati. Tudi ta dela se bodo takoj izvajala. Agromelioracija pa bo potrebna na vseh površinah, ki jih sedaj Pesnica poplavlja. Na območju naše zadruge obsegajo te površine okrog 2 tisoč ha. Da bomo zagotovili rentabilnost, proizvodnje, bomo že organizacijo odkupa zemljišč uredili tako, da bomo sproti kompletiirali večje površine in na teh tekoj izvedli agromelioracijo, če le ne bo potrebna predhodno še hidromelioracija. Kolikšna sredstva so letos predvidena za melioracijo Pesnice? Na vprašanje, kakšna sredstva so letos predvidena, naj razložim prvo varianto. Ko smo na Okrajni gospodarski zbornici v Mariboru razpravljali o omenjeni investiciji, smo se sporazumeli, da naj bi bila regulacija Pesnice končana v petih letih. Jugoslovanska kmetijska banka pa je predlagala dokončanje regulacije v treh letih. Sedaj je odobrila tudi kredit s pogojem, da so dela končana na tem objektu v štirih .letih. Zato je tudi za letos predvidenih več sredstev kot je bilo prvotno določeno. Letos bomo imeli na razpolago 660 milijonov din. V kolikem času bode odkupljena zemljišča kmetom plačana in po kakšni ceni? Odkupljena zemljišča bodo prejšnjim lastnikom plačana v 30 dnevih po overovitvi kupoprodajnih pogodb. Seveda se bo tu in tam zataknilo z izplačilom zara-(Nadaljevanje na 6. strani) DO N JI \in ftv- svetu Na razširjeni seji Okrajnega odbora SZDL Ljubljana 17. januarja je sodelovala v razpravi tudi tov. Vida Tomšič, predsednica Glavnega odbora SZDL Slovenije, ki je poudarila že izrečene misli o gospodarskem programiranju in med drugim dejala, da se morajo subjektivne socialistične sile temeljito poglabljati v vprašanja letošnjega družbenega razvoja, zlasti še zato, ker je letošnje leto hkrati že prvo leto sedemletnega družbenega načrta. Obravnave razvojnih programov pa se je treba lotiti dovolj studioano in analitično, saj je sleherno kampanjsko ali celo demagoško obravnavanje izredno škodljivo. V Kairu je bila končana 17. januarja konferenca voditeljev 13 arabskih držav. Dobro poučeni kairski list »Al Ah-ram- piše v zvezi s konferenco, da je uspešno izpolnila svojo nalogo. List posebej opozarja na tri bistvene dele resolucije: prvič, politična izjava voditeljev arabskih držav, naslovljena na arabsko ljudstvo in svetovno javnost sploh, drugič, izjava o sprejetih resolucijah, ki se nanašajo na vzpostavitev enotnega arabskega poveljstva s predstavnikom ZAR na čelu, na arabske načrte, kako preprečiti preusmeritev voda reke Jordan ter na enotnost palestinskega ozemlja in tretjič, konferenca je sprejela vrsto resolucij o katerih javnost ne bo obveščena. V Jugoslaviji je bila januarja na obisku delegacija italijanske komunistične partije, ki jo je vodil njen sekretar Palmiro To-gliatti. Italijanski komurjisti so se večkrat sestali s člani vodstva Zveze komunistov Jugoslavije. Obe delegaciji sta razpravljali o zadevah važnih za obe partiji in državi. V bližini Londona so se odvijali razgovori o Cipru. Predstavniki ciprskih Turkov vztrajajo, naj bi otok razdelili na dva dela po narodnostnem principu, medtem ko so ciprski Grki proti kakršnikoli delitvi otoka. Proučujejo tudi predlog o tem, da bi ustrezne dele otoka priključili Grčiji oz. Turčiji. Zvezni in go-gospodarski zbor SFRJ sta na zasedanju 14. januarja sprejela predpise. ki bodo prispevali k nadaljnjemu razvoju carinske službe in trg. mornarice, kakor tudi ukrepe za izboljšanje položaja gozdno gospodarskih organizacij. V Zanzibaru je prišlo do državnega udara. Sultanat Zanzibara so razglasili za republiko. Na seji Izvršnega sveta GO SZDL Slovenije so razpravljali o tekočih političnih vprašanjih v zvezi z uresničitvijo nalog V. razširjene seje GO SZDL Slovenije. Med Panamo in Združenimi državami Amerike je prišlo do nesoglasij zaradi odnosov Amerike do Paname in Panamskega prekopa. V spopadih med študenti in oboroženimi ameriškimi silami je bilo precej mrtvih in ranjenih. O panamskem problemu razpravlja tudi varnostni svet Organizacije Združenih narodov. PO LETNIH KONFERENCAH OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZVEZE KOMUNISTOV PONEKOD MIMO BISTVENIH PROBLEMOV Občinski komite ZKS Lenart je na zadnji seji v soboto, 11. januarja imel na dnevnem redu razpravo o nedavno končanih letnih konferencah Osnovnih organizacij ZKS v občini Lenart in analizo aktivnosti absolventov Večerne politične šole. Na seji komiteja so člani ugotovili. da so bile zadnje konference osnovnih organizacij vsebinsko sicer boljše od prejšnjih, vendar so zlasti v terenskih organizacijah posvetili premalo skro: obravnavi problemov s področja socializacije vasi, pripravam na sestavo statutov krajevnih skupnosti in metodam ter oblikam Zveze komunistov na vasi. V nekaterih osnovnih organizacijah so se ob obravnavi kmetijskih problemov zadovoljili zgolj z ugotovitvijo, da OO ZK ni dovolj tesno sodelovala s kmetijsko zadrugo ali kooperanti. Pri tem pa je v glavnem tudi ostalo. Skoraj nobena vaška organizacija ni dovolj poglobljeno razpravljala o idejnih problemih v kmetijstvu, zlasti pa o prihodnjih nalogah v zvezi s predvideno melioracijo Pesniške doline. Še manj skrbi so terenske organizacije posvetile vsebinski razpravi o statutih krajevnih skupnosti. Konference so bile boli še v delovnih organizacijah. zlasti pa v Kmetijski zadrugi Lenart, kjer so dokaj poglobljeno razpravljali o bistvenih vprašanjih. Dobra konferenca je bila tudi na lenarški osnovni šoli. Čeprav ta OO ZK do nedavnega ni bila delavna, zadnji čas dosega lepe uspehe. Na seji komiteja so ugotovili, da so bila poročila za konferenco boljša tam, kjer jih je pripravljala skupina komunistov, ki je poznala različne pojave in probleme. Poleg navedenih ugotovitev volja razpravljati bolj o tem, kakšni so problemi pri drugih organizacijah in forumih, skratka, komunisti so več ali manj govorili o tem, kaj delajo nečlani ZK, odločno premalo pa, kako so se sami uveljavili v družbenem življenju kraja in občine oz. delovne organizacije, v kateri so zaposleni. Na vseh konferencah OO ZK je razpravljalo 46 odstotkov vseh komunistov, kar je sicer napredek s prejšnjimi konferencami, vendar s takim odstotkom diskutantov še vedno ne moremo biti povsem zadovoljni. Na konferencah je ve čina OO ZK sprejela svoje delovne načrte, v katerih so v glavnem na vasi zavzemajo za tesnejše sodelovanje komunistov pri socializaciji vasi, za ideološko izobraževanje in za večjo aktivizacijo vseh komunistov, ki živijo na nekem območju. V delovnih organizacijah so po dokaj tehtnih raz pravah okrog 42-urnega tednika, vzgoje kadrov in štipendiranja, ta vprašanja vnesli tudi v delovne načrte. Ob koncu seje so razprav-ljali še o aktivnosti absolventov politične šole pri občinskem komiteju. Analiza je delo absolventov PŠ obravnavala za štiri leta nazaj. V razpravi in analizi so ugotovili, da so se prizadevanja šole močno odrazila v konkretni politični praksi. Menili so. da bi bilo potrebno v prihodnje program še bolj prilagoditi krajevnim oz. občinskim potrebam. Strinjali so se tudi z dosedanjim načinom kadrovanja, ki je omo- gočil šolanje tudi nečlanom ZK. Poudarili so, da se je potrebno držati načela, po katerem naj šolajo tiste občane, ki imajo določeno družbeno politično prakso. Z LETNE KONFERENCE OBČINSKEGA KOMITEJA ZMS VSO SKRB IZOBRAŽEVANJU KMEČKE MLADINE V zadnji številki »Domačih novic« smo že poročali o konferenci mladine občine Lenart. Danes prinašamo nekaj misli iz bogate razprave na konferenci. Poleg mladine so na konferenci v razpravi sodelovali tudi gosti: tovariš Stanič, predsednik ideološke komisije CK ZMS Slovenije, Go-razd Mazej, sekretar OK ZMS Maribor, Ernest Šmid, sekretar Obč. komiteja ZKS Lenart, Edo Zorko — Mihec, predsednik občinske skupščine Lenart in Franc Šuman, podpredsednik občinske skupščine Lenart. Tov. Stanič je med drugim v svoji zanimivi razpravi dejal, da bi na mladinski konferenci morali več govoriti o vsebini dela te organizacije. V nadaljevanju je menil, da je potrebno mladini omogočiti njen nadaljnji vsestranski razvoj. Poudaril je, da mora mladinska organizacija prav v tem smislu najbolj delovati. Zavzel se je za večjo skrb mladinske organizacije ob zapo- slovanju kmečke mladine in njenem izobraževanju, ki naj bo pogoj za zaposlitev in višji osebni dohodek. V zvezi z odhajanjem mladih ljudi na delo v Avstrijo je menil, da tega procesa ne kaže zavirati. Ob tem je ugotovil, da bodo naši ljudje hodili iskati zaslužek onkraj meje tako dolgo, dokler jim pri nas ne bomo mogli zagotoviti primerne zaposlitve s primernim zaslužkom. Seveda pa je potrebno, da se naši ljudje tudi v Avstriji zavedajo, da so državljani socialistične Jugoslavije in se zato morajo tudi temu primerno obnašati. Ob koncu svoje razprave je še grajal slab učni uspeh na naših osnovnih šolah in to, da jih ze:o malo študira na višjih šolah. Dejal je tudi, da je potrebno poskrbeti za to, da bodo vsi mladi kmetijski delavci končali osnovno šolo. V tem pogledu naj bi jim pomagala tudi mladinska organizacija. Menil je še, da kaže posvečati vso Smo za enakopravnost učiteljev P" stanovanjskih najemninah Nismo zato, da bi tisti v slabših stanovanjih dobili več na naš račun pomoč tudi tistim, ki študirajo preko dopisnih šol. Tov. Zorko, predsednik občinske skupščine je v svoji razpravi omenil, da bi mladina morala veliko več razpravljati o socializaciji vasi in se zavzemati za izboljšanje pogojev dela in življe-nia kmečke mladine. Dejal je tudi, da bi podjetja morala izšolati večino svojih delavcev. Ostali diskutanti so v glavnem razpravljali o krepitvi sodelovanja med mladinskimi aktivi in ostalimi organizacijami, izobraževanju mladine in ideološkem delu. Precej so tudi razpravljali o delu šolskih mladinskih aktivov, ki po oceni predsednika občinskega komiteja ZMS nimajo delovnih programov in niso v celoti povezani s terenskimi mladinskimi aktivi. Na konferenci so sprejeli vrsto sklepov in izvolili ld-članski komite Zveze mladine občine Lenart. POMEMBNE NALOGE V ŽIVINOREJI V /ve/nrni in republiškem merilu se je zmanjšalo število goveje črede. Razumljivo je. da povzroča tako st.uije občutno zaskrbljenost, saj je na tu način ogrožena nemotena preskrba naših velikih mest in industrijskih središč ter turističnih krajev z osnovnimi življenjskimi potrebščinami: mesom in mlekom. /. veseljem ugotavljamo, da se stale« goveje črede v naši občini ni bistveno spremenil, kljub različnim ukrepom, ki ^ preteklosti niso najbolj . zpodbud-no vplivali na hitrejši razvoj živinoreje. Stalež se ni spremenil po številu, niti po strukturi živali. V/rok za tako stanje je gotovo tudi v tem, da jo naša občina postala izrazito kmetijska in. da je vpliv industrializacije čutiti le > povečanem odhodu mlajših ljudi v industrijo mariborskega bazena. Po drugi strani pa je gotovo, da ostane živinoreja tudi v prihodnje prva kmetijska panoga v lenarški občini. V zvezi z nadaljnjim izboljševanjem živinoreje je potrebno številčno in kakovostno zboljšati govejo čredo, kmeta in zadruge Ji> potrebno vspodbuditi k večji reji plemenske govedi uvajati je potrebno vspodbudnejše oblike pogodbene vzreje telet, proizvod nje mleka in mesu. Glede na prve naloge je gotovo, da bo odlok O kompleksnem minimumu o gnojenju in uporabi M-men mnogo prispeval h količinsko in kakovostno boljši pridelavi osnovne krme, katera je osnovni pogoj za dosego boljših rezultatov. Verjetno bo precej kmetovalcev, ki se bodo letos odločili za setev hibridne koruze, saj jih je pridelek na površinah jenarške zadruge na obratih Lenart. Benedikt in Cerkvenjak gotovo prepričal, da je vredno saditi /.a živalsko krmo hibridno koruzo. V prihodnje bo potrebno močno koristiti strokovno službo, ki je sicer zagotovljena v okviru pogodbenega sodelovanja. Pomemben fak-ior v izboljševanju goveda je umetno osemenjevanje, katero je že zajelo celotno območje in je na primerni stro-kovni ravni. Z V/. Ptuj je pripravil zanimiv program, ki naj bi še poglobil strokovno sodelovanje. To naj bi se odražalo pri izboru bikov, s katerih semenom se osemenjujejo krave našega območja. V izdelavi je enostavnejša oblika molzne kontrole in v tej zvezi tudi selekcijske službe, ki nuj bi pospešila \ zrejo plemenskega materiala. Trenutno j« zelo velik interes za nakup plemen-skega materiala (okrog 300 kosov), na žalost pa nimamo nič kaj primernega /a prodati. To povpraševanje bo trajalo tudi v bodočnosti, cene so pa zelo vspodbudne. Teleta odgovarjajoče teže in kakovosti KZ Lenart plačujejo po najvišji dnevni ceni. Kmetovalci bodo posebej nagrajeni ob dogonu telet, če oddajo zapisnik o osemenjevanju za prodano tele. Strokovna služba KZ Lenart želi na ta način ugotavljati različne sposobnosti liikov (mlečnost, prirastek itd.) kako te prenašajo na svoje potomstvo. V proizvodnji mleka se obetajo premije tudi za zasebnega proizvajalca. V pogodbenem sodelovanju za proizvodnjo mesa se obetajo pomembne spremembe: poleg najvišje dnevne odkupne cene, katera je lahko za živino, Ki je bila zasebnemu kmetu dana v dopita-nje, iz pitališča K7., tudi višja od maksimalne cene po uradnem listu, saj se tu živina obravnava kot živina last KZ, bodo zasebni proizvajalci nagrajeni še posebej po količini oddane živine, ki so jo prodali. Vet. Ivo Rapoc tlek&i s^amimv m (tsteMkie u faite Državni sekretariat za narodnu odbranu — Personalna uprava razpisuje natečaj po katerem bodo v letu 1964 sprejete civilne osebe za študente gimnazije državnega sekretariata za narodno obrambo POGOJI ZA SPREJEM KANDIDATOV Natečaja se morejo udeležiti moški državljani SFRJ, ki zadoste naslednjim pogojem: — da so z uspehom dovršili osnovno šolo oziroma obiskujejo VIII. razred osnovne šole; — da so rojeni leta 1949 ali pozneje; — da so zdravi in sposobni za letalsko službo; — da niso bili sodnjisko kaznovani ali da niso v kazenski preiskavi; — da se pismeno obvežejo, da bodo stopili po dokončani gimnaziji kot gojenci na letalsko vojaško kademijo; — da imajo pismeno dovoljenje staršev ali oskrbnikov. Kandidati, ki obiskujejo VIII. razred osnovne šole in imajo ob polletju slabe ocene, se ne morejo udeležiti natečaja. ZAČETEK IN TRAJANJE ŠOLANJA Šolanje se začne v gimnaziji 1. septembra 1964 in traja štiri lota. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ŠTUDENTOV Študenti stanujejo med šolanjem v internatu. Šolanje je brezplačno. Po dokončani letalski vojaški akademiji jim bo podeljen čiu podporočnika letalstva, če se pismeno obvežejo, da ostanejo v ak- tivni službi JLA najmanj deset let. Med šolanjem se študenti ne morejo poročiti. Študenti, ki bodo med šolanjem v gimnaziji spoznani po vojaški zdravniški komisiji kot nesposobni za letalsko službo, a vendar sposobni za vojaške šole, morajo po končani gimnaziji stopiti v vojaško akademijo. POSTOPEK K UDELEŽBI NATEČAJA Kandidati, ki se želijo udeležiti natečaja, predložijo odseku za narodno obrambo občinske skupščine prošnjo, kolkovano s kolkom za 50 din, in to do 1. februarja 1964. Prošnjo napišejo na obrazec, ki ga dobijo pri odseku za narodno obrambo občinske skupščine. Prošnji priložijo: izpisek iz rojstne matične knjige, overovljen prepis spričevala VIII. razreda osnovne šole ali overovljen prepis polletnih ocen in spričevala VII. razreda, karakteristiko mladinske organizacije. Ob nastopu šolanja morajo predložiti kandidati originalno spričevalo o dokončani osnovni šoli. Po organu, katerem so predložili prošnjo, bodo kandidati poklicani na zdravniški pregled, prejeli bodo rešitev prošnje in druga obvestila v zvezi z natečajem. IZ PESONALNE UPRAVE DSNO Državni sekretariat za narodnu odbranu — Personalna uprava razpisuje NATEČAJ po katerem bodo v letu 1964 sprejete civilne osebe za gojence naslednjih vojaških šol: 1. pehotne podoficirske šole 2. artilerijske, podoficirske šole >. PA artilerijske podoficirske šolo 4. inženirske podoficirske šole 5. podoficirske šole oklepnih enot 6. podoficirske šole ABH obrambe podoficirske šole enot za zveze 8. prometne podoficirske šole 9. sanitarne podoficirske šole JI), podoficirske šole tehnične službe za zveze 11. tehnične podoficirske šole 12. letalske mehanične podoficirske šole 13. letalske podoficirske šole za zveze 14. vojaške pomorske podoficirske šole 15. mornariške tehnične podoficirske šole lb. šole za vojaške glasbenike Šolanje se začne na vseh šolah 1. septembra 1964 in traja tri. leta oziroma štiri leta na šoli za vojaško glasbenike. POGOJI /A SPREJEM KANDIDATOV Natečaja so morejo udeležiti moški državljani SFRj, ki zadoste splošnim in posebnim pogojem, a) splošni pogoji: — da so dovršili osnovno (osenl razredno šolo; — da so rojeni teta 1949 ali pozneje; da so zdravi in sposobni za vojaško službo; (ta niso bili sodnjisko kaznovani ali da niso v kazenski preiskavi; — da imajo pismeno dovoljenje staršev ali skrbnikov. Kandidati, ki obiskujejo VIII. razred osnovne šole in imajo ob polletju slabe ocene, so no morejo udeležiti natečaja, b) posebni pogoji: - kandidati za šolo za vojaške glasbenike morajo imeti dober posluh za glasbo in smisel za ritem. PRAVICE IN DOLŽNOSTI GOJENCEV Gojenci podoficirskih šol bodo prevedeni po dokončanem šolanju v čin vodnika, gojenci šole za vojaške glasbenike pa v XII. razred uslužbencev glasbene službe. Vsi gojenci so dolžni po končanem šolanju ostati v aktivni službi JLA najmanj deset let. POSTOPEK K UDELEŽBI NATEČAJA Kandidati, ki so želijo udeležiti natečaja, predložijo odseku za narodno obrambo občinske skupščino prošnjo, kolkovano za 50 din, in io do 1. februarja 1964. Prošnjo napišejo na obrazec, ki ga dobijo pri odseku za narodno obrambo občinsko skupščino. Prošnji priložijo: izpisek iz rojstne matične knjige, overovljen prepis spričevala VIII. razreda osnovne šolo ali overovljen prepis polletnih ocen in spričevala VII. razreda, karakteristiko mladinske organizacijo. Sprejeti kandidati bodo poklicani na šolanje po odseku za narodno obrambo občinske skupščine, odklonjenim kandidatom pa bodo z obvestilom vrnjeni dokumenti. Vsa druga pojasnila dobijo kandidati pri odseku za narodno obrambo občinske skupščine ali pri komandi vojnega odseka. IZ PESONALNE UPRAVE DSNO Toda še mnogo drugih stvari nam je pokazal naš parlament. V njem niso nastopili samo civilni zastopniki ljudstva, temveč tudi predstavniki naše vojske, in ravno Tito kot vojak je bil osrednja točka vsega dogajanja. Spomnimo se pri tem spet političnega življenja v bivši Jugoslaviji. S kakšno vztrajnostjo in tr-dovratnostjo so odvajali vojaka od civilista. Vojak je moral paziti kaj govori s civilistom, ni smel sodelovati v političnem življenju ljudstva, med ljudstvom je nastopal le kadar je bil poslan, da z orožjem razbije štraj-ke nezadovoljnih in sestradanih delavskih množic in kadar je v paradah kazal navidezni btesk trhle stavbe. V vsem se je moral ravnati po nalogah, ki so jih dajali politični oblastniki. Bil je v vsem njihov zaščitnik, zaščitnik vseh tistih, ki so ljudstvo izkoriščali in na račun ljudskih žuljev ugodno živeli. Bil je proti ljudstvu in zato v svoji veliki zaslepljenosti tudi proti samemu sebi, kajti največ vojakov je prihajalo ravno iz vrst delavcev in kmteov. Bili so prevarani in zato niso videli zločinske igre, ki jo z njimi uganjajo njihovi gospodarji. Osvobodilna borba je vsem odprla oči. Nov parlament je že pokazal novega vojaka. To je ljudski vojak, vojak, ki brani pravice svojega naroda, ki te pravice pozna in se zato tudi udeležuje političnega življenja, da tako izpriča svojo povezanost 7. vsem, kar je narodu koristno. Nov vojak, ki srno ga videli na zboru v Jajcu ni zaščitnik poedincev, ali celo narodnih izkoriščevalcev, temveč borec za narodne pravice. Zato ima tudi polno pravico, da se udeležuje vsega narodnega življenja; v novem parlamentu, smo videli tudi žene. Z vso odločnostjo so ugotavljale svojo udeležbo v splošni narodno osvobodilni borbi, prikazale svoje žrtve in s polno enakopravnostjo razpravljale o vseh perečih vprašanjih, ki bodo dala življenju narodov Jugoslavije novo smer in tudi nov polet. Ali je v bivši Jugoslaviji smela prag parlamenta prestopiti žena, kot narodna poslanka? Ali niso samo tratili črnilo in pisali o ženski enakopravnosti, ko pa bi morali to enakopravnost ustvariti, so hinavsko obmolknili? Novi, pošteni borci za narodne pravice so pripomogli ženi do njenih političnih pravic v času najtežjih borb, v času najtežjih preizkušenj za skupno osvobodilno stvar, v času, ko bi žena te svoje pravice lahko izrabila tudi v škodo skupni borbi. Naša žena je opravičila zaupanje in se je pokazala zavedno. odločno in borbeno. Zato se je tudi upravičeno oglašala v našem novem parlamentu. Novi parlament pa je odkril pred celim sve.om se dve veliki dejstvi: Prvič je pokazal, kako lažno je bilo jugoslovanstvo preteklih dvajsetih let. Pod krinko takratnega jugoslovanstva so se opravljali najtežji zločini nad narodi Jugoslavije. Odvzemala so se jim imena in so smeli biti le še plemena, iz šolskih knjig so morala izginiti dela najboljših narodnih duhov, zločinsko so grabili ves narodni denar v rokah čar-šijskih mogotcev. Tako jugoslovanstvo je vodilo do hrvatskega vprašanja, do slovenskega odpora v skupni domovini, do makedonske tragedije, jugoslovansko — bolgarskih napetosti itd. Nov parlament pa je dal izraza pravemu jugoslovanstvu, tistemu, ki ga je odkrila skupna krvava borba proti okupatorju in, ki ga je potrdila preko svobodno izbranih narodnih predstavnikov izražena ljudska volja. Novo jugoslovanstvo ni bilo več samo privid, ne krinka zlorabe, temveč resnična vez, ki druži vse narode od Jadranskega do Črnega morja in ki je edina zdrava osnova novega sožitja na Balkanu. V znamenju takega jugoslovan-stva je potekal cel zbor v Jajcu. Drugič pa je dokazal, kako je zrel in pravičen, ko je dal upravičeno priznanje prvim najboljšim borcem za našo svobodo. Ko je iz ust vseh govornikov različnih narodov, različnih ver in narodnosti zvenelo eno samo veliko priznanje tovarišem komunistom, ki so doprinesli toliko žrtev, smo morali ugotoviti, da je padlo staro strankarsko politično življenje in da je na teh razvalinah prišla do pravega izraza nova ljudska politika, ki priznava samo to, kar je res zdravo in zavrača, kar je v škodo narodnim interesom. Naš novi parlament je postal naš prvi mejnik v novo politično življenje. Slika, ki nam jo je pokazal, nas je navdala s polnim zaupanjem v boljšo bodočnost. Preko novega parlamenta so res spregovorili narodi, zato je bilo vse to, kar nam je pokazal v času zasedanja, prava slika ljudskega razpoloženja in pravi izraz ljudske volje. To voljo smo spoštovali in po njej uravnavali vse svoje delo tudi kasneje. Prav tako zanimivi pa so bili tudi dogodki po zasedanju. Tovariš Tito nas je — to je slovensko skupino — povabil na razgovor. Tako se je pogovarjal s predstavniki vsakega jugoslovanskega naroda posebej. (Konec prihodnjič) 1 z K RA. 1 A v htaj BRESKOV NASAD V VOLIČINI TE DNI — Več kot 30 odstotkov breskev so posekali zaradi toče Tokrat nas je pot vodila v Vo ličino. Tam smo se pogovarjali o različnih zadevah. V našem sestavku bomo strnili le nekaj najbolj zanimivih. V tej rubriki bomo v prihodnje pisali, kadar bo na vrsti Voličina o celotnem ob močju krajevnega urada. To torej pomeni, da bo enkrat nekaj več napisanega o Veličini, drugič o Selcih. Zavrhu in obratno. Sploh se bomo v prihodnjp bolj orientirali na sedeže krajevnih skup nosti, ki pa je. kakor veste, sedaj v Voličini. V Voličini so že ustanovili krajevno skupnost, ki ima lepe delovne načrte. Vseh seveda ne bo mogoče takoj uresničiti, ker KS nima dovolj denarja. Ce pa bo občina še kaj primaknila in če bodo člani dali še kaj več poleg sedanjega krajevnega Samoprispevka, pa bo mogoče marsikaj storiti. Člani sveta krajevne skupnosti nameravajo v do- glednem času uresničiti predvsem dva predloga, ki že nekaj let obstajata. Prvi predlog j s, kako in kje organizirati otroška zavetišča za otroke kmetov, kadar se ti mudijo na delu in otroci ostajajo sami doma, medtem ko druga predlog izhaja iz tega, da bi kazalo v Voličini v sklopu krajevne skupnosti razmišljati o čimprejšnji ustanovitvi servisa za popravilo motornih vozil, predvsem mopedov, koles in motorjev. Ob teh dveh poglavitnih nalogah, k,i naj bi jih KS čimprej uresničila, pa bodo še vnaprej skrbeli za popravilo cest, ki so. kakor kaže. na voličinskem območju zelo dobro vzdrževane. Na Obrtu KZ Lenart v Selcih zaposlujejo .precej ženske delovne sile, s katero pa imajo zaradi pomanjkljivega varstva otrok večkrat precejšnje težave. Stvar je namreč v tem. da zaposlene kmečke ženske puščajo otroke doma, kjer so v glavnem prepuščeni samemu sebi ali dobri volji sosedov. k,i včasih pogledajo kako je z njimi. Take matere se seveda s težavo zberejo pri delu in zato ni čudno, da je tudi učinek temu primerno slabši. Enako je stanje tudi pri kmečkih družinah, katerih člani niso sicer zaposleni v socialističnem sektorju kmetijstva. Zlasti spomladi, poleti in jeseni imajo kmetje veliko dela na polju, zato puščajo razumljivo zlasti manjše otroke doma. često- krat zaklenjene ,in brez potrebnega nadzorstva in vzgoje. Taki otroci se večkrat kasneje težko prilagodijo družbi drugih otrok in so vase zaprti. Ni malo primerov, da kmečki starši delajo vse dneve, otroku pa doma pustijo le nekaj za pod zob in še to večkrat mrzlo hrano. Zaradi tega krajevna skupnost v Voličini resno razmišlja o tem. kako zagotoviti primerno varstvo ,in vzgojo otrok, katerih starši delajo. OTROŠKA ZAVETIŠČA V KMEČKIH HIŠAH Nekateri vodilni tovariši v krajevni skupnosti menijo, da bi za otroško varstvo lahko uporabili primerne prostore v kmečkih hišah. Razumljivo je. da taka zavetišča ne bi smela biti oddaljena od vasi. ker bi tako ne zadostila svojemu namenu. Morala bi biti na takem mestu, da bi mati lahko zjutraj, ko gre na delo. otroka peljala mimogrede v zavetišče. Prostorov, v katerih bi bilo otroško zavetišče, ne bi kazalo posebej urejevati, saj bi se otroci v njih zadržali samo zato, da ne bi bili sami doma ,in. da bi jim nekdo nudil vsaj osnovno vzgojo tudi v času, ko staršev ni doma. Za otroke bi v zavetišču lahko skrbela starejša ženska, ki ima osnovne izobrazbo in pogoje za delo z otroki. Seveda bi krajevna skupnost morala poskrbeti za primerno nagrado za vzgojiteljico. pa tudi za najemnino prosto- rov, v katerih bi bilo zavetišče. Verjetno bo KS Voličina o tem vprašanju v kratkem z občani bolj obširno razpravljala, saj se bliža čas, ko se bo odprlo kmečko delo. SERVIS ZA POPRAVILO MOTORNIH VOZIL V Voličini ima precej občanov mopede in druga motorna vozila, ki se razumljivo tudi večkrat pokvarijo. Sedaj morajo voziti vsa vozila na popravilo v Maribor, kar poveča stroške. Zato razmišljajo, da bi v sklopu krajevne skupnosti v bližnji prihodnosti ustanovili servis, v katerem bi. zaposlili v popoldanskem času strokovnjake, ki so sicer v rednem delovnem razmerju. Računajo, da bi bile usluge znatno cenejše, če bi popravila opravljali v sklopu servisa. Pri svetu krajevne skupnosti so ustanovili zaenkrat tri komisije: za gospodarstvo, komunalne zadeve in komisijo za splošne zadeve in socialno varstvo. Vse komisije bodo sprejele program dela, ki ga nameravajo, kar se da čimprej izpolniti. LANI V SELCIH SKORAJ NI BILO SADJA Lani so bile za kvalitetno sadje dobre cene, vedo povedati v Selcih. Seveda pa jim to rii veliko koristilo, saj so na tem obratu pridelali lani komaj 6 vagonov sadja od 12 planiranih. V Voličini skoraj ni bilo sadja. Omenjo no količino so pridelali v glavnem v Stražeh. Rogoznici in Kr-čevini. Ce bi ne bilo toče in če bi bila tudi sicer normalna letiaa. bi v Selcih, kakor so predvidevali. pridelali na njihovih površinah 45 vagonov sadja. Lani bi za sadje še več iztržili, saj je bila cena za najboljše tudi 80 din kg. če bi ne bilo skoraj vse -sadje črvivo. Sadje ni bilo najboljše kvalitete tudi zato. ker niso redno škropili, saj so predvidevali slabšo sadno letino. Po toči so bili, kakor je znano, zlasti prizadeti nasadi breskev v Voličini. Ze sedaj so nekaj dreves izkopali. V prihodnje pa jih bodo še več. Računajo, da so clo-sedaj izkrčili okrog 30 odstotkov drevesc. Letošnja zima bo kakor kaže, če ne bo prišlo do morebitnih sprememb, dobro vplivala na počutje sadnih plantaž, tako da računajo prihodnje leto na rekorden pridelek sadja. Letos se obeta posebno dobra letina zlasti v jabolkovih nasadih v Selcih. Rogoznici in Cermljenšaku. medtem ko bo v Zavrhu. kjer so posledice loče še občutne, ni pričakovati posebne sadne letine. Na KZ Lenart obratu Selce predvidevajo, da bodo na celotnem voličinskem ; bmocju letos pridelali 55 vagonov sadja. Večji del pridelka bo primeren za trg. Tudi letos seobe- SRECANJE Z MAKSOM VCGRINOM Sem za boljše avtobusne zveze Voznika avtobusa na rela ciji Voličina—Maribor Maksa Vogrina smo slučajno srečali v voličinski osnovni šoli. kjer se je mudil po opravkih. Ob tej priliki nam je odgovo-ril na nekaj vprašanj. Kaj menite o sedanjih avtobusnih zvezah z Mariborom? Avtobusne zveze niso najboljše. Zlasti imajo Voličani težave z vrnitvijo iz Maribo ra, saj so popoldanske zveze iz Maribora samo do Lenarta, tako da jih potuje večina v Voličino peš. Vse do pred kratkim niso bile ugodne niti jutranje zveze. Sedaj je nekoliko bolje, ker vozi iz Voličine še en avtobus ob peti uri zjutraj. Vas je letošnja Jima pri vožnji kaj ovirala? Dosedaj je šlo še vse po sreči. Nisem pa prepričan, da bo vedno tako, saj so izkušnje iz lanske zime dovolj poučljive. Že nekdaj sem zaprosil cestarje naj uredijo nujno potrebna izogibališča, pa se dosedaj za moje prošnje še niso zmenili. Kako je poskrbljeno za avtobus, ki parkira, v Voličini preko noči? Zaenkrat bolj slabo. Trenutno avtobus garažira v gasilskem domu. Mislim, da bo potrebno misliti na gradnjo primernih garaž. To naj bi /ključila v svoj program tudi. krajevna skupnost. Iz Voličine Dve važni nalogi krajevne skupnosti ta j o primerne odkupne cene sadja. Računajo, da bodo prvorazredno sadje lahko prodali od 60 do 80 din za kg. Franjo ŠkrDinc OBŠIRNE OSNOVE SADOVNJAKOV Letos in prihodnja leta nameravajo v Selcih urediti precej novih sadnih kompleksov, saj je to območje izrazito sadjarsko. Proti koncu lanskega leta so v Selcih že uredili 20 ha sadovnjaka, med tem -ko so te dni pripravili 30 ha površine za saditev. Letos spomladi nameravajo pripraviti prostor še za nadaljnjih 20 ha jabolkovih in 10 ha hruškovih nasadov. Do letošnje jeseni pa naj bi pripravili zemljišče za saditev sadnih sadik na 57 ha veliki površini. Na omenjeni površini naj bi začeli s sajenjem v mesecu septembru. Tako bodo, če bo le primerno vreme na selškem kmetijskem obratu do konca tega leta obnovili 87 ha sadovnjakov. S tem pa bo končana tudi prva etapa urejevanja novih sadnih površin v obdobju do leta 1965. Seveda so načrti za prihodnja leta še veliki, saj imajo v izdelavi načrt za ureditev nadaljnjih sto ha sadnih plantaž. Z dokončno ureditvijo sadovnjakov v socialističnem sektorju na območju Selc bodo nastali veliki komplek si. ki jih bo mogoče bolj intenzivno obdelovati. Obrat Selee ima svojo drevesnico iz katere dobavlja skoraj vse sadike za lastne potrebe. »PREDMES« PONOVNO OBRATUJE Svojčas smo že poročali, da so v mesarskem obratu KZ Lenart »Predmes« v Voličini prenehali s proizvodnjo zaradi neprimernih cen mesnih izdelkov na tržišču. Pred kratkim pa so ponovno začeli s proizvodnjo, čeprav kaže, da tudi to pot ne bo rentabilna, zato se bodo verjetno v doglednem času, tako vsaj pravijo, preusmerili v drugo bclj donosno dejavnost. Nekateri menijo. da bi bilo bolj pametno prenesti klavnico iz Lenarta v Voličino. Kako bo urejeno to vprašanje, še ni dokončno določeno, vendar pa bi o tem predlogu ne Božo Tuš Poleg njih pa so še servisi za popravilo vozil. Tako. da tudi glede tega ni nobenih težav. Spet smo bili na spustu in preko zadnjega dolomitskega prelaza Costalunga ter mimo prekrasnega gozdnega jezera Carozza, kjer smo se zarili v 15 km dolgo sotesko Egga, ki je lepa in slikovita, vendar jo tista od Peči proti Črni gori poseka na vsej črti. Južnotirolski mesti Bozen in Trenta sta nam pokazali svoje posebno lice: stavbe, posebno katedrali, gradova, prekrasni parki, v Boznu spomenik padlim, ki ga stražijo vojaki, v Trenti pa spomenik Danteju. Seveda je še kup posebnosti, vendar pa ima moderen razvoj tudi tukaj svoj vpliv. Cesta nas pelje dalje skozi številne kraje bogate s sadovnjaki in vinogradi. Povsod je čutiti tehniko in stroje. S tega območja so znana vina in sadje, ki gre na mednarodne trge velikih mest Evrope. V malem mestecu Mori na jugu Južne Tirolske smo prenočevali. Gostilničarka je bila vesela našega obiska in nadvse prijazna. Rada vidi Jugoslovane. Njeni namreč večkrat obiščejo našo domovino, posebno Gorenjsko. PRI ITALIJANSKIH JEZERIH NA SEVERU, LOMBARDIJI IN PIEMONTD Komaj smo dočakali, da zagledamo tolikanj opevano jezero Garda prvo s te strani. Pri kra- bilo napak razmišljati, saj je potrebno končno prostore v Voličini tudi primerno uporabiti. NA VIDIKU JE STANOVANJSKI BLOK V VOLIČINI Voličinska osnovna šola je zelo na tesnem s prostori. Glede na število otrok (360) bi morala imeti 11 oddelkov. Če bi uvedli toliko oddelkov, pa bi zaradi pomanjkanja prostorov morali uvesti tretjo izmeno. Šolski odbor je razpravljal o potrebi po novogradnji stanovanjskega bloka v tem kraju. Potreba po stanovanjih pa se ne kaže samo pri učiteljih, temveč tudi pri delavcih kmetijske zadruge. V teku so dogovori o tem, da bi se pristopilo h gradnji večjega stanovanjskega bloka v Voličini, v katerem bi zagotovili stanovanja za učitelje in delavce zadruge. Lokacija je baje že določena in bi naj blok stal med šolo in zadružnim skladiščem. Z izgradnjo stanovanjskega bloka bi šola pridobila pet učiteljskih stanovanj (3 družinska in 2 garsonjeri), enako število pa bi odpadlo tudi za zadružne delavce. Z gradnjo bloka bi se sprostila stanovanja v šolskem poslopju. Na šoli računajo, da bi bilo tako mogoče pridobiti eno učilnico, delavnico za tehnični pouk, mladinsko sobo in šolsko kuhinjo. L I J I ju Nagu smo se ustavili na razgledni točki. Potem smo se spustili k jezeru mimo kraja Tor-bola, nato pa naprej proti mestu Riva. Tako tu, kot ob vsej obali in potem pri vseh ostalih jezerih, smo opazili velik živ—žav in turizem na »visoki ravni«, saj je mrgolelo tujcev, bogatašev, bogatih hotelov, vil, parkov, cvetja, palm, citron, pomaranč in kaj vem še vsega. Skozi ves ta vrvež pa vodijo krasne ceste polne vozil najrazličnejših imen in narodnosti. Tu in tam smo srečali tudi kakšnega z našo oznako. (Nadaljevanje sledi) Uradni dnevi lekarne Lenart Lekarna Lenart posluje za' stranke od 7. do 19. ure (non — stop). Nočno dežurstvo in ob nedeljah ter državnih praznikih je izmenično. Ime dežurnega je vedno označeno na tabli v oknu, katera je noč in dan razsvetljena. Upravnik Mr. ph. Desanka Landau KAKŠNA JE IN KAKŠNA NAJ BI BILA TRGOVINA V VOLIČINI Izboljšati izbiro blaga Voličina je sicer krajevno središče, pa se kljub temu ne more pohvaliti s svojo trgovino. Zato smo tov. Fra-nju Škrbincu. sekretarju krajevne organizacije SZDL in Rožu Tušu, članu odbora KO SZDL postavili naslednje vprašanje. Kako ste zadovoljni s krajevno trgovino in kaj predlagate? Franjo Škrbinc: Več let že opažamo, da je krajevna trgovina v Voličini slabo založena. Cestokrat ni emogoie dobiti takih artiklov, ki so življenjsko važni. Če primerjamo trg. poslovalnici Selce in Zavrh z voličinsko, potem je treba povedati, da je voličinska slabše založena. Pred leti je bilo drugače. V Voličini so imeli celo boljšo izbiro blaga. Večkrat na primer ni mogoče dobiti žebljičkov, papirja, zmanjka pa celo kis. Zdi se mi, da bi zaposleni v tej trgovini morali bolj živeti za trgovino, potem pa bi tudi izbira bila boljša. Božo Tuš: Površni opazovalec lahko opazi razliko v založenosti med selško, za-vrško in voličinsko trg. poslovalnico. Poslovalnici »Izbire« sta boljše založeni. To je tudi eden razlogov, da privabljata precej kupcev iz širše okolice, pa celo iz območja, ki ga obsega voličinska trg. poslovalnica. Splošno mnenje je. da voličinska tg. poslovalnica premalo skrbi za potrošnike in jih na ta način odvrača, zaradi če sar nekateri kupujejo tudi izven občine in je zato deloma prizadet tudi občinski proračun. Dobro bi bilo, da bi ponovno začel delovati potrošniški svet, ki naj bi večkrat razpravljal o izboljšanju izbire blaga v " jličin-ski trg. poslovalnici. l/tisi s fiGftatGvattja (4) P O I T A »PREDMES« do nadaljnjega še obratuje Melioracija Pesnice pogoj za večjo proizvodnjo (Nadaljevanje s 1. strani) di neurejene dokumentacije ali meritev. Na kratko: izplačali bomo takoj, ko bomo dobili potrebno dokumentacijo. Cene bodo v glavnem enake kot dosedaj. Plačevali bomo ha od 40 do 160 tisoč din, pač odvisno od kvalitete zemljišča. Za posebno dobra zemljišča bomo plačali do 200 tisoč din na predlog posebne strokovne komisije. Agrotehnični ukrepi, ki jih bo KZ izvajala na melioriranih območij? Na območjih, kjor bomo zemljišča odkupili in kjer ne bodo potrebne hidromelioracije, bomo takoj izvajali agrotehnične ukrepe in tako zemljišče usposobili za redno proizvodnjo. Zemljišča bomo zravnali, da jih bo mogoče vsestransko obdelovati s stroji. Zemljo bomo dali v kemično analizo na podlagi katere bomo opravili potrebno gnojenje. Naj omenim, da smo osvojili agrotehniko pri proizvodnji krmnih rastlin s katero bomo na teh zemljiščih zagotovili visoko proizvodnjo. Kaj boste na melioriranih površinah proizvajali? Na melioriranih površinah bomo proizvajali predvsem krmne rastline kot so: koruza, ječmen, detelje in ostale, ki bodo potrebne za pospešeno pitanje goveje živine. Večino (travnikov bomo Pomisli-ugani V 26. številki 'Domačih ilovici 26. decembra smo objavili s'iko, ki PREDSTAVLJA OTVORITEV GOSTIŠČA V LENARTU. Izmed (istih, ki >.<> na vprašanje pravilno odgovorili je žrel) nagrado določil Jožetu Murku, Malna 4. p. Jurovski dol. Nagrado smo mu poslali po pošti. Tokrai objavljamo objekt posebne vrste. VAŠA NALOGA JE. DA UGANETE, KAJ OBJEKT PREDSTAVILA IN N KATEREM KRAJU STOJI? Na vpršanje nam odgovorite do vključno 5. februarja 1964. Naš naslov: Uredništvo -Domače novice«. Lenart, Radgonska cesta 9. preorali in jih usposobili za takšno proizvodnjo. Kje nameravate zaposliti odvisno delovno silo, ki se bo z odkupom zemlje pojavila? Za odvisno delovno silo bomo zagotovili primerna delovna mesta. Ze letos bomo nabavili novo mehanizacijo v približni vrednosti 50 milijonov din. Za upravljanje s temi stroji bomo potrebovali 6 novih strojnikov in še več njihovih pomočnikov. Prihodnja leta pa bomo nabavili še več novih strojev. Z vedno večjim investicijskim vlaganjem v sadjarstvo bo z izgradnjo novih plantaž nastala potreba po dobrih sadjarjih. S specializacijo sadjarske proizvodnje bo mogoče doseči visoko proizvodnjo. Pri taki proizvodnji se obetajo tudi lepi osebni dohodki. Isto velja tudi ?a živinorejsko in sadjarsko proizvodnjo. Razvijali bomo tudi ostale dejavnosti ter tako odpirali nova delovna mesta. Za tiste zasebne kmetijske proizvajalce, ki bodo prodali zemljišča v Pesniški dolini in bodo obdržali ohišnice v strnjenih naseljih, bomo poskrbeli, da bodo lahko koristno za oba partnerja v kooperaciji pitali živino, proizvajali jajca in tudi drugače sodelovali z zadrugo. Na ta način bodo še lahko naprej izkoriščali svoje gospodarsko poslopje. Ta primer zaposlitve pride v poštev predvsem za starejše kmetovalce, ki se ne bi mogli ali želeli iz kakršnegakoli razloga zaposliti v zadrugi. Manjkajoča krmila bodo lahko dobili po primerni ceni pri kmetijski zadrugi. Po predvideni investiciji v Pesniško dolino je potrebno razumeti zakaj gre. Predvsem gre za to, da zemljišča, ki so sedaj poplavljena, usposobimo za mnogo večjo proizvodnjo. To pa je seveda povezano tudi z večjim dohodkom, ki je potreben vsej občini. Nagrade za novoletno križan ko Tokrat so bili naši reševalci zares pridni čeprav je bilo precej poslanih rešitev nepravilnih. Žreb je nagrade prisodil takole: . Prvo nagrado => tisoe din prejme 1 AVLE LESNIK iz Lenarta. Drugo nagrado 5 tisoč din prejme MARINKA sORLl, Gradišče 8. p. Gradišče. .. . Tretjo nagrado dve knjigi prejme ELIZABETA JAUŠOVEC, Štajngrova 22. p. Benedikt. Nagrade smo pred dnevi vročili osebno oziroma poslali po pošti. Rešitev novoletne križanke VODORAVNO: osveta, doktor. = sraka, proleter, F.E, omara, as, ko, = čin, nevesta, Z. = Antonija, jokam, = ko, Meta, ve, rja. = anti. a, mi, ja, N, = dolar, alt, O, A, = Eva. tovarištvo, = moka, bak i, krap,' = pila, ol, an, Ogri, r- je, Emil, ( L, S, = atomska, em, = os. kasarna. NAVPIČNO: ose, akademija, - SREČNO NOVO LETO, V A. IT. tlaka, os, = ekonomi, a. em, = TAM, ne, Omsk, = A, Anita. oblika, preja, Ava, las, = Drava, mlaka. A, = OO, E, Vilranc, R, = klasje, I, len, = testo, Joško, ma, ot, Akra. trg. rek. aj. Avar, ~ Rozman, opis. Cene živine in kmetijskih pridelkov I. ŽIVINA KMET1ISKA ZADRUGA LENART in ZG. SČAVNICA: PRAŠIČI za be-kon I. vrsta teže od 8U do 95 kg 8 mesecev stari, prosto 300, pogodbeno 320 din. II. vrsta teže od 80 do 93 kg 8 mesecev stari, prosto 280, pogodbeno 300 din kg. PRIMA MESNATI PRAŠIČI teže 80 do 95 kg, 12 mesecev stari, prosto 203, pogodbeno 283 din kg, teže 93 do 110 kg, 12 mesecev stari, prosto 270, pogodbeno 290 din kg, teže 110 do 123 kg, 12 mesecev starosti, prosto 280, pogodbeno 300 din kg. MESNATI PRAŠIČI teže 80 do 93 kg, 12 mesecev siarosti, prosto 255, pogodbeno 275 din kg. Teže 95 do 110 kg, 12 mesecev starosti, prosto 260, pogodbeno 280 din kg. Teže 110 do 125 kg, 12 mesecev starosti, prosto 270, pogodbeno 290 din kg. Teže 123 do Iši) kg, 12 mesecev starosti, prosto 2."0, pogodbeno 290 din kg. MASTNI PRAŠIČI teže 80 do 93 kg, 12 mesecev starosti, prosto 235 din kg. Teže 95 do 110 kg, 12 mesecev starosti, prosto 260 din kg. Teže 110 do 125 kg, 12 mesecev sta rosi i, prosto 263 din kg. Teže 125 do 180 kg, 12 mesecev siarosti, prosto 263 din kg. OSTALE SVINJE: Izločene svinje in merjasci 24 mesecev stari, prosto 233 din kg. MLADI JUNCI in JUNICE: Junice I.a 18 mesecev stare, teže nad 400 kg, 58% klavnosti, prosto 265, pogodbeno 283 din kg. Junci I.a 18 mesecev stari, nad 430 kg teže, 58 % klavnosti, prosto 265, pogodbeno 283 din kg. Junice I. 18 mesecev stare, teže nad 580 kg, 30 % klavnosti, prosto 253, pogodbeno 275 din kg. Junci 1, 18 mesecev sla i i, težki nad 420 kg, 53 % klavnosti, prosto 233, pogodbeno 273 din kg. Junci in junice H, 18 mesecev starosti, teže nad 4(10 kg, 52 % klavnosti, prosto 245 din kg. STAREJŠI JUNCI IN JUNICE: Junice Ia, 36 mesecev stare, težke nad 450 kg, 56 % klavnosti, prosto 265, pogodbeno 283 (lin kg. Junci Ia, 36 mesecev stari, težki nad "0(1 kg, 56'/« klavnosti prosto 265, pogodbeno 283 din kg. Junice I, 36 mesecev stare. težke nad 420 kg, 54 % klavnosti, prosto 235. pogodbeno 273 diu kg. Junci I, 36 mesecev stari, težki nad 470 kg, 54 •/• klavnosti prosto 255, pogodbeno 275 din kg. Junci in junice II, starosti 36 mesecev, teža nad 400 kg, 30% klavnosti prosto 243 (liti kg. Junice in junci 111, starost 36 mesecev, teža nad 400 kg. 46% klavnosti prosto 213 din kg. IllKl STARI NAD TRI LETA: biki Ia, nad 36 mesecev stari nad 600 kg težki, 36 % klavnosti prosto 245 din kg, biki I, nad 36 mesecev stari, nad 530 kg, 54 % klavnosti prosto po 225 din kg. Biki II, nad 36 mesecev stari, nad 500 kg težki, 50 °/o klavnosti prosto 205 din kg. Biki III, nad 36 mesecev stari, nad 450 kg težki, 46"/» kovnosti prosto 175 din kg. VOLI STARI NAD TRI LETA: voli I, nad 36 mesecev stari, nad "70 kg težki, 54 klavnosti prosto 220 din kg. \