Dopisi. Iz Maribora. (Zbor kat. polit. društva v M a r i b o r u) se je dne 8. marcija jako lepo vršil. Prialo je mnogo vrlih mož iz Št. Ila in Rua, od sv. Petra in Kamce, iz Lempaha in Jarenine, iz Slivnice in Hoč. Bilo jih je kakih 136. Prvi je govoril inženir g. Simettingeriz Giadca. V dobro premišljeni nemaki besedi nam je razložil nesrečne nasledke novib nverskih" poetav. To pa zato, ker bodo nove verske homatije že itak razdražene ljudi po cesarstvu še bolj vznemirile in razdražile. Tudi drugi govornik 5. g. dr. Gregorec, je besedoval o istem predmetu. Dokazoval je, da so nove verske postave prav za prav posnetek pruskih. Le na videz so bolj pohlevne, pa bolj nevarne. Segajo v pravice, katere sv. cerkvi niso dali umrljivi ljudje, ampak živi Bog. Škofov, župnikov in kaplanov postavljati in odstavljati iraa svetne vlade minister, ki utegne vsako leto drug biti: zdaj katoličau, za njim Lnteran, Jud ali fiajmavrer. Sicer pa so nove postave tako nasnovane, da se ne morejo kmalu djanski rabiti, če škofi in mešniki sv. cerkve ne izdajo in liberalcem pri izpeljavi ne pripomagajo. Toda blizo misliti ni, da bi duhovni pastirji Gospodovo cerkev izdali. Zato bodo liberalci ali božje pravice sv. ceikve zopet prizuali — ali pa, kar je verjetniše, ae s hujaimi postavami pritisnoli in prav po prajzovskem tiinoštvu katoličanstvo pri nas preganjali. Toda čem bolj bodo strune napenjali, hitreje bodo počile, — zlasti če smo katoličani opazni, složni in stalni. Zmaga bo naposled gotovo naaa. Priporočena in graški podobna resolucija o verekih postavah se je potem sprejela enoglasno; vsi navzočai so se izrekli zoper take posilne postave. — Potem je prvosednik, g. grof Brandis, nasvetoval adreso ali pismo do našega mil. knezoskofa. V tcm pismu se prosi višji duhovni pastir, naj čvrsto in neprestiašeno brani božje pravice sv. cerkve, vedevši, da ga podpirajo vsi verni ccle škofije. Adresa 8e je sprejela enoglasno. Naposled je še g. Zmavec, kaplan v Kamci, v prav mikavni besedi razložil, da liberalci le zato veS srenj tiščijo pod klobuk enega liberalnega župana, da bi svojo oblast med ljudmi razširili in utidili. Ljudje nebi imeli od prevelikih arenj druga, kakar to, kar imajo od silovito dragih okrajnib zastopov, namreČ — večjib plačil, slabših stez in pa menj varnosti zraven liberalnih velikožupanskih strahonjev. Posluaalci bili so z govorom jako zadovoljni. Vsem gg. govornikom izrekamo dostojno bvalo. — (Vredništvo pa reče: Le tako naprej, neuatraaeno in dosledno!) V Šmartnem pri Vurmbergu 10. suača. (T r o jni umor!) Dn6 6. marcija v noči se je zgodil v našem dozdaj mirnem in tibem kraja strašen umor. — Andrej Kunač, kovac, 23 let star, sin bogatih km. starišev pri sv. Marjeti na Pesniei, se je pred 4 tedni k nam priženil. Vzel je poateno ŠOletno bčer rajnega kovača Petriča, pri kteiem se je bil A. Kunač nekaj let popred svojega rokodelstva izučil. Mialč, da dobi na svoje stare dni dobrega zeta, privoli v to mati, 701etna udova Petričeva. Po poroki pri sv. Marjeti se preseli pred 4 tedni Kunač na svoje novo posestvo v Giglencab, pii kterem je že od nekdaj kovačnica. Brž v prvih dnevih svojega zakona je A. Kunač, kakor spiičujejo njegovi sosedi, svojo ženo Aačko in staro njeno mater žepretepaval tako, da ste bili pvisiijeni eukiat v temni noči od biše pobegnoti in si pri sosedu M. . . . prenočišča prositi. V svoji kovačnici še dozdaj A. Kunač ni začel ničeaar delati; mesto dela pa je pridno zabajal v neko krčmo, kder se mu je, kakor pripovedujejo ljudje, potuha dajala od nekoga ženstva. Pri sodnijski preiskavi pa so našli v njegovem žepu pismo pisano 28. februarja t. 1. že zapečateno, pa brez naslova, namenjeno, kakor ljubeznjive in prijazne besede v pismu kažejo, neki milici v Gradcu. 6. marcija zvečer proti 11. uri pride A Kunač iz omenjene krčme proti svojemu domu, od kterega vidi, kakor pravi, dva človeka bežati. Misle, da sta tatova, ustreli za njima in zgineta. Potem gre k sosedu in ga piosi, naj gre ž njim gledat, kaj se je v hramu zgodilo, Češ, da se boji, da so tatovi v njem. Ko v bišo stopita, najdeta vse tri bišne prebivalce mrtve ležati. V prvi izbi leži v postelji 701etna udova, poleg nje njena rejenka in vnukinja 81etna Ana Kolarič, v drugi izbi pa mrtva mlada žena Kunačeva. Kunač ae še v noči odpravi na materni dom k sv. Marjeti, da mateii žalostno novico naznani, ter pride drugo jutro blizo 10. ure zopet nazaj. Popoldan ob ^2^ se začne sodnijska preiskava po preiskovalnem sodniku g. Peharcu iz Maribora, kteremu gre hvala za njegovo marljivo in neutrudljivo dclovauje, kajti preiskava je trajala od ^/scJ* ure popoldan do 5. ure v nedeljo jutro. Ker so vse reči v liramu in zunaj braitia ncpremaknjene bile, tudi ničesar poškodovanega najti ni bilo, ni misliti, da bi bili roparji strašnega umora krivi. Jako sumljiv je A. Kunae sam, kterega je dal sodnik zgrabiti in v Maribor odpeljati. Vfieraj do6 9. t. m. popoldne so bile trupla nmorjenih od zdravnikov preiskana in rane popisane. Omenim le, da ima 81etna Ana KolariiS na glavi 10 večjih ran, in vrb tega še 20 manjšib, toraj vseh skupaj 30 ran! Najbuje pa je raztnesarjena mlada žena sama. — Žalostno je bilo gledati, kako so v slovesnem sprevodu trupla treh umorjenib na pokopališče zanesli, in vse tri v eden grob položili, da nedolžni otrok leži na sredi med svojo babico in tetico. — Vidite, dragi bralci, straboviti sad mehkužnosti, mesenosti, razbrzdanosti in — slaboverstva, ki se čedalje bolj med nami širi! Kjer ni vere, ni poštenosti in tudi ne — zakonske zvestobe! Od 8V. Jurja v slov. goricah. — Nate tudi — iz devete dežele nekaj! Pa kaj ? 0 aamih revah in nadlogab, kterih bi vam celo vrsto naateti zamogel, omenjam pa le treh. DntS 28. febr. pokopali smo dvoje šolskih otrok, ki sta v domači, 5—6' globoki mlaki utonula. 131etna deklica je sla, kakor pravijo, cunj v mlako prat, 71etni fantek jo je spremljal. Na eni strani bilaje mlaka premrznjena, oba otroka pa padeta v vodo in prideta pod led. Brž ko neje deklica prva spodrknula in tudi fanta, kterega se je bipoma prejela ali kteri jej je hotel pomagati, seboj potegnila. — Kako zamorejo vendar starši otroka po zimi k vodi pustiti! Tukajšnji mesar g. P. je bil lansko leto na Dunajski razstavi za svoje izvrstno vino odlikovan. Res imamo v goricah izvrstno kapljico, ko bi le tudi boljaih cest imeli. Vinsko trgovino tukaj najbolj overajo strašansko slabe steze,tako da o slabem vremenu z vozom nikamor ni mogoče. Boljae utegne biti, kadar se dodelate cesti od av. Lenarta do Cmureka in od Hrastovca sem k sv. Jarju. To bo privabilo več kupcev, ki se zdaj hudih stez boj6. Še nekaj. Jurjevčani so po svetu razupiti, da pri volitvah vselej z nemčurji vlečejo. Tega je kriva prejšnja ponemčevalna sola, zdaj pa pomanjka političnega poduka. Še zdaj pravijo: Obiskovali smo le domačo šolo in se naučili dovolj nemški. Molili smo nemaki, brali in prestavljali evangelje in oznanila iz nemškega (lepo to! vredn.), da je bilo kaj! — Da se pa zdaj v šolab več tirja ter učijo nektere stvari, katere se le v maternem jeziku razlagati dajo, s tem je malokdo zadovoljen. 0 narodni zavednosti torej ni ne duba ne sluba tukaj! Iz Celja. 9. t. m. bil je bivai žalaki poatar Fr. Peaka pred celjsko okr. sodnijo od porotnikov kriv spoznan goljufije in v 21etno težko ječo obsojen, ker je kot zaprisežeu poštar za 3393 gld. 27 kr, cesarsko kaso poakodoval. — God slov. apostolov sv. C i r i 1 a in M e t o d a se je pri oo. Lazaristih pri sv. Jožefu nad Celjem 9. t. m. z dvojno božjo službo slovesno obbajal in je bilo veliko domačih in tujih vemikov zbranih. Rajnega preč. opata smo pri tej slovesnosti vselej videli; zakaj neki zdajšnega ni bilo ? Morda iz prevelike ljubezni do Slovanov in njih svetnikov? Od 8V. Jurja na Šavnici. Kat. pol. društvo je imelo 8. t. m. kaj imeniten zbor. Razlagale ao se verske postave precej na drobno ter se dokazalo, kako da krčijo katoliški cerkvi pravice, ter so nevavne za državo samo. Sprejela se je euoglaano zaupnica g. Her manu; odločen piotest zoper vsiljenje civilnega zakona. — Razložilo se je, kaj da imajo srenje zarad prenaredbe obč. postave storiti ter sklenilo, v prošnji deželnemu odboru to na znanje dati. Slednjič se izreče prisrčno soSutje mučenikom sedanjega, brezverskega veka: sv. Očetu, nadškofu Ledohovskemu in drugim pogumnim nemakim akofom. Iz sv. Marjete pri Pesnici. (Za slovd 6. g. Bu.rcarju,župnikuvzgornjiKungerti.) Za Vašo ljubezen, trud in milosrčnost, ktero ste skozi 7 let nam in našim otiokom skazovali, Vam v imenu vsih faranov podpisani srčno zahvalo izrekajo. Bog Va.s ohrani mnoga leta in blagoslovi tudi Vaše prihodnje delovanje! Alojz Bračko, crk. kjučar, Jak. Bombek, Jan. Vraz nadučitelj.