H UČITELJSKI TOVARIŠ ■
ETS^ISi Stanovske politilko glasilo UJU. ■ Povarlaniitvo Uubliana SJSSL-ilS
Za neodvisnost in svobodo učiteljstva.
Izčrpan in izmučen je končno vendar dospel naš stan do prepričanja, da je edino v popolni evoluciji ideologije iskati temelja, ki bo betoniral bodočnost učiteljskega sta» nu, dasi se včasih začuti kot bi bil popol» noma desinteresiran in apatičen napram zločinom ves stan, ker ni odpora, ki se ga pričakuje.
Odpor in silnost, ki je neobhodno po« trebna v borbi za materijalno in duhovno neodvisnost učitelja, se kaže na zunaj v manjši meri, kakor je v notranjosti.
Akoprav smo začeli živeti svoje last» no učiteljsko življenje, vidimo, da se še premalo kaže na zunaj odporna sila, ki smo jo vajeni videti pri učitelju v vsej svoji moči, ko je v nevarnosti njegova in» tegriteta in nedotakljivost, ko se vanj gle» da s peklenskimi in zlobnimi očmi, ki no» sijo le mržnjo do vsega onega, kar je uči» telju sveto in presveto.
Razen velike uloge materijalizma, ki je pribesnel iz zapada in nas zagrabil v svoje kremplje ter nas s tem prisilil v ani» malnost najnižje vrste, treba imeti vedno pred očmi proces, ki je od usodne važno» sti za ustvarjanje učiteljske nezlomljivosti, samostojnosti in dobre situiranosti, to je sistematična organizacija učiteljskega od» pora. Edino v tem leži ključ, ki nam od» pre nastežaj vrata zunanjega in notranje» ga miru, materijalne in duhovne osvobo» ditve.
Naš učitelj ni vodil borbe za golo živ» ■ Ijenje, ni se boril in se ne bori zato, da podleže vplivom materijalnega in duhovne« ga suženjstva, da stvori s svojim življe» njem neko kolonijalno kulturo, v katero lahko vsak pljuva.
Ne, mi moramo biti samostojni, nedo« takljivi v s\oji kremenitosti in nezlomljivi v odporu, kajti samostojnost nam je ljuba, nedotakljivost sveta, nezlomljivost pre» sveta. Drugače je pričakovati tragedije, ne samo naše, temveč tudi drugih, kajti na» rod ve, da se je izgubila moralna zveza med onimi, ki vladajo, in onimi, katerim vla» dajo, in ni zato pričakovati, da se narod zoperstavi nam, temveč onim, ki so krivi kaotičnega, neznosnega stanja.
Ni dovoljno zgraditi si goli dom, tem» več najti v njem tudi žarišče svoje duše, utehe in pravice. Zato smo proti vseljeva» nju, proti neproduktivnim metodam osve» te, proti preživelemu in sovražnemu cilju brezplodne borbe za ideje, ki nimajo te» melja o potrebah naroda. To je pravec na» šega ekonomsko zasužnjenega intelektual» nega delavca, učitelja. Vse drugo je nega»
MIRKO VAUDA:
II. Narodne škole i trajanje nastave u njima.
Uvodoma omenim k temu poglavju, da bi bilo pač umestno, naj bi že ustava v svo» jih členih o šolstvu in prosveti, o vrstah
cija pravde, antiteza človekoljubja, senza» cija pekla in destrukcija učiteljske volje in ljubezni do dela za narodno in državno dobro. Kajti drugače je pričakovati, da oto» pimo pod sadistično perverznostjo kot trajno mrcvarjena žrtev.
Mi smo jaki in borbeni protagonisti narodnega in državnega kulturnega progrès sa, za katerega bolna in bedna sedanjost vsled svoje površnosti in zaslepljene strasti nima razumevanja, še manj pa smisla. Ali prišel bo čas, ko se bo uvidelo, da ni mo» goče živeti od drobtinic in miloščin. Zato že predhodno zahtevamo, da se učitelju da razmaha v njegovem poletu, da stvori iz sebe kremen značaja in duhovne veličine,-kajti le v tem je najti temelje modrosti in lepote za vse, kar hoče učitelj dati narodu. Dokler pa se nas stesnjuje, se nam krati svoboda dela, ki doprinaša narodu le raz» umevanje do socialnih teženj naše ujedi» njene edinice, ni pričakovati, da se izžene iz učitelja revoit do trpinčenja posameznih njegovih članov, pa bodisi .da to kratenje svobode sestoji v persekucijah ali preme» ščanjih učiteljstva. Zapomnijo naj si vsi tlačitelji naše svobode, da učitelj nosi v sebi po novem pokretu več vrednosti, ka» kor mislijo in so mislili, ko so ga taksirali za podrepnika režima ali sebičnosti
Ne, mi služimo narodu in državi. Ali kdor želi porušiti z razdorom naših vrst ta mogočen steber, unificiranega svetišča, ta naj ve, da s sovraštvom in preganjanjem posameznega učitelja uničuje in pokopava močnega in veščega orača sredi svojega blagoslovljenega dela na opustošeni narod» ni ledini. V službi smo svetlih in visokih idealov, in ne damo si več diktirati in se zapeljati z masko političnih skrahiranih ge» sel od pravega dela za narod in državo, od pozitivne naše poti.
Vemo, da predstavljamo stan, ki mora živeti za narod, ali v polni zavesti nas sa» mih in naših ulog.
Vidimo, da imamo edini izhod iz da» našnje socialne krize samo v kulturnem dvi» ganju najširjih narodnih slojev, a hoditi moramo dosedanjim potem nasprotno smer, če hočemo priti do uspeha. S tem je rešen tudi učiteljski problem, ki zahteva svobode in nedotakljivosti, kar tvori neob» hoden pogoj za intelektualno življenje in plodonosno njegovo delo, kajti v kolikor je učitelj svoboden in nedotakljiv, v toliko ga je smatrati za človeka in pijonirja narodne kulture. Učiteljska svoboda in nedotaklji» vost je šele merilo za zmožnost njegovega dela.	Peter Jereb.
narodnih šol, o šolski obveznosti, vsebovala kaj več in obširnejših določil, kakor to naj» demo v novejših ustavah nekaterih drugih držav.
Prehajam k posameznim členom 2. poglavja projekta.
K čl. 8. Tu so navedene vse šole, ki spadajo po mnenju predlagatelja projekta v področje in pojmovni obseg narodne šole, tudi meščanske ali bolje imenovane strokovno»osnovne šole. V ta zakon so vne» šene tudi šole za defektno deco, ali v na» šem načrtu iz leta 1920. imenovane »soci» alno»skrbstvene« šole in slične šole. Prav tako! Zahtevamo le, da pridejo te šole, v kolikor so še dosedaj v kompetenci social» nega ministrstva, v kompetenco prosvetnega ministrstva, kamor morajo spadati sploh vse, prav vse prosvetne naprave. Nerazum» ljivo in popolnoma pogrešno pa je, da so v tem členu izpuščene
nadaljevalne šole.
Nadaljevalne šole smatramo za sestavni del osnovnih šol ter jih imajo uvedene skoraj vse države. V mestih imamo večinoma že uvedene takozvane obrtno»nadaljevalne šo» le. Najmanj tako in še bolj pa so .potrebne na podeželskih šolah kmetijsko«nadaljeval» ne šole. Predlagajmo torej, da se v čl. 8. vnesejo takoj še nadaljevalne šole, in sicer z besedilom: »Narodnim školama pripadajo u prvom redu osnovne i nadaljevalne škole, zatim sve one itd.« — O nadaljevalni šoli pozneje več!
Čl. 9. Glede zabavišta naj se razen leta sprejema (4) radi jasnosti določi tudi. do katerega leta (izpolnjenega 6. ali 7. leta) sme trajati obisk zabavišč, s čimer se za slučaje raznih prilik in neprilik dopolnjuje jasnost 65. člena, po katerem z izpolnjenim 6. ali 7. letom starosti nastopi osnovno»šol» ska obveznost, čije preciznost, kot bom v poznejših vrstah pokazal, ni dovršna.
Čl. 10. naj sledi pred 12. ali 24. členom ter naj — ne kot sedaj — ne prekinja zapo» red sledečih določb o zabaviščih. Prav pa je, da je ta člen dovolj okviren, kajti bo v večjih krajih, dvojezičnih in obmejnih po» krajinah gotovo mnogo »izigran«, in sicer ne le po mednarodnih manjšinsko»zaščitnih
Politična opredelitev.
Uopšte bugarsko je učiteljstvo vrlo bor» beno., Politički ono pripada raznim partija» ma. Večina je u socialdemokratskoj partiji, u stranci takozvanih širokih socijalista. Medu učiteljima ima i komunista, anarhista, tolstojevaca i t. d. Najmanje ih ima u bur» žuaskim partijama, toliko ih je malo da se tamo njihovo prisustvo i ne oseča. To su večiti levičari. Uvek disponira za borbu i žrtve. U posleratnim dogadajima u Bugar» skoj, koji su dosta dobro poznati jugoslo» venskoj javnosti, od celokupne inteligencije, učitelji su uzeli najživljeg učešča, pa su, pojmljivo, oni najviše i nastradali. Stotina» ma ih je platilo glavom. Jpš više otpušteno iz službe.
Borbenost učiteljstva.
Dakle, borbenost je bitna odlika bu» garskih učitelja. Zatim Bugari su poznati kao vrlo istrajni. Oni umeju fanatički da služe izvesnoj ideji. Onda su dobri orga»
pogodbah, ampak, kar je najžalostneje, kot volilni ali vladokrizni »bonbonček« tujeje» žičnim našim državljanom. Zato smo rado» vedni, kako se glasi sprememba določbe o šoli za naše neslovanske državljane!
Čl. 12. Ta člen, kot ga čitamo v pro» jektu, a še bolj, kot v njegovi »križevi« poti slišimo izza pretresovanj redakcijske komi» sije, grozi postati črni, sramotilni madež na« še šolske zakonodaje v 20. stoletju. — Prvi stavek tega člena naj se v smislu "mojih iz« vajanj k čl. 8. glasi: Splošna šolska obvez« nost je 8»letni obisk osnovnih (oziroma zad» nje 4 šolska leta tem odgovarjajočih) ter 2 (do 3) letni obisk nadaljevalnih (ali tem od» govarjajočih strokovnih ali srednjih šol brez olajšav (razen v naslednji obliki predlaga» nega 14. člena). — Hočemo jasnosti glede šolske obveznosti, ki je po § 21. avstr. šol. zakona pričela s 6. in končala s 14. letom starosti, torej sicer 8 let, a to le v tem slu» čaju, če smo otroka s 6. letom, kar pa je bilo umevno redko, dobili v šolo. S 7. letom vstopivši otrok je hodil le 7 let, z 8. letom vstopivši le 6 let itd. v šolo. Vztrajajmo to« rej na polnem 8« (osem!) letnem šolskem ob« isku (torej po čl. 65. od dovršenega 7. do do« vršenega 15. leta starosti, če pa vstopi n. pr. otrok šele z 8. letom, pa do dovršenega 16. leta starosti in slično dalje). Pač vsebuje čl. 12. za 1. stavkom razna podrobna določi« la o šolski obveznosti, o olajšavah oziroma pravzaprav za učiteljstvo otežkočenjih po« uka, katere pa moramo odkloniti. Tako n. pr. razločuje redovne, zimske in produžne raz« rede, redni in delni pouk, dalje dovoljuje za razne kraje 8, 6 in celo 5»letni šolski ob» isk, kar je vse odločno odklanjati. Niti ome» niti nočemo, kajti sramujemo se, da po» pravljeni projekt baje navaja celo že samo 4»letni celotni, v ostalem pa le delni šolski obisk! Kam plovemo! Sprejemljive bi bile za kraje z dosedaj drugimi šolskimi razmerami pač za kratko dobo let olajšane prehodne naredbe, ki pa morajo čimprej uravnati po« Iožaj brez izjeme v vsej državi za
polni 8«letni obvezni šolski obisk.
nizatori, najbolji na Balkanu. To im pri« znaju i prijatelji i protivnici.
Bugarski učiteljski Savez.
Onda su bugarski učitelji uspeli da stvore Bugarski Učiteljski Savez, koji broji 12.000 članova od svega 20.000 učite» lja(ica). To je večina učiteljstva. Bugar» ski Učiteljski Savez počiva na Sindikalni bazi, i ako nije strogo vanpartijska orga» nizacija (kroz njegova izdanja i rad pro» vejava duh socijaldemokratije), što mu jako smeta, jer odbija od sebe levije ele» mente, koji se odlikuju velikom aktivno» šču i visokim idealizmom.
Borbenost, istrajnost, solidarnost, opšt» nost fronta to su elementi koji karakteri» šu bugarsko učiteljstvo. Sve sami vrlo važ» ni -preduslovi, bez kojih se ne da zamisliti jedna uspešna borba. I rekao bi čovek, kod takvog stanja stvari, mora biti da su bugarski učitelji dobro nagradeni i njihov položaj u društvu zavidan.
K novemu projektu novega šolskega
zakona.
(Dalje.)
Nevolje bugarskog učiteljstva.
(Izvirno poročilo.)
LISTEK.
ZMAGO BREGANT:
Šola bodočnosti in pot k njej.
Problem koncentracije ali bolje vs®» splošnega pouka z domo» in življenjeznan» stvom kot osnovo je glavni princip delovne šole.
Dožitki, opazovanja, snov učnih izpre» hodov, otroške igre, vsakdanji važnejši do» godki, so poleg življenja in domoznanstva ogrodje ostalemu stvarnemu in upodablja» jočemu pouku. Kar otrok v tem sprejema, se naj predelava samolastno, samotvorno v raznih smereh stvarnega opazovalnega po« uka, t. j. oziraje se na zgodovino, prirodo» pis, fiziko v zvezi s kemijo. Ta realna snov, ki je nekak fundament ostalemu upodablja» jočemu pouku, s katerim naj realno snov poglobimo, razširimo, utrdimo vsestransko potom računanja, pisanja, ročnega dela, je» zika, oblikovanja itd.
Torej prva stopnja iz stare šole v novo bodi vsesplošni pouk, odprava urnikov, mo» derni otroški individium upoštevajoči svo» bodnj učni načrti. Učni načrti naj bi dali le nekako smer, a nikdar snov.
„ Individualnost otroka se le pri vezavi
otrok3 'n del*nJa zrcali ter v ^j šoli pride i- ® Praktičnim nagnenjem do svoje ve» 'Jave, tako da marsikateri otrok, kateri bi
pod teoretičnim poukom omagal ter po» stal lenuh, bo hodil praktično pot dela, si bo svest svoje individualne sile in mu bo s tem dan kažipot, kje je njegova moč naj« jačja. Pri elementarnem čitanju v smislu de» lovnega principa se že kmalu kaže ta indi» vidualnost. Vzgoja študiju individua po» sveča delovna šola veliko pažnjo, a v tej temi bi se moralo posebej razpravljati. Načela delovne šole je naš filozof pesnik Zupančič v Dumi označil sledeče. »Tvoja roka, moj otec, zemlje mi lepote odpirala in čudo za čudom zavese prirode odstirala. Ti kazal si njiv mi plodove, sprovajal me v les, razkladal skrivnosti glasov in družine dreves in vedela sva, kje kosi mladijo, kje drozgi, kje divji mož hodi, kje vile se skri» vajo v hosti.« Posnemajmo to, odstirajmo zavese prirode, ko vodimo deco na poučne izprehode, razlagajmo skrivnosti prirode, pripovedujmo domače pravljice ter storili smo drugi korak v delovno šolo. Treba je samo še duševne in telesne samodelavnosti otrok, pustimo deco, da samolastno rešuje male probleme in vstopili smo s tretjim ko» rakom v šolo bodočnosti. Težek je prehod, tlači nas mora preteklosti boječ se, da ne dosežemo ciljev učnega smotra, drvimo s snovjo ter s tem izvršujemo površno delo.
V naslednjih izvajanjih hočem podati par utrinkov iz svoje prakse v smislu gor» njih zahtev, kolikor se dajo izvesti v naj» bolj primitivnih razmerah na deželi.
f Angela Petričeva,
Ali je mogoče? Le kaj ji je bilo? Kako neizmerno jo je škoda! Da, škoda!
Prvo in zadnje ji je bila šola. Bila je ena sama velika pridnost. Ej, da bi jo bili poslu» šali kako ljubka in natančna je bila med otroki v šolski sobi. »Joško, prični že ven« dar! Francka, ne bodi nerodna! Saj pravim, z vami je večen križ!« Vedno in vedno med njimi, še na odmor je pozabila. Pozabila je sirota tudi na bolezen, ki jo je morila. — »Angela, bodi pametna in prosi za bolniški dopust!« — »Oh, ko boste pa imeli take sit» nosti s supliranjem.« Ne, ni hotela, preve» lika je bila tovariška zavest; trpela in vztra» jala je, dokler je ni priklenilo na postelj. Počitnice je izrabljala, da se je šla zdravit v zdravilišča. Že par let ji je napovedovala barva obraza, da ji želodec ni v redu. Pa ne, le šole ne muditi!
Da, nič drugega kakor njena brezmejna pridnost jo je položila v rani grob.
Angela, Ljubljančanka, je maturirala leta 1903. Prvo njeno službeno mesto je bil Knežak. Pravijo, kako so bili veseli notranj» ski tovariši, ko so sprejeli v svojo sredo pri» jazno, rjavopolto, črnooko tovarišico, ki ni zamudila nobenega zborovanja, ni manjkala v nobeni učiteljski družbi. Vedno vesela in dobre volje, je udarila s peto ob tla in vzkliknila: »Lepo je na svetu!« Pozneje se je preselila na Vrhniko in leta 1922. je pri»
šla na Barje z željo, da bi bila v uteho svoji nad vse ljubljeni mami, da je bila v pomoč otrokom dragega ji brata. Kljub temu, da je imela do šole cele 4 km daleč, ni nikdar mu» dila niti minute, pa najsi je bila še tako sla» ba pot. Da, tudi žrtev poklica si bila, An» gela! Peto leto je službovala na Barju in ves čas živela z ostalim učiteljstvom v najlepših odnošajih.
Tako radi smo jo imeli, tako prijetno nam je bilo v njeni družbi.
Že takoj v začetku leta se ji je poznalo, da ji tudi velike počitnice niso dale dovolj moči in okrepčila. Prigovarjali smo ji, naj si vzame dopust. Odlašala je. — 27. novembra pr. 1. pa ni mogla več v šolo. Dobila je 42 dni dopusta — prvi dopust v vsem službo» vanju. Prosila je za podaljšanje in se 20. t. m. preselila v večnost.
•
Sneg je naletaval, gosti oblaki so ležali nad ljubljanskim poljem, ko smo spremljali Angelo na zadnji poti. Kljub dolgi, zelo ne» ugodni poti je prihitela skoro vsa barjanska mladina, da jo spremi zadnjič, saj so jo imeli tako radi Prišle so tovarišice, in tova» riši iz vrhniškega okraja, zbrali so se tova« riši in tovarišice iz Ljubljane. Učitelji pevci so zapeli »Vigred« in »Blagor« — zaplakale so naše duše, izgubili smo našo najdražjo. Angela, naša dobra, nepozabna, počivaj sladko!	Tit.
Gmotno stanje.
Fakta govore suprotno. Retko da su u kojoj zemlji učitelji zadovoljni sa platom, ali u Bugarskoj ne mogu biti nikako. Jad« na je njihova nagrada. Oni su možda na podkladek za risanje, razne vrste map in čitavoj zemaljskoj kugli najmizernije pla« čeni. Njihova plata spada ispod minimu« ma nužnog za održanja gole egzistencije. To je uzrok što su posle rata mnogi i mno« gi učitelji sa bolom u duši ostavili svoj omiljeni poziv i pošli da traže više hleba. Našli su razna druga zanimanja. Drugi opet,* čitava armija, spremali su se za uči« telje, sanjali o svom apostolskom radu u narodu, ali kada su svršili školu i culi šta če im plačati, makar koliko bili idealisti, ipak nisu bili toliko slepi za realnost, da ne vide da takvom platom ne može ni jedan život da se održi i omoguči uspešno obav« ljanje posla, kamo li cela porodica, sa kak« vom je opterečena večina učiteljstva, ti mladi stvorovi, puni energije, uzdahnuli su, okrenuli pogled i pošli na drugu stranu.
Iz učiteljskih su redova odlazili ili no« vi nisu prilazili sve energičniji, sposobniji, sa samopouzdanjem, ljudi, koji su verovali u sebe i u to, da de uspeti u životu. Oni su spadali medu najbolje učitelje. Ova po« java se odazvala dosta osetliivo na kvali« tet posleratnog učiteljstva u Bugarskoj.
Učiteljice v Bolgarski.
Druga posledica ovog udaljavanja od učiteljske službe jeste feminiziranje bu« garskih učiteljskih redova: učiteljice čine više od polovine učiteljstva.
To je glavni uzrok vapaju bugarskih učitelja.
Stalnost v službi.
Drugo zlo koje im takode ne da mira jeste u tome što nemaju kakvu takvu stal« nost službe. Stabilitet, stalnost službe je«
ste jedan od njihovih glavnih zahteva. Več je toliko mnogo govoreno i pisano protivu famoznog čl. 70. čija je suština u ovome: on daje mogučnost vlastodršcima da sva« kog svog političkog protivnika u svako doba i iz svakog mesta premeste, to je naj« blaže, ili sasvim otpuste iz službe. Dogo« dilo se je več nebrojeno slučajeva. Nijc bilo broja staleškog organa »Soznanie«, u kome se ne bi javljalo za kakvu novost te prirode. Dozlogrdilo učiteljima pa su pred« uzeli enerpičnu kampanju preko svoje pc« riodijske štampe, zborova i drugih listova i uspeli su to da je prestalo s primenom mrskog im člana, ali još nije ukinut.
Redukcije in upokojitve.
Radost bugarskih učitelja nije bila du« gotrajna. Čl. 70. povampirio se. On se opet pojavio, samo sad u drugom obliku, i počeo isto onako kao i ranijc da šiba svoje žrt« ve. Pod izgovorom da se želi štediti vrši se redukcija činovnika, pa i učitelja. Po« stupak je sličan onome, kojim je primenji« van čl. 70. Ponekad se otpusti više učitelja nego što treba da bi se stvorila mesta za štičenike. Čak se govori da če penzionisati sve učitelje sa više od 25 godina službe, dakle oterače sa službe 45 godišnje ljude, čija je varalačka snaga upravo sada u jeku. Broj se učitelja skračuje bez obzira na žal« be i jadanje učitelja i na očiglednu štetu prosvete.
Te dve stvari, mizerna nagrada i me« manje stalnosti službe, čine osnovicu pat« nji bugarskih drugova i koče napredak nji« hove zemlje.
Perspektive za bodočnost.
Kakve perspektive pruža budučnost prosvetnim radnicima i Bugarskoj? Mrač« ne. Stvoreno se stanje još za dugo ne mo« že popraviti. Može čak nastupiti pogorša« nje. I pre če ovo biti nego drugo. Kako to?
99
Ideja »Šolarske Matice«, ki jo je Tone Gaspari sprožil v 24. številki »Učiteljskega Tovariša« je taka, da se je moramo opri« jeti z obema rokama in je ne smemo prej izpustiti, dokler ne bo beseda meso postala. Na tem mestu nočem povdarjati važnosti take književne akcije, ker je to storil že Gaspari v svojem članku. Omejil se bom samo na nekatere momente, ki bi morebiti prišli v poštev pri ustanovitvi in delovanju »Šolarske Matice«.
Prva in najobčutljivejša težkoča je go« tovo finančno vprašanje. Vendar bi se dalo tudi to premostiti. Jaz bi na tem mestu stavil sledeče predloge:
Gospodarska podlaga »Šolarski Matici«.
Naša prosvetna uprava naj bi akciji to« liko šla na roko, da bi odredila obvezno na« ročitev »Šolarske Matice« za vse šole v obeh oblastih. Članarina gotovo ne bo tako visoka, da je ne bi mogel utrpeti vsak kraj« ni šolski svet oziroma šola. Dosedaj so mo« rale šole že mnogo plačevati za razne ne« umnosti, ki niso koristile ne učiteljstvu, ne učencem, ne prosveti naroda v obče. Mi« slim tudi, da se vsak učitelj zaveda važno« sti te mladinske književne akcije in se bo tudi potrudil, da ji pridobi čim več članov!
Urejevanje »Šolarske Matice«.
Urejevanje »Šolarske Matice« naj bo v rokah posebnega komiteja učiteljev, ki so v poznavanju mladinske literature strokov« njaki. Vposlane rokopise naj precenjuje komite, ne pa samo eden, ker bi potem bila cela reč urejena po okusu enega samega.
V tem pogledu bi šel jaz še dalje. Ta« koj po izdanju knjig »Šolarske Matice* naj jih kritikujejo otroci. To se izvrši tako, da učitelj izprašuje učence, kako jim je knjiga ugajala, zakaj mu je ugajala ali ne, kakšne knjige bi radi čitali itd. Na podlagi odgo« vorov naj bi učitelji — ki bi se s tem hoteli pečati — sestavili kratke ekscerptne član« čiče in jih odposlali n. pr. »Popotniku«, ki naj bi odprl zato posebno rubriko.
Šolarska Matica

Tako bi si ustvarili jasno sliko, kakšen odmev so našle knjige med mladino, kako bi izbrali stvari, ki so otrokom všeč. Jaz eksperimentiram tako na svoji šoli. Ne pri« poročam ali odsvetujem nobene knjige, temveč iščem samo sodbe otrok in reči mo« ram, da imamo na slovenskem književnem trgu le malo knjig, ki bi mladini ugajale.
Zato pustimo kritiko mladini sami, ravnajmo se po njej, ker le ona je mero« dajna soditi svojo književnost. Na ta na« čin upam, da si bomo tekom let ustvarili mladinsko književno zbirko, ki nam bo v ponos.
Oprema knjig »Šolarske Matice«.
V prvi vrsti pa skrbimo za lepo in čed« no opremo. Knjige naj bodo brez izjeme vse ilustrirane. Nekateri so temu nasprotni, češ, naj se otrokova fantazija pri čitanju prosto razvija. To ni res.
Otroci najraje čitajo ilustrirane knjige, ker jim pomagajo ilustracije razvijati fan« tazijo, poleg tega služijo otroku tudi s tem, da si pri čitanju ne ustvarja napačnih poj« mov.
O ilustriranju knjig omenim le še sle« deče: Nič »modernega«! Je vse lepo in prav, če umetnik pri slikanju ustvarja analitično in mora potem občudovalec njegove umet« nine misliti sintetično itd. Otrok tega ne more. Otrok naj vidi predmet oziroma sce« no naslikano tako, kakor če bi jo videl v resnici,
Tudi je vse lepo in prav, če upodablja« joča umetnost nosi znak bolne povojne dobe. Če zahtevamo za otroka zdrave te« lesne hrane, dajmo mu tudi zdrave dušev» ne. Nič bolnega, nič jetičnosti! Tu mi pri« haja na misel Ribičičeva knjiga: »Zavratne pošasti«. Knjiga je lepo opremljena in Bo« židar Jakac je priznan umetnik. Toda kaj pomaga vse to, če otrok na noben način ilustracij ne razume. Za naš okus je morda, a za otrokov ne.
ANTON MERVIČ:
f Profesor Franc Pančur.
»Slovenec« št. 5. od 8. t. m. poroča, da je umrl v Marijanišču v Ljubljani upokojeni profesor veronauka zlatomašnik Franc Pan« čur. Rojen v' 1. 1846. v Tuhinju, je prišel v 1. 1881. na učiteljišče v Koper, kjer je ostal do 1. 1905., ko je odšel v pokoj.
Koper — stari Justinopolis — mesto si« romakov, ribčev in kmetov, a tudi zagrizene sodrge, ki jo je rabila šovinistična italijan« ska liberalno«nacionalna gospoda v boju s slovanskim elementom. Okolica čisto slo« venska — mesto pa sedež iredente in sovra« štva do vsega, kar je bilo slovanskega.
Malo gnezdo na otoku — v zvezi s ce« lino z dvema cestama brez vsakršnega kul« turnega ali znanstvenega centra za nas.
Za sinove XX. stoletne avite culture je životarilo skromno gledališče, bila je po« polna gimnazija. Semtertja kak cirkus, pa kaj podobnega — evo duševne hrane za nesrečneže, ki jih je metala usoda v njego« vo obzidje.
Zveza s Trstom po morju — pozneje ozkotirna železnica na Poreč — to so bili stiki s svetom.
V to mesto je avstrijska vlada posta» vila najprej italijansko, 1. 1875. pa še slo«
vensko in hrvatsko učiteljišče, ustvarivši tako triperesno deteljico svoje pedagoške nesposobnosti, v sramoto pravi kulturi in v uničevanje mladih idealistov v zaduhlih bez« nicah in ozkih, smrdljivih ulicah propadajo* čega mesta.
Je«li čudno, da se je zavoda v takih razmerah prijelo ime »refugium pec« c a t o r u m« — da v šali celo »asinorum« in da je bil nesrečen vsak profesor ali učitelj, ki je moral na ta zavod in v take razmere. Posmehovala se je javnost, če je slišala kaj o Kopru, z zaničevanjem so zrli na siroma« ke, ki so prihajali v svet iz domovine Na« zaria Saura, junaka iz svetovne vojne.
A vendar je tudi iz tega učiteljišča iz« šla vrsta plemenitih mož in dobrih učite« ljev. Iz primitivnih razmer so prihajali utr« jeni, ojekleneli borci za šolo in stan. Mnogi so pa padli — a kdor je podlegel, je poginil.
Da pa nismo podlegli vsi, to se ima slo« venski in hrvatski narod zahvaliti nekate« rim gospodom profesorjem, ki so reševali, kar se je rešiti dalo. Mnogi so prihajali in odhajali iz Kopra, ne puščajoč za seboj sle» dov svojega dela — nekateri med njimi so pa delali za izročeno jim mladino in jo va« rovali pogubnih vplivov milieja, v katerem so morali živeti. Hrvatje se imajo mnogo zahvaliti pok. Frankoviču, mnogo dobrega je storil dijakom pokojni Šubic.
Knjige pri drugih narodih.
O opremi knjig bi se mnogo lahko na« učil od Nemcev. Omenim samo mladinske knjige, ki jih izdaja založba »Kosmos« v Stuttgartu, n. pr. spise Sonnleitnerja ali Thompsona. Zunanjost je nad vse lična. V notranjosti več krasnih risb na celi strani. Kar je pa najlepše, najljubkejše in najpri« kupljivejše, so majhne skice, ki spremljajo tekst skozi vso knjigo ob robu strani. To naredi otroku knjige mikavne, ker te skice od strani do strani oživljajo tekst. — Tako naj bi bile opremljene knjige »Šolarske Ma« tiče«.
Tudi glede formatov bi se bilo zediniti v sledečem:
Koledarček naj bi bil, kakor pravi Ga« spari, prikupne žepne oblike. Ostale knji« žice naj bi imele že vnaprej določen obseg in format — ne prevelik, pa tudi ne mini« aturen. Nič ni slabšega ko vsakoletno iz« preminjanje formata, ker zbirka kot taka izgubi vsled tega na estetičnosti.
Vsebina knjig.
Enako se glede vsebine knjig popoln noma strinjam z zamislekom Toneta Ga« sparija. Ena — povest druga — zopet po« vest ali pesmice, tretja — realne vsebine. Pri obeh povestnih knjigah naj bi se ozi« ralo na sledeče:
a) ena naj bi bila pisana bolj za dečke, ena bolj za deklice, oziroma b) ena — delo domačega pisatelja, druga — prevod, ozi« roma c) ena — za višjo stopnjo, druga za nižjo.
V enem letu sicer to ni izvedljivo, pač pa bi šlo to postopoma, prvo leto ustreči navedenemu pod a), drugo leto pod b), tretje leto pod c).
Posebno pažnjo bi bilo posvetili knjigi realne vsebine. Pri nas jih imamo že ne« koliko, a so vse take, da ne »vlečejo«. Snov je v vseh nesrečno izbrana, ali ne« srečno podana. N. pr. Fleretova: »Slike iz živalstva«. Mimogrede povedano — knjigi neobhodno manjkajo ilustracije.
Največjo vrzel pa tvori v naši mladin» ski literaturi pomanjkanje dobrih potopi« sov. Tudi tu bi se od Nemcev lahko mnogo naučili. Našim izdajateljem in mladinskim pisateljem bi priporočal v tem slučaju v ogled samo pred nedavnim časom izišlo knjigo: »Auf der Nordsee« »Frank'sche Verlaghandlung Stuttgart). Potopisi so ve« likega vzgojnega pomena. Iz dobro pisane« ga potopisa pridobi otrok zelo mnogo. Vem, da bodo nekateri predlagali, naj bi »Šolarska Matica« v prvi vrsti priobčevala potopise po Jugoslaviji. Jaz sem proti te« mu, ker bi ti potopisi ne imeli uspeha. To pa radi tega, ker so naše čitanke že itak polne takih člankov, poleg tega imamo »Zemljepisne in zgodovinske slike«, pa tudi »Zvonček« prinaša slične sestavke. Pel j i« mo deco raje v širši svet, predvsem v slo« vanske države. Ali bi ne bilo lepo s po« močjo take knjižice vzbuditi pri naši deci zanimanje za Rusijo? Potopisi naj bodo pi« sani objektivno in brez vsake šovinistične primesi.
Tiskovni fond in pripravljalni odbor za »Šolarsko Matico«.
H koncu še eno: Dosedaj je, odkrito povedano, bilo med nami učitelji premalo stvarnega zanimanja za mladinsko literatu« ro, čeprav bi upravljanje iste moralo biti povsem v naših rokah.
Zato prosim tovariše, naj se z vso silo primejo dela, da se ideja »Šolarske Matice« uresniči že s prihodnjim Miklavžem.. Že pod točko 1. sem dejal, da je najtežje fi« nančno vprašanje.
Začnimo takoj zbirati za tiskovni sklad »Šolarske Matice« in ustanovimo priprav« ljalni odbor!
Vsak učitelj naj bi dal 5 Din, poleg tega zainteresirajmo še deco. Rada bo pri« spevala kake pare ali dinarčke. Z dobrim začetkom nam bo tudi delo dobro uspevalo.
Hudales Oskar.
Splošne vesti.
—	šmarskosrogaško učiteljsko društvo, UJU in org. Edinstvo. Šmarsko«rogaško uči« teljsko društvo je prejelo od UJU v Beo« gradu pod štev. 101 od 26. januarja 1927 sledeči dopis:
Na Vaš dopis od 18. januarja t. 1. o spo« ru s Pov. UJU — Ljubljana čast nam je Vas izvestiti, da je Izvršni odbor UJU v Beogra« du rešil sledeče:
1.	O sporu slovenskega dela učiteljstva organiziranega v UJU bo razpravljal Glavni odbor UJU, ki bo pozvan na redno sejo te« kom meseca februarja t. 1.
2.	Izvršni odbor si ne more osvojiti Va» šega naziranja, da lahko ostane Šmarsko« rogaško učiteljsko društvo nadalje član UJU, ako izstopi iz Poverjeništva — Ljubljana, ki je legitimni predstavnik UJU za ljubljansko in mariborsko oblast, ker bi bilo to protivno čl. 4. in 5. pravil UJU.
3.	Zveze okrajnih učiteljskih društev »Edinstvo« v Ljubljani se po členu 5. pravil UJU ne more istovetiti z UJU poverjeni« štvom Ljubljana ter v obče nima ista nikake zveze z UJU in se na podlagi tega tudi njeni člani ne morejo smatrati kot člani UJU.
4.	Končno si vzema Izvršni odbor svo« bodo opozoriti Vas na to, da s takim svojim postopanjem kršite stanovsko in organizač« no disciplino, ker nasprotuje to duhu čl. 2. pravil UJU.
Jov. Milijevič,	Vlada K. Petrovič,
tajnik UJU.	predsednik UJU
—	Proračun ministrstva prosvete je bil
sprejet v finančnem odboru dne 22. januarja in znaša 870,126.923 Din. G. minister Trifu« novic je podal ob priliki pretresanja prora« čuna svoj ekspoze in ugotovil: Proračun je za 80 milijonov manjši od prejšnjega. Osnov« no šolstvo ne napreduje tako kot bi moralo. V državi imamo približno 8000 šol in 800.000 šoloobiskujočih otrok, kar ni v pravem so« razmerju z 12 milijoni prebivalcev. Proračun
je sprejet po sledečih redukcijah: V mini« strstvu so ukinjena mesta: podsekretar, 2 inšpektorja, 7 referentov, 8 pisarjev in še 11 raznih mest. Po prosvetnih oddelkih je uki« njenih 24 mest. Štipendije so zmanjšane od, 1/4 milijona na 1 milijon. Podpore za knjiž« niče so zmanjšane od 200.000 na polovico. Zmanjšani so tudi univerzitetni krediti in profesorski honorarji. Šolskih nadzornikov je bilo 280, a sedaj jih ostane le 138.
—	Novi sreski učiteljski društvi. Dne 28. januarja 1927 se je vršil na Jesenicah ustanovni občni zbor sreskega učiteljskega društva UJU za Radovljico. Na povabilo pripravljalnega odbora se je zbralo 42 učite« ljev(ic). Pristopno izjavo pa je podpisalo do« slej 63 učiteljev(ic). — Dne 1. svečana 1927 pa je bil ustanovni občni zbor sreskega uči« teljskega društva UJU za Šmarje«Rogatec. Kljub slabemu vremenu se je zbralo v Ro« gatcu 25 učiteljev(ic), ki so si osnovali svoje društvo. Izvoljena odbora nam jamčita, da bosta delovala v duhu sprejetih smernic za edinstveno, stanovsko in močno organiza« cijo. Le neustrašeno naprej po začrtani poti!
—	Projekt zakona o narodnih šolah je predložen Narodni skupščini.
—	»Narodna Prosveta« prinaša osnutek zakona o narodnih šolah, kakršen je bil predložen Narodni skupščini, ki bo o njem razpravljala.
—	Kandidat za prizivno ocenjevalno komisjo mariborske oblasti: Viktor Grčar, šolski upravitelj v Mariboru; namestnik Makso Wudler, učitelj v Celju.
—	Jutrovemu »štrebarju«, kakor nas je počastil pretekli teden »iz učiteljskih kro« gov«, priporočamo, da naj dopis še enkrat prečita in bo videl, da je citat vzet iz »Po« . potnika« in se nanaša na upokojence, pri katerih je »štrebarstvo« izključeno, če se tudi potezajo za malo priznanje ob upoko« jitvi. Pripomniti moramo, da je dopis iz
Toda pokojni Pančur je bil naš naj« večji dobrotnik. 12 let me je učil — 8 let v vadnici, 4 leta v tečajih in še danes stoji pred menoj njegova resna postava, še da« nes zrem v duhu v njegovo oko, ki je pro« diralo v naše tajne.
Bil je strokovnjak, ki je obvladal svoj predmet izredno dobro. Sam širokega obzorja ni ljubil hinavcev, ni trpel svetohlincev. Vne« mal nas je za vse lepo in vzvišeno in nam uprav drastično kazal greh in njegove strašne posledice v duševnem in telesnem oziru. Grešnika ni preklinjal, padlih ni ob« sojal. Poznal je predobro vse naše težave in potrebe in vedel, kje nas čevelj žuli. Od« kritega nasprotnika je cenil, a gorje hinav» cu, ki mu je hotel imponirati s hlinjeno ali pretirano pobožnostjo.
Kako nas je tolažil, ko smo obupovali, ko smo se jezili radi prizanesljivosti, katero je kazal profesorski zbor pri ocenjevanju uspehov Italijanom. Seveda so to bili itali« janski profesorji.
Kolikokrat nas je grajal, rekoč: »Ali Vas ni sram, da se jezite radi prevelikih zahtev, ki jih stavljamo na Vas. Zahvalite Boga, da znate kaj več od tovarišev, ki mo« rajo lezti po milosti skozi tečaje v živ» ljenje.«
Hotel je dati Slovanom dobrih vzgoji» teljev — to je bilo vodilo njegovemu delu.
Kdor je doživel divjanje sfanatizirane sodrge ob volitvah v 1. 1897. po ulicah tega mesta, ta ve, kaj je bil pokojni Pančur di« jakom, ki so morali v smrtni nevarnosti po» noči iz mesta v Trst. Ko so se vrnili v me« sto, pa so morali v varstvu bajonetov av« strijskih orožnikov v šolo. Kje je bil takrat ravnatelj — renegat Ivan Markelj? Mož je obsojal nas in branil italijansko prepoten« co. Pokojni Pančur nas je reševal.
Predaleč bi zašel, če bi nadaljeval. Za enkrat naj zadostuje.
Možu strokovnjaku in dobrotniku, ki je znal svoj predmet oživljati z življenjem in nas obvarovati popolnega propada v naj« težjih časih, bodi ohranjen med nami blag spomin.
Počivaj v miru, plemeniti naš vzgoji« telj! Lahka naj Ti bo žemljica domača — v srcih naših pa živi spomin na leta, ki smo jih preživeli ob obali Adrije, v tužni Istri — a v tem spominu stoji Tvoja osebnost —-veličastna, mirna in objektivna — angelj vodnik in rešenik v najtežjih dneh.
Življenje — boj za obstoj — udarci usode so nam odprli oči in v svitu spozna« nja se zrcali blaga osebnost pokojnega zla« tomašnika — našega največjega dobrotnika na poti v življenje.
mariborske oblasti. Vidi se pa, da je »Ju« trov« dopisnik »iz učiteljskih krogov« od »kšefta« in da se razume na trgovino svo« jega blaga, ker ni mogel počakati svojega »leibžurnala« »Edinstva«, temveč je hitel prodajati svojo učeno robo po »Jutru«.
—	Iz okrajnega učiteljskega društva za ljubljansko okolico so izstopili sledeči: Cuk Franjo, Engelsberger Viktor, Germek An« ton, Germek Antonija, Knez Rudolf, Kosec Mihael, Kosec Frančiška, Nečimer Alojzij, Stojkovič Hedvika, Šmajdek Ivan, Mihelič Viktor, Trošt Franjo, Kuhar Beti. Črtalo pa se je 29 članov in članic, ker niso podpi« sali pristopnih izjav. Kljub temu je društvo naraslo od lanskega leta za 25 članov in čla« nic, da šteje 230 članov. Vsakršna spre* mcmba članstva se bo objavila v »Tovarišu« v orientacijo nam in našim nasprotnikom, da se bomo med seboj poznali. Tudi o član« stvu hočemo v bodoče polagati čiste in jasne račune.
—	Vidovičeva dopisna šola je po velikih uspehih na pedagoškem in prosvetnem polju otvorila nov tečaj za začetnike. Ta tečaj omogoča vsakomur pridobiti popolno sred» nješolsko izobrazbo, potom tiskanih zvezkov in pisem in to tako, ne da bi opustil svoje vsakdanje delo. Šola je dobila na tisoče za* hvalnic od ljudi, ki so na ta; način pridobili potrebno izobrazbo, a mnogi so s pomočjo dopisne šole položili z dobrim uspehom iz« pite na državnih gimnazijah. Vsa potrebna navodila pošilja brezplačno Direkcija Vido* vičeve Dopisne Škole u Sarajevu.
—	Žrebanje številk III. književne tom« bole Jugoslovenske Matice je iz tehtnih razlogov prenešeno od 4. februarja na 4. marec t. 1. in se bo nepreklicno vršilo po sledečem redu: 4. marca žrebanje za ambe, 11. marca žrebanje za ambe in terne, 18. marca za terne, 25. marca za terne in kvas terne, 1. aprila kvaterne in činkvine, 8. apri« la za činkvine, 15. aprila in 22. aprila tora> bole. Vse izžrebane številke bodo objav« ljene vsako soboto, odnosno vsako nedeljo v vseh slovenskih dnevnikih. Tombolske tablice a 3 Din so do 2. marca naprodaj pri vseh šolah in vseh podružnicah Jugosloven« ske Matice v Sloveniji, v Ljubljani pri Tis skovni zadrugi. Novi založbi, trafiki Sever in v pisarni Jugoslovenske Matice, Selen« burgova ulica 7/II.
Boj za svobodo in neodvisnost učiteljskega stanu.
—e Nadzorniki so razen enega že vsi v »Edinstvu«, tako se hvalijo učiteljski de« sidenti in s tem hočejo pomnoževati svoje vrste. Zelo slabo spričevalo si dajejo s tem. Kakor vidite, so jim odrekle že vse pri« vlačne sile: sprva osebe, potem narodno edinstvo, za tem naprednost in svobodo» miselnost ter strah pred »klerikalizmom«, sedaj so prišli že na nadzornike. Za nas so nadzorniki nevtralni in smo prepričani, da ne bodo eksponirali svojega uradnega vpli« va razjedinjašem na ljubo. Zato poverjeni« štvo ščiti nadzornike, ki so nekaterim na« poti in zahteva službene ugotovitve pre« greškov pred odstranitvijo; znalo bo pa ščititi tudi svobodo svojega članstva pred terorjem, ki ga napovedujejo razjedinjaši s svojo agitacijo z nadzorniki. Strah pred nadzorniki je torej — prazen in le za sla« biče!
—e Enotna stanovska organizacija. Še
danes se najdejo ljudje, ki porečejo: »Kaj nam treba združitve z bivšimi Slomškarji.« Ti ljudje se zbirajo pod firmo »Edinstvo«. Njih geslo je — in to se naj nosi na vidnem mestu — »Narodno in državno edinstvo«. S tem geslom operirajo na vse mogoče načine — uspešno ali neuspešno, to bo pokazal čas in razsodnost tovarištva — in ne zavedajo se, da škodujejo s tem sebi in celoti. Njim, ki se igrajo sami s seboj in s celotnim sta« nom, naj veljajo besede, ki jih je napisal no« vinar v »Slovenskem Narodu« dne 13. janu« arja 1927. leta: »Enotna organizacija pošt« nega uradništva«. ... Zborovanje je vodil predsednik Oblastne organizacije Jos. Jakše,. za predsednika nove uradniške sekcije je bil izvoljen Josip Čampa. Popolnega uspeha ta skupščina sicer še ni rodila, izostali so zaen« krat še nekateri uradniki, vendar je pričako« vati, da pridejo tudi ti do prepričanja, da je cepljenje greh nad seboj in nad svojim bliž« njim.« (Podčrtal jaz!) Ali hočete tudi tod, v tem slučaju, nasvetovati treznim ljudem ne« treznost? Ali želite gospodje učiteljski edi« njaši tudi v tem slučaju kako novo »Edin« stvo«?	Pika.
Učiteljstvo v drugih državah.
KONGRES INTERNACIONALE PRO« SVETNIH DELAVCEV NA DUNAJU.
Ta Internacionala je bila stvorena leta 1922. v Parizu. Na njenem prvem kongresu so bile zastopane le 4 narodnosti. Drugi kon« gres se je vršil leta 1924. v Bruslju, tretii spet v Parizu leta 1925., a četrti v začetku avgu« šta leta 1926. na Dunaju.
Na tem kongresu je Internacionala pre« koračila svojo razvojno dobo in je stopila pred svet v svoji nepričakovani moči, kot vzor prave, solidarne mednarodne organiza« cije, ki ima visoki cilj in tudi možnost, da deluje za mednarodno spravo.
Na kongresu so bili zbrani zastopniki skoro vseh evropskih držav. Trideset narod« nosti je bilo zastopanih. Sodelovale so vse
balkanske države z več zastopniki, ki so po« sebno pozornost kongresa obrnili na krutost sedanjega režima v nekaterih državah. Tudi učitelji iz drugih kontinentov so poslali na kongres svoje zastopnike, tako da je bil ta v pravem smislu svetoven.
Organizacija kongresa.
Kongres se je vršil v zborovalnici stare mestne hiše. Na sejah je prisostvovalo okrog 250 delegatov. Dunajska javnost se je preko časopisov zelo zanimala za potek kongresa in tudi protestirala proti šikaniranju kon« gresa od strani vlade in policije. Med dru« gim je vlada odrekla vizum ruskim sovjet« skim delegatom, pa je morala končno na pritisk javnega mnenja popustiti.
Potek kongresa.
Kljub različnim tendencam in strujam, ki so jih zastopali posamezni delegati (ki pri« padajo Amsterdamski ali Moskovski Inter« nacionali, deloma pa so neorganizirani), je vladala tekom kongresa popolna enotnost. Za predsednika je bil izvoljen Clement iz Luksemburga (predsednik tamošnje sociali« stične stranke) in Peters iz Belgije, oba čla« na Amsterdamske Internacionale.
Najvažnejši in najtežavnejši problem, ki ga je kongres moral razčistiti je bil, kako naj se Internacionala prosvetnih delavcev poli« tično orientira, kako stališče naj zavzame napram raznim levičarskim Internacionalam. Med dvema enako močnima Internacionala« ma, Amsterdamsko in Moskovsko, si je iz« bral kongres edino pravilno stališče popolne avtonomije. Prosvetna Internacionala se ne bo naslanjala ne na eno ne na drugo, tem« več bo s svojo avtonomno pozicijo združe« vala vse napredno«socialno misleče učitelj« stvo.
Po razčiščenju te principijelne težkoče je pristopil kongres k strokovnemu delu. Najprej se je določila članarina in sprejel predlog belgijske sekcije, ki je predlagala svojo počitniško kolonijo ob morju za sku« pen dom Internacionalcev.
Nato je kongres pozdravil mehikanski sindikat, ki se bori proti zavojevanju šole po klerikalizmu in kapitalizmu; nadalje je pro« testiral proti preganjanju korejskega učitelj« stva od strani japonske vlade.
O cerkvi in šoli je govoril Melis (Bel« gija), o proletarski svobodomiselni interna« cionali dr. Franzl (Dunaj). O pravnem sta« nju učiteljstva je poročal Boubon, ki je žigo« sal teror mnogih režimov od demokratičnih do belih. Apletin je podal obširno poročilo o materijelnem stanju učiteljstva iz 22 držav.
KONGRES FRANCOSKEGA NAROD« NEGA UČITELJSKEGA SINDIKATA.
Narodni sindikat je glavna učiteljska organizacija in šteje nad 70.000 članov, sko« raj dve tretjini vsega francoskega učitelj« stva. Pred 2 letoma je pristopil sindikat k francoski »Delovni konfederaciji« (C. G. T.), ki pripada Amsterdamski Internacio« nali.
Kongres se je vršil koncem avgusta v Strasburgu. Določitev tega mesta za kon« gres je posebno važno in zanimivo zaradi tega, ker se je na kongresu videlo mišlje« nje in čustvovanje v teh dveh bivših nem« ških provincah — Alzaciji in Loreni. Po« sebno pa se je propagirala ideja lajične (nekonfesijonalne) šole v teh religijoznih pokrajinah, kjer učitelji v šoli recitirajo katekizem in pojejo cerkvene pesmi.
Dve ideji sta izšli iz tega kongresa.
1.	Francosko učiteljstvo bo kmalu pre« življalo bolestno denarno krizo (Poincaré je odbil dodatke k budžetu 1. 1927. za po« večanje učiteljskih plač).
2.	Francosko učiteljstvo si zelo želi svetovnega miru.
Res je, da traja denarna kriza že od konca vojne in da so na najslabšem mladi učitelji, ki imajo zelo nizke plače. Neki de« legat je obžaloval, da se v organizaciji vidi tako malo mladega učiteljstva. (Mladouči« telji so organizirani v aktivnejši učiteljski federaciji)
Delegat iz Alzacije Klein je v svojem govoru obsojal bratomorne boje, katerim je bila pozorišče Alzacija in Lorena ter izra« zil željo, da bi se nemška in francoska kul« tura, ki se tu križata, zbliževali, ne pa od« daljevali.
Glay, glavni sekretar Nar. sindikata, je podal splošno sliko o škandalih kapitali« stičnega režima v Franciji in Evropi sploh. Pokazal je težke dokaze o tatvinah organi« ziranih trustov sladkorja, petroleja in pše« niče. Zaključil je, da učiteljskn zahteve ne smejo biti izključno stanovskega značaja, temveč da naj se borijo tudi za ekonomski in človeški sindikalizem.
Lapierre je poročla o živahni kampanji proti šovinističnim učnim knjigam ter o stikih Nar. sindikata z Nemško učiteljsko zvezo v cilju pomiritvene akcije.
Kongres je sprejel sledeče resolucije:
1.	Zabrani naj se privatnim šolam na« meščanje nediplomiranih učiteljev(ic).
2.	Vse učiteljstvo javnih in privatnih šol naj ima isto izobrazbo in diplomo.
3.	Strogo naj se izvaja zakon o ločitvi cerkve od države na šolskem področju.
4.	Privatne šole naj okrajni nadzorniki strogo nadzirajo.
5.	Obdržijo naj se vse šole, četudi ima« jo malo število učencev.
Kongres je nastopil tudi proti društvu učiteljic »Davidčes«, ki ne respektira šolske nepristranosti. Obsojal je tudi to, da poši« ljajo javni učitelji svojo deco v privatne šole.
Z ozirom na posebni šolski zakon v Alzaciji«Loreni je stavil kongres sledeče predloge:
1.	Odprava vseh konfesionalnih šol v celi Franciji (torej tudi v Alzaciji«Loreni).
2.	V Alzaciji in Loreni naj se upeljejo laične šole, pouk naj se vrši v svobodnem in tolerantnem duhu, moralna in državljan« ska vzgoja naj se poveri učitelju, versko pa duhovniku izven šole in šolskega pouka.
Stanovska organizacija.
Vabila
= Slovenjebistriško učiteljsko društvo
zboruje dne 12. svečana 1927 ob 10. uri na dekliški osnovni šoli v Slov. Bistrici. Ker je to zborovanje občni zbor, so na dnevnem redu vsa tozadevna letna poročila, dalje po« ročilo predsednika o nastali situaciji in po« ročilo o seji širšega sosveta v Celju z dne 2. februarja 1927. Glede sestave novega od« bora povodom volitev se poprej dobro do« govorite med seboj! — T. č. predsednik.
= Učiteljsko društvo za logaški okraj zboruje v soboto, dne 12. svečana 1927 ob 9. uri dopoldne na Rakeku. Dnevni red je: 1. Poročila odbora. 2. Poročilo o seji širšega sosveta. 3. Delovna šola. Poroča Dolgan. 4. Nekaj navodil' mlajšim tovarišem. Poro« ča Mercina. 5. Slučajnosti. Udeležba ob ko« ličkaj ugodnem vremenu obvezna. Tovariše šolske upravitelje prosim, da javijo one to« variše, ki se zborovanja udeleže sreskemu referentu v smislu tozadevnih predpisov.
Predsednik: Štravs Karel.
= Novomeško učiteljsko društvo. Radi za teden dni preloženega rokotvornega te« čaja se občni zbor našega društva ne v r« š i 5. februarja, kot je bilo v zadnji številki naznanjeno, temveč v soboto 12. fe« bruarja ob K10. uri dopoldne na deški osn. šoli v Novem mestu z običajnim dnevnim redom in referatom tov. ravnatelja Merviča »O reformi zgodovinskega pouka«: Srednji in novi vek. Udeležba stanovska dolžnost.
Predsednik.
= Vabilo na občni zbor učiteljskega društva za mariborski šolski okraj, ki bo dne 12. februarja t. 1. ob 10. uri v Narodnem do« mu v Mariboru. Dnevni red: 1. Zapisnik in dopisi. 2. Poročila predsednika, tajnice in blagajničarke, pregledovalcev računov ter prosvetnega odseka. 3. Predlogi, želje in na« sveti k osnutku novega šolskega zakona (na« daljevanje); poročajo referenti učiteljskih zborov: Ruše, Radvanje, Jarenina, Sv. Ja« kob, Št. Ilj, Fram in Šmarjeta na P. 4. Vo« litve novega odbora, dveh pregledovalcev računov in delegatov za državno in pokra« jinsko skupščino. 5. Predlogi in slučajnosti. Pri tej točki bo razgovor o kandidaturi na« šega zastopnika in njega namestnika v pri« zivno komisijo (§ 8. razgl. št. 25, »Uradni 1.« št. .8/27). Eno uro pred zborovanjem odbo« rova seja istotam.
= Učiteljsko društvo za marenberški šolski okraj zboruje dne 9. februarja 1927 ob 9. uri v osnovni šoli v Vuzenici. Vzpo« red: 1. Citanje zapisnika. 2. Dopisi. 3. O seji širjegii sosveta v Celju — poroča tov. Ju« rančič. 4. O sodobni astronomiji. Predava tov. Kos, skioptične slike razkazuje tovariš Widmoser. 5. O zbirki domoslovnega mate« rijala. Poroča redakcijski odbor. 6. „Stanov« ske in šolske zadeve. 7. Slučajnosti. Ude« ležba je obvezna! Glede kosila naj posamez« ne šole javijo udeležence tov. Golobu v Vu« zenici. — Odbor.
= Sresko učiteljsko društvo Murska So« bota zboruje v soboto, dne 12. februarja t. 1. na državni osnovni šoli v Murski Soboti. Za« četek točno ob ^10. uri. Na dnevnem redu je: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Poročilo o seji širjega sosveta (por. tov. Hočevar). 4. Mlaj« še učiteljstvo (poroča tov Hočevar). 5. Sre« ska učiteljska knjižnica, 9. Slučajnosti in predlogi. — Pol ure pred zborovanjem od« borova seja. Vsled aktualnosti razprav, po« sebno točke 3. udeležba dolžnost! — Za predsednika: Dujc, t. č. tajnik.
Poročila:
+ Zborovanje učiteljskega društva za politični okraj Ljutomer je bilo dne 11. de«
cembra 1926 v Gornji Radgoni.
Tov. predsednik se v pozdravnem go« voru spominja smrti Nikole Pašiča, ki si je stekel velike zasluge za našo državo in srb« sko dinastijo. Zato poživlja člane, da mu zakličejo: »Slava!« Nato pozdravlja nove člane, ki so: Kovač Zdravko, Vučja vas; Šetina Marica, Apače; Burja Žarko, Gornja Radgona; Jazbinšek Milica, Križevci; in jim kliče prisrčno: Dobrodošli! Omenja, da ži« vimo v burni dobi naše stanovske organiza« cije. Deklaracija je povzročila, da je izsto« pilo iz UJU mnogo učiteljev(ic), kar pa ni umestno, ker je dolžnost vsakega učitelja, da sodeluje po svojih močeh pri učiteljskem društvu, posebno še sedaj, ko so razpustili Slomškovo zvezo, koje člani so pristopili k naši organizaciji. — Na koncu govora izre« ka tov. nadzorniku ob bridki izgubi nje« gove hčerke iskreno sožalje!
Nato se prečita zadnji zapisnik in odobri.
K dopisom se je pripomnilo sledeče:
a)	»Narodna Prosveta« se še nadalj« naroči.
b)	Za [)ački dom v Beogradu se krije zne« sek 50 Din po društveni blagajni, c) Za obravnavo »Novega šolskega zakona« se do« loči za naš okraj odsek, ki ga tvorijo: tov. nadzornik Karbaš, Mavric, Koprive, Kovač in Cujnik. Sestanek določi tov. nadzornik v drugi polovici meseca januarja.
Stanovske zadeve. 1. Ugotovitev član« stva. Blagajničarka prečita člane, ki so po« slali pristopne izjave. Onim, ki jih še niso poslali, se da rok do konca meseca decem« bra. Vseh članov je dosedaj 60. Do prihod« njega zborovanja sestavi blagajničarka pro« račun za prihodnje poslovno leto. Blagajno bosta revidirala tov. Ivanjšič in Čeh, ter o njenem stanju poročala na prihodnjem ob« čnem zboru. — Delegati, ki so se udeležili pokrajinske skupščine v Celju, ne zahtevajo odškodnine, tudi tov. Ivanjšič, ki se je kot delegat udeležil glavne skupščine v Beogra« du, zahteva samo povrnitev potnih stro« škov. Za to velikodušnost se jim tov. pred« sednik iskreno zahvali.
Ker nameravajo ukiniti vadnico na ma« riborskem moškem učiteljišču, se na predlog tov. Ivanjšiča sklene resolucija, da so vsi člani našega društva odločno proti ukinitvi vadnice, ker bi bilo to v veliko kvar učite« Ijiščnikom, katerim se bi s tem vzela vsaka možnost praktičnega izvajanja pridobljene teorije.
Sledi zelo poučno predavanje tov. Mav« riča »O enotnem in pravilnem izpolnjevanju matičnih listov in izkazov o šolskem na« predku«, za kar mu je navzoče članstvo prav hvaležno.
Tov. Žerjav je predaval snov: »Kultur« no etični in socialno pedagoški pokret Mi« ljenka Vidoviča«. Izvajal je v kratkih pote« zah sledeče: »Vsi novejši pojavi na kultur« nem, socialnem, pedagoškem polju niso v stvari nič strogo novi, zakaj moderne ideje so nove samo v svojem oživotvorjenju. To dejstvo je pripisovati tudi v npki meri Vi« dovičevemu pokretu. Bolest evropske kul« ture tiči v odsotnosti d u š e v vseh kultur« nih tekovinah. Nagla rast materialne kul« ture upropašča človeka, da se čuti nesrečne« ga sredi kulturnega procvita. Vidovičev po« kret stavlja človeka v središče kulture in civilizacije. Vse za človeka in ničesar proti njemu. Sklad med materialno kulturo in kulturo duha, srca, stik med znanostjo in življenjem, med realizmom in idealizmom — zamore rešiti evropskega bolnika. Strem« ljenje Vidovičevega pokreta je obnova hu« manizma in demokratizma in istočasno vera v zmago božjih hčerk: Lepote, Dobro« te in Resnice. Vidovičeva šola za od« rastle pa je šola aktivnosti, produktivnosti in emocije.« — Krasno predavanje je želo obilo priznanja. Nato je tov. Žerjav razdelil nekaj prospektov, brošur, pokazal zvezke in korigirane naloge Dopisne šole in na predlog tov. Korošaka nabral med zboro» valci 100 Din v dobro Vidovičevega pokreta.
Tov. Vrabl nam je poročal o najzani« mivejših temah iz lista »Učitelj«, ki so po« kazale, kako zanimive in poučne članke pri« naša ta časopis.
Prihodnje zborovanje, obenem občni zbor se določi za 12. februar 1927 v Gornji Radgoni.
K. Mavric, preds. Anica Sterger. tajnica.
4- Novomeško učiteljsko društvo je
zborovalo v soboto 8. januarja na deški osnovni šoli v Novem mestu Udeležba nad vse častna — okoli 80 oseb.
Po otvoritvi zborovanja je predsednik najprej žigosal separatistično početje »uža« ljenega« dela učiteljstva, ki podira, kar drugi zidamo in ob rojstvu res samo sta« novske organizacije zida strankarsko dru« štvo, ki naj nam bo razdor in poguba. Do« kazuje nekonsekventnost te gospode, ki se n^ more osvoboditi strankarskega miljeja in hoče ostati gotovim krogom to, kar je on sam prej predbacival tovarišem politič« nim nasprotnikom. Opozarja na škodlji« vost tega početja, ki nam grozi nazaj, me« sto naprej. Bodri k stanovski zavednosti brez političnih strasti, ki naj ostanejo zu« naj naše organizacije, privatna pravica vsa« kogar. Smo razredna, strogo stanovska, če hočete »uradniška« stranka, ker nam je prvo blagor stanu in šole, nočemo pa biti priganjači ne te ne one stranke. Zato v boj za stanovsko osamosvojitev! Buren aplavz je pričal, da je bilo vsem govorjeno iz duše.
Dopisi. Sklenilo se je, da se pristopi k »Zvezi državnih nameščencev« plačati je 12 Din letne članarine za osebo.
Dopis »Vsem dobrim srcem« glede Učit. konvikta v Ljubljani se odloži, do« kler nam Pov. ne razjasni, zakaj so na po« zivu podpisane povsem druge osebe in ne v to izvoljeni odbor.
Ker imamo v okraju tovariša dnevni« carja, smo sklenili staviti poverjeništvu predlog, naj plača (z ozirom na pičle do« hodke) le četrtino članarine.
Spominska plošča padlemu tov. Muhi na Ajdovcu. Ker smo že lani sklenili od« kriti to ploščo, nimamo pa dovolj denarja, je predsednik odredil nabiranje prostovolj« nih prispevkov, ki so vrgli 271-90 Din, kar se je takoj naložilo v hranilnici, tako da ima »Muhov fond« že čez 1000 Din. Drugo bomo že spravili vkup in najkasneje junija mu odkrijemo z učiteljskim zborovanjem na Ajdovcu spominsko ploščo.
»Vzgoja in pouk slepcev«. Predaval je o tem izprašani učitelj za slepe tov. Josip Kobal iž Ljubljane. Povedel nas je na po« vsem novo polje, polje, ki je bilo nam in je pretežni večini naših stanovskih tovarišev »španska vas«. Ni to naša krivda, to je krivda učiteljišča, to je krivda onih faktor« jev, ki se premalo brigajo pri nas za to vrsto vzgoje.
Tov. predavatelj je razdelil svoj obširni referat v pet delov, in sicer:
1.	Pojm sleposti.
2.	Posledice sleposti.
3.	Zgodovinski podatki o vzgoji slepcev.
4.	Skrb in naloga osnovnošolskega uči« telja, ako naleti na slepega otroka.
5.	Razvoj slepe pisave — točkopisa.
Zadnje je bilo pač najzanimivejše. Pre«
davatelj nam je opisal razvoj slepe pisave, iglopis in Braillov točkopis, ki ga je za slo» venske slepce deloma izpopolnil tov. preda« vatelj. Pokazal nam je »Početnico za slepe«, ki jo je sestavil in priredil po najmodernej« ših načelih. Tiskali so jo na Dunaju, ker se nimaitao v naši državi prvovrstnega tiskar« skega stroja za točkopis. Dalje nam je po» kazal tudi Pichtov pisalni stroj za slepce, ki jim služi enako, kot nam navadni pisalni stroj, praško tablico, razne izdelke slep« cev itd.
Ne morem popisati niti zdaleka tega nam tako potrebnega predmeta. Priporo« čam le vsem učiteljskim društvom, da na« prosijo tov. Kobala za tozadevno predava« nje. Čudili se boste in veliko naučili! Odo« bravanje je bilo plačilo tovarišu za trud.
Slučajnosti. Tečaj za deška ročna dela se bo vršil 26., 27. in 28. januarja. Natanč« neje je bilo o njem priobčeno v »Učit. To« varišu« štev. 24. — Okrajna učiteljska knjiž» niča se bo sedaj končno uredila. Zato so ponovno naprošeni vsi tovariši in tovari« šice, da takoj vrnejo knjige, ki so si jih iz« posodili. Že več let niso bile nekatere knji« ge vrnjene. Zato naj vsakdo pogleda v svo« jo knjižnico, če ni pomotoma ostala tam kaka knjiga iz okrajne učiteljske knjižnice. Le tako nam bo delo omogočeno. — Isto je s članarino. Še iz leta 41924. nam nekateri dolgujejo gotove zneske. Vsi dobe pismena opozorila, kaj naj upoštevajo, da se izogne« jo neprilikam. — Sklene se, da bo 5. febru» arja redni občni zbor društva, nakar se zbo« rovanje zaključi
Pirnat, predsednik.
+ Učiteljsko društvo za kočevski okraj
je imelo svoj redni občni zbor dne 15. ja« nuarja t. 1. — Navzoči 103 člani.
Predsednikovo poročilo. Predsednik konštatira sklepčnost občnega zbora, po» zdravi navzoče, zlasti zastopnika poverje« ništva Ljubljana, tov. Iv. Dimnika in tov. Kobala, nadalje nove člane, med temi še posebej bivše člane »Slomškove zveze«, ki so z vstopom v naše vrste dokazali, da jim je za pravo tovarištvo in enotnost stanu. Pozdravlja tudi tov. Rupnika, sluš. ped. šole v Beogradu.
Perturbacija zadnjih časov.
V svojem nadaljnjem poročilu navaja: Našo organizacijo, zlasti tudi naše društvo, so motile v preteklem letu težke perturba« cije. Del tovarišev nikakor noče doumeti organske enotnosti stanov, ki bi morali v teh razburkanih časih bolj kot kdaj prej iskati mirnih voda stanovske solidarnosti, brez vsakršnih gesel političnih strank.
Popolna kulturna in politična svoboda za vse člane.
Zunaj organizacije pa je dovoljeno vsakomur uveljavljati tudi svoja politična načela. Cepitev po vzorcu predvojnih časov bi bil danes neodpustljiv anahronizem. Za« to poziva vse, naj se pridružijo smernicam, ki jih je začrtala letošnja pokrajinska skup« ščina v Celju.
Proti kršitvi organizačne in stanovske discipline.
Ostro graja ravnanje onih, ki so s pri« vatnimi pozivi odvračali člane od letošnjih zborovanj. Zaradi teh pozivov je bil tov. Završnik začasno izključen iz društva. To« variše, ki imajo v načrtu cepitev, poziva, naj dobro in brez strasti premislijo svoj korak, ker si sicer pišejo svojo usodo sami. Opo« zarja na zgodovino, ki je vedno pravično obsodila razdvojevalne tendence posamez« nikov ter pokopala nje in njih družbo.
Izjava članov bivše »Slomškove zveze«.
Po poročilu predsednika se tov. Peter« lin Al. zahvali predsedniku v imenu bivših članov »Slomškove zveze« za njegove od« kritosrčne besede ter povdarja, da hočejo ostati na principu skupne stanovske orga« nizacije, na temelju deklaracije.
Eksodus: Odšlo jih je le 29, ostalo pa jih je 74.
K besedi se priglasi tudi tov. Završnik, ki skuša zagovarjati svoje pozive, izdane na članstvo ter dopis v časopisih, na pod« lagi katerih se je izvršila njegova začasna izključitev.
Nato predlaga tov. Žitko Mat., da naj občni zbor takoj razpravlja glede začasne izključitve tov. Završnika.
Predsednik odgovarja, da je to proti pravilom, ker je glasom pravil priziv proti začasni izključitvi mogoč na izredni občni zbor.
Tov. Žitko in tov. Betriani predlagata, da naj se redni občni zbo.- takoj spremeni v izredni občni zbor.
Predsednik zavrača, da je danes pra« vilno sklican redni občni zbor z določenim dnevnim redom in časom, pač pa naj bi se, če zborovalci odločijo, vršil izredni občni zbor po končanem rednem občnem zboru.
Ker se manjšina ni s tem zadovoljila, je nastala medsebojna polemika, v kateri je na poziv tov. Alf. Završnika zapustilo 29 članov občni zbor.
Na občnem zboru so ostali 74 člani. Redni občni zbor se je vršil nemoteno dalje.
Besedo je povzel tov. predsednik, ki je obžaloval korak odišlih tovarišev, toda do« pisi, ki so krožili po okraju, so dokaz, da so ta korak pripravljali že vnaprej.
Poročilo tajnika in blagajnika se je vze« lo na znanje. Sprejet je bil tudi soglasno absolutorij blagajničarki, kakor celokupne« mu odboru.
Volitve. Z vzklikom je bil izvoljen sle« deči odbor: Ločniškar Fr., Peterlin Al., Va« ljavec Fr., Lulik Avgust, Tschinkel Maks, Kmet Herman, Klun Nežika, Sedej Ana. Namestniki: Zeleznik Fr., Kreiner Josip, Eckert Franja.
Volitve delegatov: Tov. Lulik Avg., Peterlin Al., Klun Nežika. Namestniki: Go« lobič Peter, Sedej Ana, Stolfa Pavla.
Za pregledovalca računov sta bili izvo» ljeni Kos- Pavla in Stolfa Pavla.
Članarina se določi na 140 Din, za za« konske učit. pare pa po 60 Din letno.
Društvo pristopi k osrednji uradniški zvezi z mesečno članarino 1 Din za člana, kar je že vračunjeno v članarini.
Pri slučajnostih nam je tov. Kobal po« dal nekaj pojasnil glede konvikta in tov. Dimnik o splošnem stanju organizacije.
+ Učiteljsko društvo za svetolenarški okraj je imelo svoj občni zbor dne 15. janu* arja 1927 pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Od 46 vpisanih članov, 30 navzočih.
Predsednik tov. Velnar Jože pozdravi novo došle člane iz meščanske šole gdč. Jurman Marijo, Tomažič Vlasto, učitelja Ivana Čeha pri Sv. Ani v Slov. goncah. Uvo« doma poda kratek pregled Učit. udruženja, deklaracije ter smer našega učiteljskega dru« štva, katero stremi za skupnost v šolskem napredku. Stanovska politika naj bo enot« na, zato je obsodbe vreden tisti, kateri da= nes izstopa iz našega Udruženja in slabi naše vrste. Žalostno je dejstvo, da še ne« kateri »Slomškarji« danes niso člani Udiu« ženja, pa na te ne bomo gledaü.
Dopisi. Upravi pov. UJU se pošlje 120 Din. — Upravi listov se pošlje dolg 70 Din za »Nar. Prosveto«, za tekoče leto pa se ukine naročnina. — Djačkemu domu v Beo« gradu se vrnejo bloki, ker se jih ne more razpečati. — Vse učiteljstvo pristopi k Udruženju državnih nameščencev, članarino pobira blagajnik skupno s člansko člana« rino.
Poročila: Tajnik tov. Štuhec poroča, da je imelo društvo 5 zborovanj, udeležba ni bila popolnoma v redu, v bodoče mora biti bolj a. Zborovanja so se vršila menjevalno po okraju. Vsakokrat so bila na dnevnem redu predavanja: A. Osterc iz Maribora: »O poteku mednarodne konference v Heidel« bergu. Prof. Druzovič iz Maribora: »Prak« tični nastop iz petja. M. Vauda, Sv. Lenart: Sklepni računi in organizacija poštnočekov« nega urada. J. Štuhec: O poteku, rokotvor« nega tečaja v Mariboru. H. Kovačičeva Praktični nastop v elementarnem razredu.
Društvo šteje danes 46 članov.
Poročilo blagajničarke odpade tokrat, ker še ni sklenila računov. Isto bo podala pri prihodnjem zborovanju.
Članarina društvenikov se določi: Red« ni člani plačajo letno 182 Din. Poročene uči« teljice plačajo letno 112 Din. Kronski upo« kojenci plačajo letno 122 Din. Pri tej čla« narini je vštet prispevek 40 Din za »Učitelj« ski dom« in 12 Din članarine za »Udruže« nje državnih nameščencev«. Imena šol, ka» tere so plačale prispevek za »Učiteljski dom« v Mariboru se bodo vedno objavila.
Poročilo prosvetnega odseka. Tov. Go« lež poroča, da se je odbor prosvetnega od« seka skrčil, sedaj'šteje samo dva člana. Na« loga tega odseka je zbirati statistične pre« glede raznih šolskih prireditev in delovanje učiteljstva med narodom. Iz vsega poročila se je posnelo, da je bilo precej šolskih pri« reditev in da se je učiteljstvo pridno udej« stvovalo v kulturnem oziru tudi izven šole. Učiteljstvo je skoraj povsod duša narodno« kulturnega delovanja.
Volitve. Predsednik ugotovi sklepčnost občnega zbora in preide k volitvam- Izvo« ljen je bil stari odbor: Predsednik Velnar Jože, šolski upravitelj, Sv. Lenart v Slov. goricah; podpredsednik Golež Fran, šolski upravitelj, Sv. Trojica v Slov. goricah; taj« nik Štuhec Jakob, šolski upravitelj, Sv. Ana v Slov. gor.; blagajničarka Vodenik Vera, učiteljica, Sv. Jurij v Slov. gor.; odbornica Schweiger Katinka, zač. šolska uprav., Sv. Barbara v Slov. gor.
Prosvetni odbor se izpopolni: Golež Fr., Stumpf Ludvik, Vauda Milan, Tomažič Via« sta.
Predavanje. Tovariš Golež je predaval o Kmetijsko«nadaljevalnih šolah. Podal je podroben osnutek teh šol, katere so prepo« trebne za naše kraje. Povedal je, koliko skr« bi je imel sam. S predavanjem je dosegel svojo željo, to je, vzbudil je pri tovariših zanimanje za kmetijsko«nadaljevalne šole.
Protesti. Učiteljsko društvo za svetole« narški okraj protestira, da se pri oblastnih in skupščinskih volitvah pošilja kot pred« sednika volilnih komisij v te kraje: Mari« bor 1. br. samo juriste in druge državne uradnike iz Maribora, domače učiteljstvo se pa popolnoma prezre, kakor bi bilo ne« zanesljivo za ta posel. Najbrž bi se pri pot« nih stroških in dnevnicah tudi kaj prihra« nilo, če bi bilo zastopano domače učitelj« stvo, pa tudi ugled učiteljstva bi se dvignil. Kako je sedaj to, da po drugih srezih ni slične razdelitve?
Prihodnje zborovanje bo v mesecu marcu pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Dan se še določi! 1
Sv. Ana v SI. gor., 19. jan. 1927. Pred.: Velnar Jože. Tajnik: Stuhec Jakob.
Književnost in umetnost.
—k E. Petrovič: Ljubav i prijateljstvo. Nakl. Bibl. »Uzg.« Knjiga 7. Svezak priv. Sa« rajevo 1926. Cena 6 Din. Namen pisatelja je bil, pokazati neizobraženim slojem, kako je treba pisati pisma, da so ona izraz čuvstva, duše, resnice ... Brez kakega suhoparnega teoretiziranja nas pisatelj takoj uvede na podlagi praktičnih primerov v snov. Prakti« čen in vzgojno«etičen pomen dopisovanja se neprisiljeno združujeta in odkrivata lepoto elementov: doživljanja, emocije, iskrenosti... Osobito Petrovičeva lirika, ki se zrcali v po« slednjih dveh pismih omenjenega zvezka, je svojevrstna, na večih mestih filozofska in plod junaškega življenskega idealizma. Slog je izpiljen, stavki gladko in zveneče teko, misli so jedrnate in žive, da obetajo biti osta« li novi deli primerni pedagoško=literarni do« neski na polju ljudske omike. Osobito v de« kliških zavodih bi omenjena knjižica morala večno gostovati.	A. Ž.
—k Izabrane pjesme I novele R. F. Magjera doštampane su u luksurioznoj opremi pod naslovom: »Iz prošlosti i sadašnjosti« u komisijonalnoj nakladi knjižare St. Kugli u Zagrebu (Ilica 30), koja djelo otprema pouzečem ili za unaprijed poslani novac. Cijena je knjiži, koja opsiže 120 stranica velike osmine 50 Din. Štampana je na naj-finijem papiru, a ukrašena naslovnim listom u dvije boje od Š. Santela i vignetama J. Rocha, M. D.
Gjuriča te autorovim portretom od H. Reymanove.. Knjiži je dodan opsežan i stručan predgovor Iz pera od J. B. R. sa navodom ocjena od svih stranih i domačih pisaca. — Ovo su najljepši sta-riji i noviji Magjerovi beletristički radovi, ko j L predočuju njegov 25-godišnji književni rad, pa zato knjigu ne če nitko odložiti bez rijetkoga umjetničkoga užitka. Kako su pojedinačna Magje-rova izdanja rasprodana, imenito njegove sabrane pjesme (Porivi) i Zapisci sa sela dolazi nam gornja knjiga u pravi čas, jer nam pruža zaokruženu fiziognomiju jednoga javnoga radnika, koji ima posebno značenje za Osijek i ravnu Slavoniju.
Učiteljski pravnik.
—§ Kolekovanje prošenj za položajne plače glasom okrožnice S. br. 4059/3 od 19. novembra 1962 se vrši po tarifni postavki 1, t. j. prošnja s 5 Din in priloge običajno z 2 Din. Kolekuje se le en izvod prošnje in prilog.
		
	ROKOTVORNI POUK Delavna šola.	
	Priporočam sledeče češke knjige:	
	Talafan t- Pelišek - Rosa:	
	Risanje v osnovni šoli Din	80 —
	Vodak:	
	Dela iz pločevine . . ,	8-—
	Vodak:	
	Slikanje na svilo in	
	tkanine (Batikovani). „	8-—
	J. Klin:	
	Slikanje na les . . „	18-—
	(Brandmalerei)	
	Jan Čep:	
	Dela iz koralov . . „	14-—
	Jan Čep:	
	Igra in delo . . . „	50 —
	Zabavna delavnica . „	90-
	Kako si izgotovim	
	lutkovo gledišče?. „	10 —
	Leso- in linorez v šoli „	10 —
	Spretni knjigovez . „	13'—
	J.Vlad.Mangl Ruda	n.Mor.
	Republika Čehoslovaška.	
NOVO!
NOVO!
knjigarnarja v Prostêjovu na Češkem
so izšla tri znamenita dela o deških ročnih delih na osnov, in mešč. šoli.
1.	Bedrich Brosman: Izrezanke, prepleti, tisk in vzorci za višjo stopnjo osnovne in za meščanske šole. Zbirka 112 listov z 2 200 primeri iz papirja
in kartona. Cena 80 Din.
2.	Bedrich Brosman & Otakar Kriebel: Ročna dela iz papirja in lepenke. 2 izdaja. Zbirka 200 predlog z načrti, risbami, prilogami v barvah, fotografič-nimi posnetki in besedilom. Cena 80 Din
3.	Bedrich Brosman & Ciril Červinka: Dela iz lesa v razredu in delavnici. Zbirka 72 narisov in načrtov s pojasnilom in 105 slikami v tekstu. Cena
115 Din.
Prevode navodil za posamezne knjige je oskrbel -LAJOVIC ALBIN, ravnatelj meščanske šole v Tržiču, tiskala tiskarna „Sava" v Kranju.
Vsaka šola, ki hoče uspešno gojiti deška ročna dela, potrebuje nujno te knjige!
Vsak oče, ki hoče svojo deco vzgojiti v veselju do dela, si oskrbi knjige!
Prodajo knjig je prevzela tiskarna „Sava" v Kranju.
Knjigarne primeren popust.
Naročite!	Naročite!
*r MULI OGLASI t*
w """ I	Mali osrlasi. ki služiio v posredovalne in socialne namene	I *
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. — Najmanjši znesek Din 5"—.
NOVA ŠOLSKA TABLA UPRAVA POPOTNIKA
dvojna, na škripcih, se ugodno proda. Ponudbe na upravo U. T.
ZGODOVINSKO UČNO SNOV,
ki jo predpisuje novi učni načrt, dobite v J. Nerat: „Zgodovinski čitanki", ki jo je založila Učit. tiskarna v Ljubljani. Cena je 15 Din.
ima več nevezanih letnikov Popotnika na prodaj do leta 25/26 a 20 Din od leta 25/26 a 50 Din. Dalje ima posamezne številke vseh letnikov a 5 Din kom na razpolago.
UPRAVA ZVONČKA
Ima več vezanih in nevezanih letnikov na prodaj in sicer boljše veza-
ne a 60.— Din, navadno j vezane a 45.— Din in nevezane a 30.— Din.1 Dalje ima nešteto posameznih številk vseh let-: nikov a 3.— Din komad \ na razpolago.
Z LAHKOTO DOSEZA-TE DOBRE USPEHE PRI POUKU,
ako imate uvedene roč- \ ne zemljevide kulturnih I
skupin, katere je izdal Učit. dom v Mariboru. Izšli so sledeči: I. Pohorje s Kozjakom, — II. Slov. gorice s ptujskim in dravskim poljem, — III. Prekmurje z Medji-murjem, — VI. Celjska kotlina s Spodnjim slov. Posavjem, — V. Ljubljanska in Mariborska oblast (Slovenija). Cene znižane.
)
) Pravkar izšlo!
)
D
NOVO!
(
Pravkar izšlo! (
( (
A. Novak: RISANJE
podrobnim uînim načrtom in
prvih osem šolskih let.
Delo obsega v posebnih ovitkih predloge za I.—II., posebej za III., za IV., V., za VI.—VIII., posebej perspektivo za VI.—VIII. in naposled geometrijsko risanje za VI—VIII. šolsko leto. Na čelu predlogam je drobna 52 strani broječa knjižica s potrebnimi navodili in podrobnim učnim načrtom za vsa leta osnovne šole. — Cena v močni lepenki opremljeni zbirki z okusnim zunanjim napisom znaša Din 500-—
{	Novakovo .Risanje" je odobreno od prosv. odd. za Slovenijo ter je neobhodno potrebno učilo
)	za vsako osnovno in meščansko šolo. Da se omogoči nakup znamenitega dela, je založništvo
)	pripravljeno dovoliti učiteljstvu plačevanje v 2—4 zaporednih mesečnih obrokih.
)	Naročila sprejema KNJIGAH UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI, Frančiškanska nI. 6. i