UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92
ČEDAD, 30. septembra 1981
Autorizz. Tribun, dl Trieste n. 450
Tiskarna R. Liberale - Čedad
Izdaja
ZTT
Izhaja vsakih 15 dni
Posamezna številka 300 lir NAROČNINA: Letna 5.000 lir Za inozemstvo: 6.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374
Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale
Za SFRJ 120 ND - Žiro račun 50101-603-45361
» ADIT ■ DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207
Sped. In abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 15% trgovski 200, legalni 300 finančno - upravni 250, osmrtnice In zahvale 100, mali oglasi 100 beseda.
Na pobudo Zveze partizanov ANPI Furlanije in Zveze
borcev iz Slovenije so odkrili
SPOMENIK PADLIM PARTIZANOM V ČENEB0LI
INCONTRO PARTIGIANO A CANEBOLA
Čenebola pod Ivancem, hribom z vrha katerega je krasen razgled ne samo na Fojdo, občino, ki ji vas pripada, ampak čez vso furlansko nižino do Jadranskega morja, je doživela v nedeljo, 6. septembra, letos, nekaj, kar ni bila še doživela v
ČEDAD — Osma «Mlada brieza» je za nami. Na otrocih in mladih, ki so gotovo doživeli to izkušnjo dru gače kot mi, je sedaj, da podajo kratko kroniko o svojih dejavnostih. Za študijski center Ncdiža, ki prireja to kulturno rekreacijsko leto vanje že vrsto let, pa je Mlada brie-za kljub izkušnjam zahtevno delo, saj je treba upoštevati zahteve o-trok in torej njihovo osebnost, nji hove probleme in težave. To prina ša veliko odgovornost tako do otrok kot tudi do njihovih družin, ki nam jih zaupajo, ter ne nazadnje tudi do širše skupnosti, ki to pobudo pod pira.
Otroci doživljajo to izkušnjo m ta čas, ki je relativno dolg (25 dni), z vsem svojim bitjem in v okolju, ki je daleč od družinskega, pa naj bo v hribih ali pri morju. Povsod so vključeni v skupnost, kjer je veliko novih medosebnih odnosov. To je pomembna postavka, ki jo jo treba z veliko pozornostjo upoštevati pri ugotavljanju uspeha našega po letnega truda. Pri tem ne smemo pozabiti, da je treba vsako indivi dualno izkušnjo pomnožiti s sto in več, toliko, kot je pač bilo otrok na «Mladi briezi». Izkušnja kot je «Mlada brieza», ki se obnavlja že več let, prav gotovo vpliva na osebnost otrok, še posebno ko se ustvari razgibana skupnost, v kateri se postavijo na glavo nekatere družbene navade (kot n.pr. vsakdanji pogovori v slovenskem narečju). Mnenja smo, da se družine zavedajo vsega tega in da upoštevajo nove pobude ter naš trud: dokaz je vedno večje vpisovanje otrok (posebno letos je bilo po letu 1978 rekordno). Lahko
svoji zgodovini.
Zveza italijanskih partizanov ANPI iz Vidma in Združenje zveze borcev Slovenije sta združila slavnostno odkritje spomenika padlim partizanom s tradicionalnim vaškim praznikom Bandimico, ki jo prire-
bi torej rekli, da se je formula Mia da brieza Barčica moja dobro in dokončno uveljavila.
Seveda moramo mi zaradi tega še izboljšati načrtovanje, predvsem gle-d" metodoloških in didaktičnih prijemov, ki so bili in bodo ostali v središču naše pozornosti. V vsa kem primeru pa lahko trdimo, da je naš načrt eden najbolj zanimivih ir. kakovostnih med vsemi, ki jih uresničujejo slovenske organizacije. Pieostalo, tega seveda ni malo, pa bomo morali še predebatirati, izpiliti, organizirati in predvideti, kot pač vse, kar je živo tkivo naše slovenske skupnosti. Med drugim so se že letos dobro obnesle nekatere spremembe načrta: «Mlada brieza» se je namreč razdelila na štiri skupine Ena je bila v Špetru (občin ski zavod), druga v Hlodiču (osnovne šole), tretja v Dolenjem Tarbilju ( ' hišah) in četrta, ki je taborila o'' čenebole (Fojda) do Kamenice in «Študentskega tabora» v Ankaranu. Uspeh je bil toliko bolj pomemben. ker nakazuje nove operativne možnosti, v katerih se lahko istočasno oblikujejo vodstvene sposobno sti novih oseb in uveljavljajo razpoložljivosti krajevnih uprav.
Mimo utemeljenega subjetivnega zadovoljstva, mislim, da so bili vsi, k: so sodelovali pri «Mladi briezi» (asistenti, vodilno osebje, kuhinjsko osebje in administratorji) posebno zadoščeni, ko so ponovno dokazali, d ' znajo sprožiti in izpeljati pobudo, ki vedno bolj pridobiva značilnosti «storitve» za celotno slovensko skupnost v Furlaniji.
PAVEL PETRIČIČ
jajo v Čeneboli vsako leto v zahvalo za vse, kar jim je dala zemlja.
Morje ljudi! Prišli so gor z avtobusi, osebnimi avtomobili in se pridružili domačinom in drugim, ki so prišli peš iz sosednjih vasi. Prišli so iz Furlanije, iz Trsta, Gorice, iz
beneških dolin in sosednje Slovenije. Bilo je veliko srečanje odporniškega gibanja, na katerem so se potrdili vrednote in ideali, ki so vodili enotni narodnoosvobodilni boj proti skupnemu sovražniku za ustvaritev pravičnejše in bolj demokratične družbe, za odprte, prijateljske in človeške odnose med narodi.
Zveza partizanov ANPI iz Vidma in ZZB Slovenije sta odkrila na pokopališču v Čeneboli zadnji spomenik padlim slovenskim in italijanskim partizanom v Benečiji, podoben tistim, ki so bili odkriti v Sv. Lenartu, pri Sv. Pavle (Černetiči), Gorenjem Trbilju, pri Sv. Štoblan-ku, v Topolovem in Reziji.
V Čeneboli je pokopanih v skupni grobnici sedem partizanov, trije slovenski in štirje furlanski: Fabbro Ferdinando, Cimpl Stane, Mattiazzo Luigi, Rebula Franci, Tecchio Mario, Velišček Dominik Avgust, Zuiani Battista. Ti pa niso edini partizani, ki so padli na tem območju, zato piše na plošči: «Od mnogih, ki so padli po teh hribih v skupni borbi za osvoboditev od nacifašizma teh nekaj, ki so tu spominjani ostajajo kot večni simbol miru in prijateljstva.»
Kako visok pomen so tako v deželi Furlaniji-Julijskl krajini kot v Sloveniji pripisali odkritju obeležja, dokazuje tudi navzočnost visokih družbenopolitičnih osebnosti. Italijansko stran so zastopali podpredsednik
(Nadaljevanje na 2 strani)
Il Comitato provinciale del-l’A.N.P.I. di Udine continua nelle sue iniziative volte ad onorare i Caduti della guerra di liberazione; questo impegno più che decennale riguarda indistintamente tutti coloro che si sacrificarono nella lotta contro il nazifascismo, qualunque sia stata la loro lingua, la loro nazionalità, il loro reparto di appartenenza, il loro credo religioso o politico.
Dopo le lapidi e i monumenti cimiteriali di Costalunga, di Bombardir, di San Leonardo, di Matajur, di San Volfango, di San Paolo, di Topolò, di Resia e di Tribil, inaugurati in passato a ricordo di osovani e di garibaldini, di italiani e di sloveni, di friulani e di giuliani, di russi e anche di tedeschi convintisi della necessità di combattere il nazifascismo, quest'anno una cerimonia di onoranza si è svolta a Canebola di Faedis, con la collaborazione dell’amministrazione civica e delle associazioni combattentistiche dello stesso Comune.
Domenica 6 settembre, con una cerimonia unica, alla presenza di oltre duemila convenuti si è proceduto allo scoprimento e alla benedizione di due lapidi che, sulla scalinata antistante la Chiesa e nel Cimitero, ricordano rispettivamente i Caduti della frazione nelle due guerre mon diali e i partigiani, italiani e sloveni, immolatisi sui monti circostanti durante la guerra di liberazione.
La cerimonia, iniziatasi con una messa celebrata da don Roberto Boriini, è stata caratterizzata da una grande partecipazione di popolo e di ex partigiani, italiani e slove-
ni, che a tanto tempo di distanza hanno voluto ritornare nei luoghi in cui, dal settembre 43 al maggio 45, tanto frequenti furono i combattimenti tra le formazioni del Corpo Volontari della Libertà e dell’Esercito Popolare di Liberazione Jugoslavo da una parte e quelle nazifasciste dal l'altra.
Dopo l’intervento del Sindaco di Faedis, Romano Gri-maz, che alle autorità e agli ospiti giunti a Canebola ha rivolto parole di saluto ed e-spressioni cordiali di benvenuto, hanno preso la parola Vlado Uršič e Mario Colli. Il primo, presidente intercomunale dell'A.S.P.L. di Slovenia, ha sottolineato che l’iniziativa e la cerimonia hanno dato modo alle genti al di qua e al di là del confine di incontrarsi per conservare e sviluppare una fratellanza e una amicizia nate durante la lotta sostenuta insieme contro lo stesso nemico.
Questo motivo della fratellanza tra il popolo della regione e quello della Sovenia è stato anche toccato da Mario Colli, presidente del Consiglio del «Friuli-Venezia Giulia»; questi ha pure fatto presente come il mese di settembre sia particolarmente ricco di ricordanze resistenziali per gli abitanti della zona: qui nel settembre 43 nacquero le prime formazioni partigiane del Friuli - qui nel settembre 44, durante il grande rastrellamento che investì la zona libera del Friuli Orientale, i roghi di Faedis, di Attimis, di Nimis diedero la misura della barbarie nazifascista. Proprio per evitare che l'umanità passi ancora attraverso espe-
(Continua a pag. 2)
Osma Mlada brieza je nakazala nove možnosti za razvoj pobude
Več kot sto otrok je preživelo 25 dni v razgibanem okolju - Zadovoljstvo organizatorjev in staršev - Pobuda, ki postaja storitev
Il Presidente del consiglio regionale Mario Colli, gli onorevoli Loris Fortuna e Arnaldo Baracetti, Franco Castiglione in rappresentanza della città di Udine e Romano Grimaz sindaco di Faedis in un momento della cerimonia
(foto Ado Cont)
IL SIGNIFICATO Dl "MLADA BRIEZA,,
-	'»'«Ali
**<	v&Hk	M.	+&
stK*
^ a
Obeležje na grobnici v Čeneboli, ki sta ga pripravila videmska Zveza par-
tizanov Italije (ANPI) in Združenje zveze borcev Slovenije
L’ottava «Mlada brieza» si è conclusa. Spetta ai bambini ed ai ragazzi che vi hanno partecipato dare una rapida cronaca della loro esperienza estiva, vissuta certamente in modo diverso da quanto chiunque di noi possa rac contare.
Visti da chi li organizza, i soggiorni culturali-ricreativi del Centro Studi Nediéa sono programmi non certo facili nonostante V esperienza acquisita in tanti anni, perchè è con i bambini (il loro carattere, i loro problemi, le loro difficoltà) che si opera.
Ciò comporta un notevole carico di responsabilità nei loro confronti, verso le famiglie che a noi li affidano e verso la collettività che sostiene l’iniziativa.
I bambini vivono con tutto il loro essere questa esperienza e questo periodo di tempo relativamente prolungato (25 giorni), in condizioni ambientali diverse da quelle familiari sia in montagna che al mare, inseriti in una comunità comunque ricca di situazioni interpersonali nuove.
Di questo prima di tutto bisogna tener conto per avere una valutazione obiettiva dei risultati del nostro impegno estivo, tenendo presente che ogni esperienza individuale va moltiplicata per cento e più, per il numero cioè dei ragazzi che hanno partecipato a «Mlada brieza».
Senza dubbio dunque La personalità dei fanciulli non potrà rimanere estranea (soprattutto quando ci troviamo ad una partecipazione rinnovata per più anni come accade di regola) alle influenze di una esperienza come questa, nel corso della quale si crea una comunità complessa, in cui alcune convenzioni sociali (per esempio l’uso comune del dialetto sloveno) sono capovolte. Pensiamo che le famiglie siano consapevoli di tutto questo ed apprezzino questo sforzo inedito e quantitativamente rilevante: perciò la conferma, di anno in anno ( quest'anno in particolare dopo il 1978), di una partecipazione così numerosa, fa pensare che la formula «Mlada brieza-Barčica moja»
Fašistični teroristi so spet oskrunili spominski kamen na Kamenici. Kulturna društva Benečije so prijavili «neznane» vanda-liste karabinirjem.
IUKM0O FISSO
possa considerarsi affermata definitivamente.
Tutto questo impone a noi di studiare i modi per perfezionare il programma, soprattutto per gli aspetti metodologici e didattici che pure sono stati e rimangono al centro della nostra attenzione. In ogni caso ci pare di poter considerare il nostro programma come uno dei
più interessanti e qualificanti fra quelle cui le organizzazioni slovene danno vita.
SPADOLINI SEGUE I PROBLEMI DEGLI SLOVENI
Con una lettera inviata in data 29 luglio 1981 alla senatrice uapriena uneroez, u
presidente del Consiglio dei Ministri, sen. Giovanni Spadolini, ha assicurato di seguire con viva attenzione i problemi della Comunità slovena del Friuli - Venezia Giulia. Spadolini pensa di ricevere quanto prima una delegazione per discutere ed avviare a soluzione i suddetti problemi.
Sestanka so se udeležili predstavniki videmske pokrajinske uprave in upravitelji Gorske skupnosti.
Pred dnevi je bilo na sedežu Gorske skupnosti v Špetru posvetovalno srečanje o razvojnem načrtu. Srečanja so se udeležili, poleg pokrajinskih svetovalcev Melisse, Petrici-ga in Pelizza tudi številni župani iz Beneške Slovenije in upravitelji Gorske skupnosti. Sestanek je sklical pokrajinski odbornik Maroadi, vendar v razpravi se niso mogli dotakniti niti splošnih značilnosti razvojnega načrta, kajti župani in krajevni upravitelji niso imeli dovolj časa na razpolago, da bi lahko prebrali dokument videmske pokrajine.
Sicer pa je poglobljen in tehten referat prebral predsednik Gorske skupnosti Chiuch, vendar je v razpravo poseglo le malo udeležencev in še ti posegi so bili megleni, kot na primer tisti, ki ga je imel čedadski občinski odbornik Strazzolini. Chiuch je
Il resto, e non è poco, è da discutere, perfezionare, prevenire, organizzare, come tutto ciò che è parte vitale della nostra comunità slovena.
Del resto già il 1981 ha visto una evoluzione del programma che ha dato verifiche positive: «Mlada brieza» si è divisa logisticamente in quattro gruppi, uno a S. Pietro al Natisone (collegio comunale), uno a Clodig (scuole elementari), Tribil inferiore (nelle case) e un campeggio da Canebola (Faedis) a Kamenica e al «Študentski tabor» di Ankaran.
lina verifica importante perchè suggerisce nuove strade operative e comporta la valorizzazione di capacità direttive di nuove persone e l'utilizzazione della disponibilità delle amministrazioni locali.
Al di là di ogni pur giustificato compiacimento soggettivo, penso valga per quanti hanno collaborato all’ottava «Mlada brieza», assistenti, dirigenti, personale di cucina, amministratori, la soddisfazione di aver confermato ancora una volta la capacità di avviare e portare a termine
označil Nadiske doline kot «homogeno območje s karakterističnimi značilnostmi in s precejšnjimi znaki družbene in gospodarske zaostalosti, na kar so seveda negativno vplivali razni faktorji:	izse-
Ijeništvo, pomanjkanje industrij in emarginacija, katerih vzrok je posebna lokacija o-zemlja ob meji».
Pokrajinski odbornik Maroadi pa je pripomnil, da je razvojni načrt pomanjkljiv.
Pokrajinski svetovalec Pe-tricig je v razpravi zahteval, da je treba boljše definirati koncept «značilnosti» in zgodovinske ter kulturne aspekte, da bi jih potem lahko združili s pojmom slovenske narodnostne skupnosti, kateri bi bilo treba tudi z ekonomskega vidika posvečati večjo pozornost, predvsem glede na zaščitni zakonski osnutek in osimski sporazum. Poleg tega pa bi bilo treba tudi pojasniti stališče glede ponovnega financiranja zakona 546, vsaj v poglavjih, ki zadevajo manj razvita gorska področja.
un’esperienza che ha sempre più il carattere di «servizio» in favore dell’intera comunità slovena del Friuli.
Paolo Petricig responsabile del Centro Studi Nediža
Incontro partigiano
(Continuazione dalla. 1“ pag.)
rienze simili e anche catastroficamente molto peggiori
— ha detto Colli — è necessario oggi vincere la battaglia della pace, del disarmo convenzionale e atomico, di una rinnovata e più sincera distensione internazionale.
Alla cerimonia — durante la quale gli onori militari ai Caduti sono stati resi da un reparto in armi del 52.o Fanteria «Cacciatori delle Alpi»
— sono intervenuti gli onorevoli Fortuna, Colomba, Ba-racetti, Castiglione, quest'ultimo in rappresentanza anche deH’amministrazione comunale di Udine che aveva inviato il Gonfalone della Città di U-dine decorata di M. O. al V.
Spomenik padlim partizanom
(Nadaljevanje s 1. strani)
parlamenta Loris Fortuna, predsednik deželnega sveta Mario Colli, župan občine Fojda Romano Grimaz, predsednik deželnega odbora VZP1 - ANPI Federico Vincenti. Nadalje so bili prisotni predsednik SKGZ Boris Race, predsednik teritorialnega odbora SKGZ za videmsko pokrajino Viljem Černo, generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj in drugi.
Izvršni svet SR Slovenije je zastopal njegov član Boris Čižmek, z njim pa so bili še predsednik medobčinskega odbora SZDL severnoprimorskih občin Vlado Uršič, Bogo Gorjan, predsednik komisije za stike pri republiški konferenci Združenja zvez borcev, Pavle Bojc, član republiškega predsedstva SZDL, delegacije ZZB iz Tolmina, Nove Gorice, Ajdovščine in drugih primorskih občin.
Spominsko ploščo na pokopališču sta odkrila Loris Fortuna in Štefan Cigoj. Svečanosti je prisostvoval oddelek vojske, navzoče so bile nekatere občinske uprave s prapori, med katerimi tudi občina Videm.
Trije padli slovenski partizani, katerih imena so na obeležju, so pripadali obveščevalnemu centru devetega korpusa, ki je, kot nam je povedal Edi Kodrič, eden od preživelih borcev tega centra in hkrati njegov poveljnik, doživel 21. marca 1945. leta napad kozakov in italijanskih kolaboracionistov. Okupator je dolgo časa iskal ta center, saj je imel radijsko postajo, ki je oddajala po petkrat na dan. Vzdrževal pa je
M.; presente il consigliere regionale Ermano, notate molte e folte rappresentanze del-l’A.N.P.I. di tutta la regione, i rappresentanti del Circolo Culturale «I. Trinko», e molti sindaci della zona; tra i militari con il ten. col. Giuseppe Niemiz in rappresentanza della Brigata Alpina «Julia» anche il col. Benatti comandante della fanteria d'arresto con sede ad Attimis; tra gli ospiti sloveni i Consoli di Jugoslavia a Trieste Štefan Cigoj e Aleksandar Nikolič, il Vice-presidente della Repubblica di Slovenia Boris Čismek, Pavle Bojc membro della Presidenza dela Alleanza Socialista di Slovenia, Bogo Gorjan
stike s severno Italijo in tudi s Švico. Po blagoslovitvi obeležja, ki jo je opravil domači župnik, je župan iz Fojde Marino Grimaz poudaril važnost dobrososedskih odnosov med Slovenci in Furlani in se toplo zahvalil Sloveniji za pomoč, ki jo je dala tej občini za obnovo med potresom porušenih vasi.
Vlado Uršič, predsednik medobčinske SZDL za severno Primorsko, se je zahavalil pokrajinskemu VZPI-ANPI iz Vidma za sodelovanje pri postavitvi obeležja, namenjenega tudi vsem drugim, ki so padli v okolici te vasi.
Ko je govoril o mednarodni napetosti, ki jo povečuje naraščanje militarizma v obeh blokih, o oboroževalni tekmi in pripravi nevtronske bombe, je Uršič omenil strašen nesmisel pri tistih nazadnjaških delih človeštva, ki se počutijo varnejše, kadar je sod smodnika, na katerem sedijo, večji od sosedovega, pri tem pa oboji pozabljajo na usodno eksplozijo enega samega soda.
Uršič je ob 20-letnici ustanovitve spregovoril o vlogi in moči neuvrščenega gibanja v boju za mir, ki naj ne temelji na orožju in nasilju, ampak na enakopravnosti in sodelovanju. Dejal je, da se motijo tisti, ki so mislili, da bodo lahko podrli tisto, kar je bilo v Jugoslaviji zgrajeno s tolikimi žrtvami in krvjo.
«Mi stojimo trdno pri svojih načelih in črpamo moč v Titovih idejah, ki so jih narodi in narodnosti Jugoslavije sprejeli za svoje, črpamo moč v lastnih silah in pri vseh demokratičnih množicah sveta.»
Ko je govoril o skupnem boju slovenskih in furlanskih partizanov, je dejal, da so si stisnili roko brez predsodkov in jezikovnih ovir, ker jih je družila usodna povezanost idealov svobode, v katerih so zapo-
membro della Presidenza della Z.Z.B. di Slovenia e Andrej Rot Presidente della Z.Z.B. di Tolmin.
E' opportuno ricordare che la cerimonia si è svolta in concomitanza della «Bandimica», cioè della festa della «Madonna del Raccolto», che da più secoli si celebra a Canebola nella prima domenica di settembre; in questo modo la Banda della Società Filarmonica di Povoletto, diretta dal maestro Sebastianutto, e il coro I.S.K.R.A. di Bovec, hanno scandito i momenti più salienti della cerimonia e della festa che si è protratta per tutto il giorno.
Federico Vincenti
padene tudi pravice slovenske narodnostne manjšine.
Predsednik deželne skupščine Mario Colli pa je dejal, da so bili partizanski borci nepremagljivi zato, ker so bili oboroženi z idejo osvoboditve. Ljudje teh krajev so sicer govorili različne jezike, vendar so imeli skupno veliko željo, izbojevati mir. Obsodil je skrunjenje partizanskih spomenikov po Furlanji in nemške napise «še se bomo vrnili». Tudi v časih, ki so pripeljali do druge svetovne vojne, so se dogajale takšne stvari. Toda mi pravimo tistim, ki to počenjajo, da se nove vojne grozote ne bodo ponovile. To dokazuje tudi zborovanje v Čeneboli. Colli je nato dejal, da razlike ne motijo, da se enotno postavimo po robu ustvarjanju sovraštva med narodi. Danes je odpoved uporabe vojne za reševanje mednarodnih sporov opredeljena v ustavi, danes je na strani demokracije tudi vojska.
Colli je v sklepnem delu svojega govora zaželel uresničevanje italijan-sko-jugoslovanskega sporazuma, ki je postavil trdne temelje za miroljubno sodelovanje. Zaželel je, da bi imele manjšine polne pravice v skladu z notranjimi ureditvami držav, v katerih živijo, in da bi italijanski parlament čimprej uzakonil pravice Slovencev v Italiji v skladu z ustavo. Med poglavitne nevarnosti sedanjega časa pa je prisodil nenehno oboroževalno tekmo in ameriško grožnjo z nevtronsko bombo, ki sta jo, med drugim, obsodila tudi papež in videmski nadškof.
Na prireditvi je igrala godba na pihala iz Povoletta, zapel pa je moški pevski zbor Iskra iz Bovca.
Pred tem so pri cerkvi odkrili spominsko ploščo z imeni vseh padlih vaščanov v prvi in drugi svetovni vojni.
Trije od petih partizanov, ki so na sliki, posneti 15. marca 1945, so padli v Čeneboli. Zdaj počivajo v grobnici na čenebolskem pokopališču
Debeli rtič: lekcija petja pod drievah. Lucia Costaperaria uči otroke naše domače piesmi
V Špetru razprava o razvojnem načrtu
Stran 3
KRATKA KRONAKA MLADE BRIEZE
/na.
I.Ic&Ux,	j	-£\Tt/w
K(£oWc KčMt/ bCDVu	'fùi/'vjru tblcK-
•i'f'Tti/	j)ALòli/L ~iLA-i
Oav /trixjt^>ax ''jitoijCT' fn\<M'MT'-45Lvv 0r7^ ^(Ut/ >/Mrv A€/ j UUVlrtU^L tffU- ^ $M.O/ jUA W	OAV	aoX	Aprh^r	^pvx|^>eqwXcr;
^'»Axy^jtjidjlù tvU-Av/ 'LlsCU • , ^JAèfjL	rAvC T“LlCč
$4 .«X*e	fc**,^*^iv<i«&
jOtU-i ve/ AtJ&it tXo'&M' UJ^J t LL>tfc^ »
!6uii- ,€
1	COVUČCL
GARA Dl BALLO
La sera del giovedì 20 agosto a Clodig c’era la gara di ballo dei bambini della colonia di Clodig, in cui partecipavamo anche io e Marzia. Prima della gara di ballo c’erano 6 balli di allenamento.
Quando la gara è iniziata io e Marzia cercavamo di fare il nostro meglio e ballava-
ROZINCA
U saboto 15 avošta je bla Rožinca. Tela festa se kliče Rožinca zak se nose zegna-vat rože tu cierku.
Judje daržijo tele rože tu hiš za jih zažgat de na pride tuča.
An mi otroc od Mlade brie-
/o a Clodig ho fatto la gara di ballo e ho vinto.
Poi ero stanco e sono andato a dormire.
Giacomo
INCONTRO CON L’AMMINISTRAZIONE Dl GRIMACCO
Giovedì sera, prima della gara di ballo, noi bambini della Mlada brieza abbiamo avuto un incontro con l’amministrazione comunale di Grimacco.
Il sindaco ha detto che non è vero che le pecore di To-polò erano sparite, ma che erano andate al pascolo estivo a Kjuč e così noi non le avevamo viste.
La Lucia ha domandato al sindaco se cerano mucche a Clodig e il sindaco ha detto che a Clodig non c’erano mucche, ma a Ruchin c’è un allevamento.
Poi un bambino della Mia da brieza, Cristian, ha chiesto se a Topolò cerano più pecore o abitanti. Allora Renzo, un assessore dell’amministrazione comunale ha risposto che c’erano più pecore.
Dopo un po’ mentre si parlava sempre del Comune di Grimacco, Cristian ha chiesto se a Clodig cerano più persone adesso o tanti anni fa. Il parroco ha risposto che cerano più persone tanti anni fa di adesso. Difatti c’erano duecentoventitrè persone e adesso sono solo cen-tododici.
Alla fine dei discorsi il sindaco, a nome deH’ammini-strazione comunale, ci ha dato dei regali che abbiamo messo in palio per le varie gare dei giochi.
Pokrive
mo abbastanza bene e facevamo anche le piroette.
Dopo un po’ di balli ci hanno eliminate.
Alla fine dei balli io e Marzia eravamo la coppia più simpatica della gara ed eravamo così contente che ci veniva quasi da piangere.
Enrica
ze smo pobral po njivah rože za jih nest požegnjavat du cierku.
Kar smo paršli du cierku smo ložli rože gor po šten-gah od utarja zak smo vidli de tedruz so dielal takuo.
Gaspuod je nardiu veliko mašo zapieto, judje so piel an po slovensko.
Po maš gaspuod je lepuo požegnu vse rože. Mi smo uzel naše an smo jih nesli gu kolonijo.
An glih lepuo je bluo zak za tiste dni ki smo bli gor nie bluo tuče.
Pokrive
Vpisovanje	
v Mlado Briezo	
po občinah	
Bardo	2
Čedad	16
Fojda	5
Grmek	15
Podbonesec	17
Špeter	23
Sovodnje	4
Srednje	16
Sv. Lenart	12
Tavorjana	7
Tipana	3
Druge občine	19
Skupno	139
A Debeli rtič
Questo è il terzo anno che vengo in colonia al mare a Debeli rtič. Qui al mare mi diverto molto. Quest’anno non siamo nello stesso padiglione come due anni fa. Il padiglione di quest'anno è più in su dell’altro.
Come l'altro anno è venuta la Luigia e la Barbara e tanti altri amici.
Ogni mattina facciamo ginnastica e canto. Lo sloveno lo facciamo al pomeriggio. In spiaggia ci sono molti giochi per divertirci. Spero che andremo anche in gita come tutti gli anni.
Siamo venuti qua il 22 ago sto e ripartiremo il 5 di settembre.
Samantha Tuje
Matteucig e le vipere
Lucia Costaperaria parpravja program s svojo skupino
ZAHVALE
Beneški študijski center Nediža iz Špietra se zahval vsiem tistim, ki so dal svojo koiaboracion za dobro spejat osmo «Mlado briezo».
Posebno so poskarbiel za nas:
— Guerrino, direktor, Ada in Carolina kuharce od špietarskega kamunskega kolegia;
— Teresa, Claire in Loredana, kuharce od šuole iz Hlocja;
— Conchita, Elsa in Annunziata, kuharce od vile «Mlada brieza» iz Dolenjega Tarbja;
— Kuharij od A.C. Valnatisone na Kamenici;
— Šjndak an viče-šindak od Špietra, Marinig in Adami;
— Šindak Bonini in garmiška komunska aministracion;
— Šindak Crlsetig sriedenjskega kamuna;
— Gospod Pasquale Gujon iz Matajurja;
— Gospod iz Čeniebole;
— Prof. Matteucig iz Napoli;
— Renato Massera od Rifugio Pelizzo na Matajurju;
— tovarišica Rada, pedagoška na Debelem rtiču;
— tovarišica Tatjana, glavna sestra na Debelem rtiču;
— tovarišica Vesna Čehovinova, od Radia Koper;
— tovariš Abram Apollinio, predstavnik italijanov Istre in Reke;
— tovariš Boris Kralj - predsednik SZDL obalno - kraške regije.
«Via» marcialonghe na Hlocje
Skupina Lenorit so končal svoje dielo: napravil so njih čudovit «spaventa passeri»
SMO ŠLI NA MATAJUR
Včerai, 17 avgusta, dve skupini velikih sta šli na Matajur.
Smo šli gor s štirimi avti. Ko smo prišli, smo se usedli v bajto. Potem nam je Bepino predstavil župana (šindika) iz Š petra in don Gujona. Oni so nam pravili o tistem, kar se godi v Matajurju in tudi v Špetru. Don Gujon nam je povedal zgodovino Matajurja in župan nam je povedal, kaj morajo narediti v Špetru. Ko so oni končali govoriti, je govoril
še Adriano Stulin. On nam je povedal vse tisto, kar so delali na taboru. Potem smo šli ven; vreme je bilo zelo grdo in zunaj je bil mraz. Neki fantje so hoteli iti na «Glavo» od Matajurja. Smo se ustavili v Škrutovem, da bi videli razstavo (mostra dell'arte). Smo čakali tam pet minut, potem nam niso dali ključa, zato smo šli domov.
Claudio in Rinaldo LENORIT
Un giorno mentre eravamo a Clodig, è venuto a trovarci il professor Matteucig che è originario di Seuza e insegna zoologia all'Università di Napoli.
Ci siamo radunati nell'aula grande e ci ha parlato dei rettili In generale. Ci ha spiegato la differenza tra la vipera e gli altri rettili.
La differenza principale fra le biscie e le vipere è che la testa della vipera è pressapoco triangolare e che unendosi al corpo II collo si stringe e il corpo continua come il collo e va dritto, poi a un certo punto la coda di colpo si restringe.
La biscia invece ha la testa rotonda ed è tutt’uno con il corpo che man mano si allunga man mano si restringe. Un’altra differenza tra le vipere e la biscia è che la biscia fa le uova, alla vipera invece si schiudono nella pancia e fa i piccoli già vivi.
Una curiosità; le biscie preferiscono fare le uova in prossimità dei letamai perchè il letame produce calore e le uova si schiudono prima.
Le vipere sono velenose in quanto quando mordono gli si stringono le vesciche che si trovano fra i denti e il veleno esce da dei denti che si rompono e che ricrescono dopo due giorni.
La vipera vive circa 25 anni e fa i piccoli a due anni. Fa dai 15 ai 25 piccoli all'anno. Il veleno della vipera, se bevuto dalla bocca, non è mortale e anche la vìpera quando mangia la sua preda non muore.
Una volta un dottore di cui non ricordiamo il nome per dimostrare che il veleno non fa male l’ha ingerito e da quella volta hanno Incominciato a fare ricerche per mettere questa sostanza nelle medicine.
La vipera ha gli occhi come i gatti, invece le biscie ce li hanno rotondi.
Sugli occhi hanno una squama che li protegge mentre strisciano attraverso le spine e per questo sembra che I rettili abbiano gli occhi fissi.
La conferenza del prof. Matteucig ci ha interessato molto perchè lui ci ha spiegato cose che non sapevamo.
POKRIVE
VISITA
ALLA BEN ECO
Oggi siamo andati a visita re la fabbrica di Plataz co;
10 scuolabus.
Appena entrati Pio ci h detto che lì fabbricavano racchette per sciare e scax pe da ginnastica.
Le scarpe non le fanno tul te. Loro attaccano solo 1 suola, il resto lo fanno il Jugoslavia. Per attaccare 1 suola mettono la scarpa si un piede di ferro, passano 1 colla, poi premono la scarp sulla suola e la suola s attacca.
Hanno anche le racchett per sciare.
Prima hanno i tubi di fez ro che mettono in una mac china perchè li appuntisi Quando li tirano fuori som appuntiti ma sporchi. Allor
11 mettono in un’altra macchi na perchè li pulisca.
Dopo li mandano in un’al tra fabbrica perchè li lucidi
Quando li rimandano met tono la punta e poi l’attac cano con una macchina.
Poi dipingono le racchett e le mettono nel forno ai asciugare. Infine mettono i manico e gli elastici per te nere la racchetta.
Prima di andare via un si gnore ci ha dato la cerbotta na, l’adesivo e il poster.
Davide Gruppo Kobilce
Gara di ballo a Clodig dei partecipanti a «Mlada brieza 1981
Okrogla miza z občinsko upravo iz Grmika. Na sliki vidimo otroke Mlade brieze razne konsilierije in starše
Annunziata, Elsa in Conchita, kuharce od «Mlade brieze». Vidimo jih v vili v Tarbiju par dielu
UNA SERATA DIVERSA
ČeniEbola
iVA^AC
'l'Uf
SV.MA.R-nw
CtOREMj
TARSlj
ŠplETAp.
DOLENJ TA UBO
KAMENICA
Skupina «Krošnjarju» parhaja na Kamenico ob koncu pohoda od Čeniebole
Od Črnega vrha do Matajurja
Una sera io e il mio gruppo siamo andati di sera a fare una passeggiata. Ci siamo fermati vicino alla casa alpina. Dopo un po’ di tempo che e-ravamo li, abbiamo visto arrivare a cavallo una signora, le siamo andate incontro, e tutti eccitati le abbiamo chiesto se ci lasciava fare un giro. Lei ce l’ha lasciato fare e ci siamo divertiti un mondo anche perchè era la prima volta che andavamo. Quando tutti avevamo fatto un giro a cavallo o due, le abbiamo detto grazie e ci ha dato un appuntamento per le otto. Alle otto siamo andati, abbiamo aspettato un dieci minuti e poi abbiamo deciso di andare a trovarla (sapevamo orientarci per trovarla). Girando per il bosco avevamo paura delle volpi. Abbiamo visto anche una lepre. Dopo tanta strada abbiamo scorto una casa, era proprio la casa che cercavamo. Abbiamo corso e arrivati, subito l’abbiamo salutata e le abbiamo detto perchè eravamo andate da lei: perchè non veniva e volevamo fare un giro a cavallo. Lei come sempre è stata gentile. Questa volta però siamo andati più forte ed era più eccitante.
Oltre la cavalla c’era la cavallina, lei si chiamava Hei-di, la piccola Berna. Abbiamo ca valcato quasi fino alle nove, poi ringraziando tanto di tutto siamo andati a casa ma invece di tornare per il bosco siamo tornati per la strada
perchè era già tardi. Io sono stata tanto contenta ma lo stesso per la strada avevo paura e tremavo, perchè c’era bosco, era buio e avevo paura delle volpi rabbiche, ma bisognava aver coraggio perchè c’era tanta strada. E’ stato un grande sollievo, quando siamo arrivati a Tri-bil. La mattina dopo la Wilma ci ha fatto tante raccomandazioni.
Barbara - Čebule
Licej v Kopru
Včeri ja san šu na gito na dan liceo. Kada sen pršu, di-retrice nas je pejala ou no stanco, ker so bli tri plat dolci an kozarci ou kafe. Zad smo šli ou aule.
Edi
Vesela skupina beneških deklet, ki se je slikala na Kamenici. Tiziana, Liana, Nicole, Dolores in Lara.
PRAZNIK NA KAMENICI
Potle ki smo se puno pre-fadijal za narest preparative za senjan gu na Kamenic, finalmente je paršu tist dan, ki smo tkaj čakal. Takuo ki smo paršli gor na Kamenico, smo začel klast na mest mize, kandreje an adobuvat palko. Takuo ki smo končal, so začele igre: smo letal tu žakjih, smo vliekli varco; buj pozno smo začel runat balete an še-nete. Kar smo finii, smo šli jest tu kioske, potem smo šli se griet cja h kresu, potem, zak je bluo mraz, smo se var-nil v Tarbij an smo šli jest tu vilo Mlada brieza, potem, na-mest iti spat, smo šli tu druge kambre runat konfužjon.
LAHKO NOČ
Mi to kamero mamo dnaa, ke se kliče Giuliano an prave, de mo plača na asistente, ke se kliče Sandra. Vsoko noč je die: «Jutre te man guarit», ma je ne prav neč. Kor Zampa zapre luč, Giuliano, o tej ke ga kličejo, Furia, začene skaket na pastejo an ueče: «Sandra je ma, Sandra je ma!» Kor dan drug, ke se kliče Gianni, mo die: «Sandra je ma, se aženemo na devet avošta», an se zajez.
Zvečer Furia če nimer poljubček od lahko noč taz vseh asistentah, an če mo ne dajo, an jen vpraša, dok mo ga dajo. Fabrizio Zvezde
Donas za začet lepuo zornado smo ustal oku nih štierih-petih, anta kar smo spravli lepuo naše tende, oku ne šeste, smo se pobral an smo se napotil pruot Stupce.
Smo šli dol pu nieki staz, ki je bla takuo starma, de mank an krat usak smo se splazil. Noge nam nie-so malomanj vic daržale, kar smo paršli v Stupco, oku ne sedme, smo gledal ušafat no oštarijo odparto, ma se vid, de so nas čakal, anta za tiste so šli v ferie. Smo takuo slavo ostal gor na tole, de namist frua-šhat smo kosil o sedmi ur, na tašče. Kar smo se fajno najadli, smo gledal ušafat pa kajšnega, de nam povie, kod je staža za iti v Pocero. Smo ušafal nieko staro ženo, ki, takua ki smo jo poprašal, kar smo muorli, vsa zastrašena nam je parvo jala, de smo naumni, an potle nam je pa poviedala, kod smo bli ušafal tolo stazo. Smo jo takuo si-bit ušafal, de smo muorli iti gor po briegu ta met host, brez viedet, kod smo hodil. Od osme do pudan smo hodil gor po telim briegu, kort še sonca se nie vidlo, an lohno pru za tual se niesmo puno utrudil. Takuo ki sam že jala, opudan smo vaj-dli v Pocero an tudi tle smo ušafal no fajno šorprežo: je biu an bar, ki je biu zapart! Ku deb na man-kalo, še nedieja je, takuo de še či je bla kajšna butiga, še tista je bla zaparta! Smo se informai, či at oku je bla kajšna druga oštarija anta so nas pošjal v Gorenj Mersin. Kar smo gor paršli, smo ušafal an tle oštarijo zaparto! Manku kandreje so ble uane, takuo de smo se no malo odpočil, an šuolne dol snel za tace pofreškat. Na viem, kuo je ra-talo, de smo zaviedli, de je bla na fiašketerija at oku, kort so prodajal an za jest. Alora Napo an Adriano so se pobral an so šli kupavat bla-guo, tenčas k medruz smo šele počival. Pu ure buj pozno so nas paršli klicat za iti jest, kort so parke-gial blaguo. Marko je biu takuo tru-dan, de se mu nie dalo še škarpone zavezat, an tkaj je noreu, dok nie na tal fleutnu ku an salam!
Kar se je vse ustrojilo, smo šli po jest.
Oku nih treh smo se pobral nazaj.
Smo hodil, hodil an hodil, dok ni smo paršli na koncu brega (Passo Hlevizza)!
Smo bli takuo radi, de namist po-
La pesca
Uno dei miei sport preferiti è la pesca. Ogni anno noi andiamo in colonia in montagna e al mare.
Al mare io di solito pesco e i pesci più rari sono i pesci gatti.
Un giorno io ho pescato un pesce angelo lungo 23 o 24 centimetri.
Michele
Lov na zaklad
3. septemberja je bila «Caccia al tesoro». Tela igra je bla organizana od te velikih s kolonje Barčica moja. An ist sem organizala dno «Caccia al tesoro» za te male od Spietra.
Z Dolores, Sonio an Gior-giom sem pripravila biljete dva dni pred igro, kar je bluo malo garduo. Takuo smo organizal vse prestore za skrit biljet, so bli sedem. Za te male smo pensai, de je buojš pripravit vse na plaži. Tako 3. septembra ob 2. po-pudan «Caccia al tesoro» je začela an mi smo bli veseli. Pu ure potle te mali so dobili zaklad z biškoti, čokolado, koka kolo. Mi smo bili buj veseli ku oni.
Eliana
čivat smo začel skakat an znorevat, Pu uree buj pozno smo se nazaj in-kaminal pu nieki staz, ki je bla ta nar buj pametna, ki donas smo ušafal, an o ni peti ur smo vajdli pa v Matajur. An tle smo se odpočil, dok nam nieso poazal, kod smo muorli nastavt našo tendopoli.
Kar smo še tuoi nardil, smo muorli, brez se umit, an nič, skarbiet za iti jest gor v Rifugio, zak gospodar je biu trudan an je jau, de pried bomo večerjal, buj rad bo.
Duon po pot smo tudi piel an kar smo paršli tu našo tendopoli... duo je meu vic vojo se umivat? Anta še je nieki marzlielo!
Smo šli naglih spat an mislem, de obedan se na zbudi du jutre zguoda!
Lahko nuoc usiem !
Patrizia
Proposte perii futuro
Je to peto leto, ki gremo na Debeli rtič, an je to peto volto, ki gremo v Koper. Ormai Koper ga poznamo lieuš ku Tarbij. An tolo leto smo kupil majce an adidaske, mi-slemo, de prodajalke nas poznajo že lepuo. S tuolim bota zastopili, ki je ura za kambiat no malo reči.
Mi drugo leto bomo paršli tle za dielat asistent an se troštamo, de organizacija od «Barčica moja» bo drugač, kakor je bluo za «Mlado briezo». Mi, skupina od Krošnjarju, telo leto smo se rompil, zaki smo bili sami tu kempingu. Bi bluo buj lepo, de skupina je bla kontinuala iti oku po obali za videt nove prestore, nove vasi, nove ljudi. Tale more bit adna od «propost» za drugo leto.
Maurizio an Marina
La gara di pittura
Qualche giorno fa c’è stata la gara di pittura della Mlada brieza; cerano tanti partecipanti, fra i quali bambini piccoli. Anche io ho partecipato, assieme a Tiziana.
Abbiamo fatto un disegno abbastanza carino, in primo piano aveva una costa con delle palme, il mare e il sole nella fase del tramonto che infuocava il mare e il cielo, lo e Tiziana eravamo sicure di non vincere e di arrivare al massimo verso il sesto posto, invece, inaspettatamente, la sera stessa comunicarono i vincitori. Al primo posto siamo arrivate proprio Tiziana ed io; come premio ricevemmo una scatola di cioccolatini che, come previsto, sparirono presto.
Monica
Fabrike v Izoli
Včeraj smo šli tu Izolo s koriero. Smo mel iti ledat dvi fabrike. Mi, ke smo veliki, smo mel iti gledat fabri-ko od ladjah, tist mikane so meli ti gledat fabriko ad igrah. Kor smo reval mi, ke smo veliki, smo šli tu fabriko ad igrah an te mikani tu fabriko od ladjah. Smo šli vselih gledat fabriko. Zad so paršli te mikani an mi smo šli vizitat fabriko ad ladjah an zad smo peršli nazaj an smo čakal te mikane. Ko so reval, smo partii.
Miriam, Claudia an Farbrizio
Okrogla miza v Rifugio Pelizzo na Matajurje: skupina Krošnjarju in «veliki» iz Tarbija poslušajo gospoda Gujona, šindaka Mariniča in Renata Massera, ki jim pravijo od turističnega, istoričnega in ekonomskega pomiena te narguoršega brega Benečije
Včeraj smo šli z ladio v Piran
Ob 13. uri je prišla ladjica na Debeli rtič in vsi večji otroci smo se vkrcali nanjo.
Najlepša reč, ki sem jo videl v Piranu, so bile stare hiše, ki smo jih videli z zvonika cerkve, ki je bolj visok kot druge hiše v Piranu.
Francesco
Med potjo smo peli vse pesmice od Mlade brieze.
Simone
Šli smo okoli po mestu, kupili smo darila in smo šli gledat trdnjavo
Nadia
Ko smo prišli, smo jedli sladoled. Potem smo šli na zvonik. Ko smo prišli dol, smo šli na trdnjavo. Potem smo se vrnili v pristanišče, smo snedli še en sladoled in smo se vrnili v kolonijo.
Roberto
Je bilo lepše kot lani. Smo peli in smo videli zvonik. Morje je bilo čisto.
Barbara
Včeraj smo šli v Piran, ki je lepo mesto. Šli smo na trg in potem smo šli gledat mesto.
Edi
V Piranu smo obiskali stari grad in smo gledali obalo in luko.
Stefano
Z barčice smo videli globoko morje in mnogo galebov. Ko smo se vrnili, smo bili vsi veseli.
Fabiano
Ko smo prišli, smo jedli sladoled, nato smo šli kupit ogrlice. Šli smo gledat Piran, videli smo veliko obzidje. Ko smo se vrnili, smo šli takoj v sobo.
Maurizio
Oggi c’è stata la caccia al tesoro Elena ha trovato la via e io il tesoro
Davide
Slike od
letošnje Kamenice
Na zgornji sliki folklorna skupina iz šentviške gore (Slovenija) pleše na Kamenici. Spodaj Tonca Ponediščak (Luciano Chiabudini) se je predstavil na Kamenici s svojim programom s katerim je zadovoljil in razveseljil vse ljudi.
življenja spet zvesto ponovili svoj «Ja» smo imeli v Dreki. Trusgnach Antonio (Toni - Bepič) — Pevcu iz Tru-šnjega in Margherita Trusgnach Bagonova iz Petar-njela, Zorka Namor — Bu-larjeva in Toni Trinco — Zajcev, oba iz Trinka so se poročili na isti dan: 27.7.’46. leta. Praznovali so 35. letnico skupnega življenja na Stari Gori, kjer so jih častili sinovi, hčerke in navuodje.
Njih skupna živi jenska pot ni bla lahka, oba moža sta djelala u belgijanskih minierah, a u križih in težavah se je med njimi ljubezan še bulj utardila in pomerala.
Toni - Bepič in Margherita živita v Ipplisu, Zorka in Toni pa v Vidmu. V imenu uredništva in vseh bralcev «Novega Matajurja» jim želimo še puno in puno ljet skupnega življenja.
DREKA - IPPLIS - VIDEM
Praznovali so 35 let skupnega
življenja
Tele pretekle tjedne se je puno govorilo o žembah, o porokah, o novičih, o vič al manj velikih ojcetah. Govorilo se je tudi, da današnji sv. zakoni njeso takuo trdni, kot so bli ankrat, zatuo se ljudje že čudijo, kadar vi-dija, da grejo «noviči» po 25-30-35 in 50 letih skupnega življenja spet zbrano in pošteno pred oltar in glih s tako ljubeznijo, kot na prvi dan svoje mladostne poroke spet z zvestobo ponovijo svoj «Ja» eden drugemu. Kakuo je tuo lepuo u današnjem cajtu, ko se zgublja vjera u trdnost in vrjednost družine.
Dva para tajšnih novičov, ki so po 35. letih skupnega
Prijatelj Guido prijatelju Pavlu v spomin ob prvi obletnici njega smrti
Samo štjerinpetdeset let imeu je Pauli, prijatelj moj, kadar zapustiu je ta svet in več nikdar ne bo z menoj. Zvonovi žalostno zvonili od Čedada gor do Kosce, so ljudje glasno molili, ko nesli na grob so rožce,
Dol na Krajc bo luč svetila, kjer srna skup se norčevala, kar bo voja Božja mila, borna skupaj počivala.
Ko Svet Petar odpre vrata, duša tvoja bo živela in molil bojo za tata sin Etmano in Manuela Mandi Pauli, bratrac moj, ti ne prideš več nazaj, jast pa bom prijatelj tvoj tle na svetu in «tam u tim kraj«.
22.9.1980
22.9.1981
A Frascati un convegno sull’educazione plurilingue
Na Vršnem pri Kobaridu so v nedeljo 20. septembra odkrili spomenik - doprsni kip priljubljenemu slovenskemu pesniku Simonu Gregorčiču. O tej važni manifestaciji bomo pisali več čez 15 dni.
valli del natisone
La 2a Commissione della Comunità al lavoro
Nei giorni 12, 13 e 14 ottobre p.v. avrà luogo presso il Centro Europeo dell’Educazione, presso la sede di Villa Falconieri di Frascati, un seminario sull'educazione plurilingue in Italia.
Il seminario è organizzato da un comitato scientifico presieduto da Aldo Visalberghi e di cui fanno parte Tullio De Mauro, Renzo Titone e Pietro Ardizzone.
Nella ristretta rosa dei relatori, svolgerà una sua relazione, sul tema «Il bilinguismo e le popolazioni di lingua slovena nel Friuli - Venezia Giulia», la prof. Živa Gruden Crisetig, direttore dell'Istituto per l’Istruzione slovena di Cividale.
Numerose le associazioni invitate, fra cui l’AIDLCM, Italia Nostra, ecc. L’importante
iniziativa avrà carattere ufficiale perchè il CEDE (Centro Europeo dell'Educazione) o-pera nell'ambito del Ministero della Pubblica Istruzione.
Giovedì 10 settembre si è tenuta presso la sede della Comunità Montana una riunione della 2.a Commissione assembleare.
Nel corso della riunione presieduta da Blasetig (PCI) è stato eletto il vicepresidente Biasizzo (DC) e si è affrontato un primo programma dei lavori: una serie di
riunioni con i tecnici della Comunità e contatti con le amministrazioni comunali per acquisire i dati necessari ad una seria programmazione. I Comuni sono stati invitati inoltre a presentare progetti di massima ed indicazioni di spesa per la realizzazione del 3 programma straordinario di opere (630 milioni).
Dopo 31 anni ha fatto visita a S. Pietro al Natisone Giovanni Venturini, Guštinčju, attualmente residente in Canada. E’ tornato per festeggiare Il 50. con la sua classe e nella foto lo vediamo all’Hotel Natisone con l’inseparabile amico di un tempo, il prof. Paolo Petriclg (a destra). Fra i due c’è stato un lungo scambio di ricordi comuni. Giovanni (ora Johnny) in Canada alleva cavalli e cani e partecipa a varie gare e manifestazioni. La famiglia dei Guštinčjov era composta di contadini: Il padre, Eliglo, fece parte del «Fronte Democratico degli Sloveni« e nella sua casa — stando ai ricordi dì Giovanni — si svolsero diverse riunioni con Mario Cont ed altri, nell’epoca più difficile del dopoguerra. Tutti I fratelli, Giovanni, Valentino e Walter sono ora in Canada.
PiSE PETAR MA TAJURAC
III. Kmet buj močjan kot hudič
&
«Arzjezu si ga in sada leti damu. Jih bom še jest ču use te preklete od njega, kadar se varnem, zak srna ga nadlegovala, kadar je počivu.» mu je odgovoriu kumet.
Zluodi je šele težkuo sapu in spet se je oglasu kumet: «Vajo si zgubiu, pusti me, da bom fraj hodu po tvoji globočini».
Zluodi bi ne biu zluodi, če bi ne hitro ozdraveu in ta je biu pravi zluodij, ker je hitro ozdraveu. Kot da bi ga biu z iglo piknu u rit, je skočnu pokoncu, ku de bi mu ne bluo nič, pokazu ku-metu figo pod nuosam in za-rju: «Kaj misliš, da se pustim takuo lahko premagat? Jest morem narest reči, da ti jih ne moreš še sanjat ne».
«Ki moreš ti, da jest ne morem? ga izzivalno vpraša kumet.
«Na!» je jau. Skoču pred debelo buku, ki je rasla na začetku hosti, jo objeu in veru.
«Na, nared ki tajšnega pa ti sada!» je pogledu kumeta naravnost v oči.
«In jest, da ne morem ki tajšnega, a? Sada ti pokažem, kaj morem in znam!»
Kumet je povljeku iz visoke smrjeke debelo lazo, potem drugo iz visokega bjele-ga gabra, trečjo iz bjelega jesena in jih začeu štulit med sabo. Parvi konac je parpeu za debelo smrjeko in z drugim končam je šu pod hostjo naprej. Mimo grede je dobiu še laze in jo štulu naprej.
«Kaj boš djelu? Kaj misliš nardit?» ga zaskarbjeno upraša zluodij.
«Jest se ne bom še parpra-vju ne, za verit samuo no drevuo. Sada pasan z lazo okov in okov hosti, jo zvežem, jo stisnem in verijem uso host hnadu».
«Ne, u imemu mojih bra-tru, tauženttristodevetdeset hudičju te prosim, da pustiš host par mjeru, čene me Lucifer ščed. On hod tle počivat, kadar je trudan, tle u tole host se hod hladit, kadar mu je pregorkuo al pa kadar ga razjezejo u paklu. Mene me je postavu za varuha, da mu jo varjem, da se mu jo ne obedan dotakne. Po drugi strani jo imam rad tudi jest, ker mi lepuo služi. Skrijem se za debele drevesa in opazujem, gledam ljudi, ki se bližajo moji globočini. Oni me vidijo, samuo kadar čjem, jest pa vidim vse. Pusti host par mjeru!»
«Potle pa bo zadost, si zgubiu vajo!»
«Ne še. Me muoraš zasto-pit, da mi ni usedno pustit tle notar človjeka. Rad sem sam in bi ne želeu, da mi pride kajšan štrjene mješat. Če pa me premagaš še u zadnji provi, te pustim usedno, da se boš fraj sprehaju tle to-de.»
«Nu, naj bo, a zadnja, ker se mi mudi damu!» je nestrpno zagodarnjau kumet in pouprašu: «Kajšna prova pa bo sada?»
Zluodiu se je znajdu u rokah željezni drog (Stanga).
«Tisti, ki jo varže buj deleč, tisti udobi!» je jau zluodij.
«Dobro takuo. Stojim.» se oglasi kumet.
«Kduo začne parvi?» u-praša zluodij.
«Si vse ti začeu parvi, zjač-ni še tole», predlaga kumet.
«Pa naj bo.» Zluodij prime štango, ki je pezala 30 kg. in jo zapodi z vso silo. Stanga pluje in pluje u luft. Kadar se je obarnila nazaj pruoti tlem, je bla takuo visoko, da je zgledala buj maj-
hana ku zob od grabij. Kadar je padla na tla, je šla u-sa u zemjo.
«Uzami jo uon!» je kuazu kumet zluodju.
«Ne, uzamijo ti!» se je u-paru zluodij.
«Ti si jo imeu čedno in jest jo čjem imeti čedno, sicer naredi kar čješ. Kadar jo varžem jest, ne boš imeu kaj več pulit.»
Kumet je začeu hoditi okuole štange.
«Kaj boš pa sada djelu? Kaj plešeš brez muzike?»
«Sada jo primem in jo varžem. Plula bo čez devet dežel in pade naravnost na pa-klenske vrata!»
«Oh, ne, za voljo Božjo. Glih te parvi tjedan so nar-dile nove in štanga jih razbije, potem mi jih stor Lucifer mene strojit. Po drugi strani pa Stanga ni moja. Posodu mi jo je neki kumet iz Dolenje vasi. Če mu jo ne varnem, me bo kleu».
«Sada pa si zgubu, sigurno si zgubu, če kličeš Boga na pomuoč.»
«Eh, kaj čješ? Sila kola lomi!»
«Potem se bom lahko sprehaju po tvoji globočini in me ne boš nikdar vič nadle-gavu?»
«Lahko se boš sprehaju in mene ne boš vič videu. Pa usedno, sada, ki sem se zmi-slu, bi te biu lahko preoma-gu u eni reči, pa kar je je. Ormai sem dau besjedo in moja besjeda darži, njesam ku adni možje, ki se imajo za poštene, da so «besjeda mož», u resnici pa so fige.»
«Nu poslušajmo, u kajšni stvari bi me biu preomagu?»
«U letanju!»
«Ahaha.» se zasmeje kumet in u tisem momentu je zagledu, da se jim počasi bliža te duji zajac.
«U letanju pa bi biu še prej zgubu in ti dam hitro no provo. Ne samuo, da zgubiš pruoti mene, ti zgubiš še pruoti mojmu nečaku, na-vuodu, ki se je glih velegu!»
«Nu, ne stuoj kozlat neumnosti! Kje pa je tvoj na-vuod?»
«Samuo zazvižgem in bo hitro tle. Ti bodi parpravjen, ker se ne bo ustavju, kadar pride kar leti za njim!»
Kumet zazvižge in zajac, ki je biu že zlo blizu, se je prestrašu, da je švignit ku strjela mimo kumeta in zluo-dja. Zluodji teče za njim, da se je lomilo po garmovju in po hosti.
Čez pou ure se zluodij varne nazaj ves krvav, z razbitim nuosam.
«Al si ga doteku, al pa preteku?» podraži Kumet zluo-dja.
«Ni bluo mogoče. Je leteu hitro, da muora bit sada že na koncu sveta. Ankrat sem biu že blizu njega, pa mi je sfarknu za njeko bukujo in jest sem zaleteu pa naravnost z nuosam u drjeu. Tam sem obležu kajšnih petnajst minut, dokjer njesam spet paršu h sebe. Ste rjes močna sorta vi», se je žalostno po-dluožu zluodij in zginu, da ga kumet ni nikdar potem vič videu.
Tisti dan so jedli u kume-tovi družini mesuo, ker je postreju puno dujačine. Pru-zapru od tistega dne jim ni vič manjkalo mesuo, ker je imeu kumet odparto pot u bogato lovišče, u zluodjovo globočino.
Takuo je biu kumet buj močjan kot hudič, a kdo bi biu mislu, da se pusti hudič takuo lahko imjet za norca! A kaj čjete, se vidi, da je biu tist prav an ubuoh zluodij.
Vas pozdravja Vaš Petar Matajurac
KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH
Praznovali so 60 let svojega življenja
Bila je sobota 1. avgusta, ko so se zbrali skupaj tisti, ki so se rodili leta 1921: že-ljezna klaša! So tisti, ki so dobili narhujši krst, krst v ognju druge velike uejske. Zbrali so se možje in žene od štirih kamunov: Dreka, Srednje, Grmek in Sv. Lenart, da bi obudili spomine njih mladih let in sklenili, da še naprej ostanejo željez-na klaša.
Po jutarnjem sprehajanju po Benečiji, so pokleknili ob maši pred starogorsko Mater Božjo, da bi prosili za odpustek grehov, ker obedan izmed ljudi na svetu ni brez greha. Beneško pomočnico na Stari Gori so prosili tudi za zdravje, da bi se lahko še puno let srečavali.
Dobro večerjo so imeli v Dolenjah, blizu Prapotnega. Za veselje in dobro razpoloženje je poskarbjela Ližova harmonika iz Petjaga, ki jo je kuražno an brez naveličanosti raztegavu.
Upamo, da je starogorska Mati Božja, kjer je bla posneta tale slika, uslišala njih prošnje in gnade. Da bi se hljetu in še druga ljeta srečavali na takuo veselih večerjah jim želimo tudi mi iz celega srca.
ŠPETER
LIPA
V soboto 29. avgusta sta se poročila v cjerkvi Sv. Lenarta Marina Tomasetig iz škratovega in Silvio Jussa iz Lipe. Marini in Silviu, ki bosta živjela par Lip naj gredo najlepše čestitke.
PET J AG
V soboto 5. septembra sta se poročila v Petjagu Uran Adriana iz naše vasi in Edy Paussa iz Karmina. Živjela bosta v Karminu. A-driani in možu naj gredo naše čestitke.
GRMEK
LOMBAJ
Za venčno nas je zapustu Stefan Korantu
U nedeljo 13. septembra predpudne je zvon od Sv. štoblanka naznanu ljudem žalostno novico, da je u jutranjih urah umaru u čedaj-
edilvalli
di DORGNACH RINO & C. s.n.c. SV. LENART - Tel. 0432 - 723010
Stalna razstava esposizione permanente
ČEMUR - S. LEONARDO
Vendita materiati per l’edilizia Prodaja gradbenega materiala
skem špitalu Stefano Gus -štefic Korantu po domače. Imeu je 61 ljet. Umaru je po kratki boljezni in njega prezguodnja smart je globoko užalostila, ne samuo njega družino in žlahto ampa vse prijatelje in ljudi, ki so ga poznali in spoštovali. Rajnik štefic je biu od vseh poznan kot dobar in pošten dje-lovac, bardak mož za ženo Basilio, dobar brat za brata Genia, skarban gospodar in priden oče za družino. Rajnik Štefic je spadu med tiste ljudi, ki so okusili vso grenkobo in grozote zadnje velike uejske. Dvje ljet je
preživeu na ruski fronti, ob kapitulaciji Italije, 8. septembra 1943 pa je biu u Napoli. Od dol je paršu par nogah damu in muoru je nu-cat vso njega modruost, da ni padu u njemške roke.
Da je biu modar an spo-soban človek so zastopili tudi njega te višji par sudatah. Hitro so ga povičali u ser-genta. Njekaj cajta je biu tudi za konselirja u garmiškim kamunu. Njega pogreb je biu pri Sv. Štoblanku u pan-dejak 14. septembra, ob petih popoldne, čeprav je biu delovni dan, ga je spremljalo puno ljudi k zadnjemu počitku.
Naj gre žalostni družini naša iskrena tolažba.
Na pobudo društva «Rečan» Podlak počaščena kot narbuj čedna vas
Kulturno društvo «Rečan» iz Ljes organizira dostkrat zlo pametne in simpatične reči. Adna od takih je bla ljetos v Podlaku, kjer smo se puno od nas zbral in veselo zapiel. Zaradi daža, je bla ljepa fešta v začetku no malo vederbana, in vasnjani so bli že obupali dokjer nje-so zagledali debelo luno za Humam. Začela je takuo fešta. Ettore je peku pod ple-
ham klobasice. Vina nje manjkalo in zatuo smo se preča zagriel in še kajšno zaplesal.
Je ries da je Podlak zlo čedna vas, ljepa an parjud-na, ma moremo ree da je ku-mi udobila pred Zverincam (ki ima tudi dvie vie «ulice» via Jakop in via Lazar), Seu-cam in usieh druzih vaseh garmiškega komuna. Vasnjani iz Podlak se zahvalijo vsiem tistim ki so s svojo prisotnostjo razveselili vas in jih čakajo za veliko «ca-stagnato» kar bo kostanj.
KLODIČ
U soboto 12. septembra sta se poročila v cierkvi na Lje-sah Jole Marinig - Maudar-njakova po domače iz Hlo-cja (Ville di mezzo) in Bresciani Pietro iz Gorice. Mladinci iz «hiš» so ji napravli pru ljep purton. Novičam čestitamo.
GORENJE BARDO
V soboto 5. septembra sta se poročila v cerkvi na Lje-sah Gabriella Craghil - Ko-zarjuova po domače iz Gorenjega Barda in Walter Bevilacqua iz Klenja. Mladi par je šu živet u Klenje kjer družina Bevilacqua ima znani «dancing Montenero». Gabrielli in Walterju želimo vse dobro in puno veselja v skupnem življenju.
ZVERINAC
Mama Pekna je praznovala
90 let svojega življenja
Sdraulig Teresa za anagrafe, Terezija za domačine in prijatelje se je rodila u Seucu, u Petrinovi družini 2. avgusta 1891. Poročila se je na Zverinac, u Pekno hišo. Nje mož je bil Giovanni (Za-net) Bucovaz.
Takuo je naša Terezija praznovala 90 let svojega življenja. Nje življenska pot ni bila posuta z rožicami. Nje mož Zanet, je še mlad zboleu in biu vič let priklenjen na posteljo, dokler ga ni rešila smart tarpljenja.
Med njegovo boleznijo in potem je bla usa skarb za družino in gospodarjenje na nje ramanih. Ona s ponosom pravi, da je z veliko vjero v Boga prenesla in preomagala use težave.
Za 90. rojstni dan se je zbrala okuole mame Pekne usa žlahta in prijatelji, s srcam in z mislijo pa so bile prisotne še hčerke Natalia in Maria, njih sinovi in navuodje, ki živijo v Avstra-
liji.
Nuna Pekna, vas čakamo na cilju, na traguardu 100!
SV. LENART
POŠTAK - DOLENJANE Umaru je Lucijan Mlinarju
U nedeljo 13. septembra je po operacionu umaru u Milanu Oviszach	Lue jan
Mlinarju iz Poštaka, ki je ži-veu s svojo družino u Dole-njanah. Imeu je 56 let.
Rajnik Lucijan je biu puno poznan po vseh vaseh, posebno pa v Rečanski dolini. U Milan je šu na majha-no operacion, ki mu je od začetka šla lepuo, potle so nastale komplikacioni, ki so ga spravli v prerano smart. Biu je zv jest bralec in naročnik Novega Matajurja, biu je naš prijatelj in zatuo nam bo puno manjku.
Njega pogreb je biu u Kosci, v torak 15. septembra. Naj gre žalostni družini naša srčna tolažba.
Dve «rožice» iz Dolenje Merse
Dva lepa, majhana otroka, ki sta kot dve lepe rožice v vrtu, sta iz Staničeve korenine, iz Dolenje Merse. Se-vjede da sta takuo lepa je pomagu tud njih tata - Giovanni Specogna iz Podbone-sca, srečna mama pa je Tiziana Stanig. Na fotografiji vidimo, da Matteo, ki ima sada 2 ljet an osam mjescu, darži s ponosom blizu sebe
sestrico Valentino, ki ima 7 mjescev.
Na tele ljepe rožice nista ponosna samuo mlada mama in tata, pač pa tudi nona Ida in nono Roberto, narbuj pa stara — pa ne še takuo stara — mati Virginia.
Matte ju in Valentini naj gredo naše narbuojše voščila za zdravje in srečo v ži-
vljenju, ki ga imata pred sabo.
SOVODNJE
POLAVA
Umaru je naš Dante
U torak 8. septembra je po dugem tarpljenju umaru u videmskem špitalu Dante Massera - Loškin iz Polave. Imeu je 80 ljet.
žalostna novica se je raznesla hitro kot blisk po vseh naših dolinah, koder je biu Dante poznan, priljubljen in spoštovan, kjer je biu Dante, je bluo veselje in smeh. Ljudje so užival ga poslušat, ko jih je pravu debele in drobne in jih je imeu tarkaj zabranih, da mu nje-so nikdar zmanjkale. Biu je inteligenten, bistroumen mož. Njega besjeda je štje-la, je puno zalegla tudi kadar je biu komunski konse-lir. Zmjeraj je imeu parpra-vjeno besjedo za «batuto». Znu je pametno in modro odgovorit. Z besjedo ni ostu obednemu dužan in je mar-skajšnemu šobacu lepuo za-taknu usta.
Dante je imeu puno žlah-te in prijateljev po vseh dolinah in je biu zmjeraj va-bjen na ojcete, kadar so se ženili, če se je kajšan bra-nu za iti na ojcet, kadar so ga vabili, so ga hitro prepričali s temi besedami: «Pridi, pač, pridi, ker pride tudi Dante!». Po teh besjedah je vsak sparjeu vabilo, ker je vjedeu, da se bo vse veselilo in smejalo.
Dante je biu «strah» za tiste, ki so «branili» novičam
na portonu: ga ni bluo buoj-šega za prelomjat besjede. «Mu ne pride pruot ne Buoh ne zluodi!» je jau ankrat a-dan na purtonu od noviču u garmiškim komunu.
Če so se kje pogovarjali šuolani ljudje o Dantu Ali-ghieriju, je vsakemu našemu človeku, ki jih je poslu-šu, šla hitro miseu u Pola-vo, ker je biu za nas Dante samuo on, Dante Loških.
Dante je imeu 9 hčer in deseti se mu je rodil sin.
Z ženo Tonino sta vse zredila z ljubeznijo do naše ze-mje in do našega jezika. Vsi njega otroci žive po svetu, a vsi so paršli mu dajat zadnje slavo, u petak 11. septembra na čepeški britof, kjer bo počivu venčno življenje. Ohranili ga bomo v ljepim spominu, ženi Tonini, hčeram, sinu in žlahti naj gre naša tolažba.
SREDNJE
OBLICA
V torak 8. septembra se je rodila v čedajskem špitalu ljepa čičica ki se kliče Maria. Srečna mama je Mar-cellina Chiuch iz Hrastovje-ga tata pa Amedeo Saligoi iz Oblice.
Maria je dobila na svetu sestrico, ki se kliče Anna. Obiema želmo vse dobro in puno veselja v življenju.
DOL. TARBI/PRESERJE’
Poročila sta se Lucia Du-riava in Renato Simoncig oba iz istega komuna. Ljepa poroka je bla v soboto 5. septembra popoldne pri lje-pi cierkvici Sv. Miklavža. Lucia, ki je Duriavova iz Dol. Tarbjà je kamunski konsilir minorance, Renato, ki je Fer-monu iz Preserja djela kot arhitekt. Mladi par bo živeu v Čedadu, želmo jim vse dobro v skupnem življenju.
PODSRIEDNJE /
DOL. TARBI
V soboto 12. septembra sta se poročila v cjerkvi Sv. Miklavža Milena Duriavig Drejčjova iz Dolenjega Tarbjà in Luigi Postregna Koz-liču iz Podsriednjega. Luigi je komunski konsilier v sredenjski občini, Milena pa djela kot infermiera v čedajskem špitalu. Mlademu paru, ki bo živeu v Podsred-niem želmo use dobro v skupnem življenju.
ČEDAD
Zadnjo soboto vošta sta se poročila u Grupiniane Paimira Vogrig in Luigino Turco iz Latisane.
Paimira, ki že vic ljet živi z družino v Čedadu je zadnja hci Tilia Flipciovega in Matilde Tuostove iz Platea. Že kar Palmira je bila majhana se je družina preselila prej v Klodič potem pa v Čedad kjer je poznana za dobro gubanco. Mlademu paru, ki bo živeu v Čedadu želimo vse najboljše v skupnem življenju.