PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE Leto VI - Štev. 109 (1500) FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE TRST, sreda 24. maja 1950 Govor maršala Tita letalcem na proslavi dneva letalstva »Edina vaša naloga našo socialistično ^ ■—I III IBIIIMI IM lil—lil mi »Mi i■■■■m■■ mi mil II Mil bo varovati domovino” Resnica o Jugoslaviji si sedaj z vso naglico utira pot v vse dežele sveta in kmalu bo FLRJ stopila#iz te borbe kot zmagovalka &EQQKAD, 23. — Kakor že včeraj poročali, so v v Jugoslaviji proslav-' R dan letalstva. Maršal Tito zemunskem letališču presedaj letalske enote ter je pojavil razvrščene enote ofi- Zje in generale. IV požara vnem nagovoru lepšal Titfi med drugim dejal; . Vi imate čast, da kot borci v jttalstvu varujete mirno gradi-®v Socialistične države. Nlina-je nobene druge naloge razen 5 da varujete našo državo, da Rujete njeno neodvisnost in ® bdite nad mirnim delom ter R®tyijo lepše ter srečnejše r^dCaosti naših narodov. Ni-jj®8r ne boste poklani y kakšno aTuSo državo, da bi ogrožali jjNno neodvisnost, da bi služili ^Kakšnim osvajalnim smo-?°ni. Za človeštvo bi bila sre-?• če bi yse vojno letalstvo, , i Vsaj njegov veliki del, ime- tak$ne smotre. Danes vam ‘a*lko tukaj smelo rečem, da 5? Vaša n&ioga samo varovanje naše socialistične domo- Vitle, j ^kt° si Je maršal Tito ogledu letala domače konstrukcije. ® svečanosti pa J c na zakuski 6 navdušenem pozdravljanju e)al med drugyn; , “riznati vam moram, da sem Sjtea nadvse srečen, da sem «ako prvič od ustanovitve no-'e Jugoslavije in našega letai-va izročil našim letalcem J°zje naše lastne proizvodnje. -fU6 bila naša težnja od vsega ‘Ščetka. Toda napori naše dr-, J^6- da bj se čimprej zgrudila r ustvarila pogoje za boljše i:,, ..srečnejše življenje naših .^V1- nam niso dovolili, da bi izvršili v taki meri, kot smo «deii. Sicer pa tedaj to ni bilo ?"jyažnejše. rti bilo najvažnej-da vam damo stroje, mar-da imamo kadre, saj brez fščrov ne bi tudi stroji imeli ■ aVe vrednosti. Sedaj imamo I tirvo j drugo. Sedaj imamo ?«re jn stroje. Odsiej bomo, ,r sem globoko prepričan, ob ,rdn0 večjem in večjem ^Varjanju in nenehnem izpolnjevanju novih strojev o-‘»ogačili da se bo čedalje večje *n V6čje’ število naših kadrov P°?vetUd tej vrsti vojaške obo-t)Vc ~ letalstvu. ,anps odwarlši. vi vidite, da danes fe^Vdje y svetu ne im-no def mirn0 življenje m ’ Tn m • «*»iveč hočejo vojno. Sv-el delovnih ljudi, ki VanitreJevali medsebojna kcLr Ja Ua miren načm. M li 'LSe n;so mogli o čemer ko-spoazumeti marveč gi'oze <3. drdgemu z atomskim ikcT?’ s številčno silo, vo?n-tehniko itd. Uia-L^ država le po številu -...tuna, majhna je tudi Pd °' - “ dul . . naši kadri, naše naši delovni ljudje v SSK wi£".'Vi“ Suh«. jtot •: ■' čredah, v vojski, v mestu in #&£«. so novi ljudje, ki so °Pili h graditvi svoje dr- !i« ttja, tem !i- - k ustvaritvi boljšega &V’ . ’ Rtoboko prepričani, da HisQ zmagali. Naši narodi Wi0nadejali. da bodo v j tsu,.m Prizadevanju, da bi si Istev * boljšo bodočnost, na-na takšne zapreke. So; »ktolr; ZV6?-a je bila po veliki Od lPj^1 revoluciji obkrožena V ®DU.alističnega sveta, ven-'Vet„ 3e imela vse simpatije Voi- proletariata na t rani. Nova Jugoslavija kin ?Tnašla v še hujšem polo-hlp ^amesto da bi jo podpi- ti li.fP.vjttska zveza in delov-“ )e vsega sveta, ni doži-to, da it je Sovjetska ctto t ubrn'la hrbet, marveč tje) - da hujska druge proti y' U l,?,V6tu se bije sedaj bitka bioras 28 napredne ljudi, ki zvedeti resnico o naši leshica o morai° vedeti, da ni Uir, ‘isto, kar govore o njej, Slični0 videti, da je velika r^lhb*a naže 1 Judi preveva i*ti4n i duh, da žive socia- Življenjie, da 11 stvarja-t hitalr em v naši državi. P»-N CCfi} ima naša državu v Ma e 'keni razdobju ustvar- * tamv borbi za utrditev svoje j “Pe „ioč ^ V 6 zmago v moči to nalogo, S i. 6, zmago v borbi za resni- da V w6tu. v borbi za ustvariti f,rtw • boljših in pravičnej- |rillnr .......... ^ojjaterlh naloga je braniti kj'‘siv med sociallstičnl-wtt na svetu- Zato *- kMu f vi, ljudje armade, . t, lani naše socialistične dr v" , N^tngo, domovino, veliko in ča.st-'o^oi omogočiti našim ™ z vsakdanjim de Antično dokažejo, da 8? socializem1, da C aiu, socializem, da m-Jts:Ha * kršna kapitalistična 'bit'- da no _____________..»___m .. itič ti‘“it h 2 Fd' tn da nam prtenB- »t^tklistf- ne mislimo stopiti v !*& bo fn‘ tabor, da Želimo ^ h H ii.hp življenje naših de- „ thoratfi to mirno listu »te j851]! narodov. Pokll-r oK čuvate naše socia-kilti ^Ri , ., Prav tako, kakor c'allM-ani j vi naše armade Jtvr, l6ho I;a varujejo naše so-MJ6 sel^dje. Vojno letsl-dfžg vojneF najpopolnejše o-5®lhi 16 v ? s r°ja in mnogo Juti pogledu pred * v^m nisnio mo^li ^ SM. Orn^i.Q Vnln ko .......... arnl. Odvisno je in groze druga da bo prav ko vam bo-v , -••■sjše orožje " 1681 ne bomo za-drfai . JJV najbolj na- LONDON, 23. — Glavni tajnik OZN Trygve Lie je danes zjutraj prispel na železniško postajo Viktorja v Londonu. Ide je popoldne obiskal Be-vina na zunanjem ministrstvu. Razgovor je trajal 1 uro; Po razgovoru ni hotel Lie dati nobenih izjav. Mislijo, da so bila predmet razgovora vprašanja v zvezi z OZN. Zvečer se jp glavni tajnik OZN sestal s predsednikom vlade Attleejem. Predmet razgovorov -je bil brezdvomno izid Lievega potovanja v Moskvo m pa sestanki, ki jih je tam imel s Stalinom in Višinskim. Jutri bo Lie odpotoval z letalojn v New Vovk, oziroma v Washington, kjer se bo sestal s Trumanom in Ache-sonorrt. Spomenica z IV točkami v zvezi s predlogom o 20 letnem miru katero je Trygve Lte v Imenu OZN izročil vsakemu ministru za zunanje zadeve, s katerim se je srečal, predvideva periodično sklicanja Varnostnega sveta, katerih bj se udeležili tudi ministri zn zunanje zadeve držav članic rednega Varnostnega sveta. Na teh periodičnih sestankih bi razpravljali o mednarodnem nadzorstvu nad atomsko energijo, o sprejemu novih članov, o ustanovitvi mednarodne vojske itd. V spomenici je rečeno, da bi se ti sestanki vršili v Evropi v 2enevi. Parizu ali Lnn donu. Z druge sirani trdijo, da je Lie izročil še drugo spomenico pravnega značaja, ki je bila sicer že objavljena meseca marca. Ta spomenica skuia določiti možnokt sprejema UK Kihi jske v OZN. ne da bi čakali, da bi vse članice OZN priznal,. LR Kitajsko. V nasprotju n tejui vestmi pa v pariJkih uradnih krogih trdijo, da Tryg-ve Lie med svojim obiskom v Parizu ni izročil nobene spomenice Robertu Schumann. Čeprav je izid Trygve Lieve misije v Moskvo zavit v nt' kakšno tajnost, kaže, da je ta misija nekaj le dosegla, saj to, na kar le upala obnovo posvetovanj štirih velesil v okviru Varnostnega sveta OZN Ce bo sprejeta LR Kita jaka v OZN je zelo verjetno, da sc bodo obnovili sestanki v Varno«' nem svetu. Nasprotno pa pesimisti opozarjajo na hladno in previdno Lievo vedenje do novinarjev in pa na stališče, ki ga je zavzela Sovjetska zveza v zvezi s sprejemom LR Kitajske y OZN. Ti pravijo, da bi fctl Lie zgovornejši s tiskom, če o! v Moskvi dosegel uspešno in nagn. *cši tev. Anglija si: sedaj pogaja z drugimi člani Varnostnega cveta glede izključitve nacionalistične Kitajske in sprejetja LR Krtajsk« v OZN. Baje bo Anglija podprla predlog 0 sprejetju LR Kitajske, ko bo ta dosegla večino glasov v Varnostnem svetu. Lie kot kaže, upa. da bo LR Kitajska sprejeta v OZN in je v mirovnem načrtu, ki ga je predložil politikom velesil, izrazil prepričanje, da bodo p0 sprejetju Kitajske možni sestanki predstavnikov štirih velesil. Devin Do zopet operiran LONDON, 23. — Uradno poročilo, ki je bilo izdano nocoj, pravi, da bo Bevin v torek spet odžel v bolnišnico, kjer bo operiran, nakar si bo vzel bolniški dopust. Kljub temu bo jutri Bevin v spodnji zbornici posege! v debato o zunanji politiki. Bevin je svoje zdravljene prekinil pred knferenco treh ministrov v Londonu. Znano je, da se ni udeležil zadnje konference angleške laburistične stranke. svoji sredi delegacijo nacionalistične Kitajske. Izjavil je na-to, da je Jugoslavija vedno sledila politiki sodelovanja v Vghmdhi Evroji, ler je prj. pomnil: Danes nam izkušnja dokazuje, da se dobijo tako na Vzhodu kakor drugod iste težnje, ki nasprotujejo načelu enakopravnosti med malimi in velikimi narodi, težnje, ki predstavljajo grožnjo za neodvisnost narodov in za napredek njihove kulture. Jugoslovanski delegat je poudaril, da vojne niso posledica ideoloških na-sprotslev, pač pa posledica kršitve načela enakopravnosti in neodvisnosti narodov. Ribnikar je nato pripomnil, itn p urn d°Iznost konference UNESCO, da ne opusti nobene ugodne prilike za mednarodno sodelovanje. Izrazil je nato mnenje, da mora politika miru j temeljiti na stvarnosti in upoštevati prihodnost, ter je izjavil, da iz teh vzrokov predstav ija še nadaljnja prisotnost Kuo-mintangove delegacije ne samo krivico za kitajsko ljudstvo pač pa tudi težko oviro za delovanje UNESCO-a in za med-narodni mir. Ne moremo dovo-liti. da bi ignorirali, je pripomnil jugoslovanski delegat, da Kuomintangova vlada ne predstavlja kitajskega ljudstva ;n da ima proti sebi vse kitajsko ljudstvo. Omenil je nato nesramne žalitve, ki jih ze dve leti izrekajo proti jugoslovanskim narodom Sovjetska zveza jn države Vzhodne Evrope, ter je zaključil s predlogom, naj UNESCO Tibet pred osvoboditvijo REKING, 23. — Podpredsednik ljudske vlade pokrajine Cingsi. Hsiao je imel radijski govor, v katerem je pozval Tibetance ter jih rotil, nai osvobodijo Tibet brez prelivanja krvi, Hsiao je obljubil, da bo Po osvoboditvi- užival tudi Tibet 'pokrajinsko avtonomijo. Dodal pa je. da je kitajska vojska dovolj močna; da v primeru jiotrebe osvobodi Tibet VELIKO ZANIMANJE za zagrebški velesejem Iz leta v leto rekordno raste število razstavljalcev in obiskovalcev - Letošnji velesejem bo od 23. sept. do 9. okt. ZAGREB, 23. — Dvanajst, evropskih in ameriških držav se je do sedaj prijavilo za so-delovanje na letošnjem zagreb. škem velesejmu, ki bo od 23. septembra do 9. oktobra. Raz-stavljalci iz Italije, Avstrije, zahodne cone Nemčije in Anglije so zaprosili dvakrat več razstavljalnega prostora kakor lansko leto. Ker bo imel letošnji velesejem izključno trgovinski značaj, bo največ ji dej izložbenega prostora stavljen na razpolago inozemskim razstavljalcem in domačim podjetjem, ki bodo razstavila izvozne artikle._ Letos bo inozemskim razstavljalcem skupno dodeljeno 40 odst. več prostora kakor lansko leto. Vsa inozemska in domača izvozna podjetja bodo razstavila v starem delu velesejma, dročim se bodo v novem delu prikazovali uspehi jugoslovanske težke industrije. ladjedelništva, lahke industrije in turizma. Inozemski razstavljalci, kakor je do seda-j znano, bodo prikazovali na zagrebškem velesejmu proizvo-de. ki so vsebovani v trgovinskih dogovorili z Jugoslavijo, kakov tudi zadnje tehnične novosti. Vse blago, namenjeno za razstavljanje na velesejmu, je prosto uvoznih carin in dovoljenja za uvoz. Ravno tako bodo vsi inozemski gostje, ki bodo prišli na velesejem, dobili brezplačne vizume. Tudi letos bo za vse razstavljalce in obiskovalce dovoljen 50 odst. popust na vseh prevoznih sredstvih. Letošnji zagrebški velesejem bo četrti po vojni. Tradicija mednarodnega sejma v Zagrebu pa izhaja še od leta 1909, ko 'je bil ustanovljen zagrebški zbor, ustanova za prirejanje mednarodnih sejmov, ki se šteje med najstarejše ustanove te vrste v Evropi. Po osvoboditvi je zanimanje za velesejem tako narastlo, da ni uprava velesejma niti eno leto uspela, da bi interesentom zajamčila toliko prostora, kolikor so ga zaprosili. Tudi lansko leto, ko je bil z Zgraditvijo novili paviljonov izložbeni prostor povečan za okoli 80 odst., je bilo možno zadovoljiti semo delno zahtevam razstavljalcem iz inozemstva. Iz leta v leto rekordno raste tudi število razstavljalcev in obiskovalcev. Dočim je bilo na prvem povoj, nem velesejmu 783 razstavljalcev In 258 tispč obiskovalcev, je lansko leto število razstavljalcev naraslo na okoli 1500. število obiskovalcev pa na pre. k0 600.000. Kaj pravijo v Rimu o Sforzovem poročilu RIM, 23. — Danes zjutraj je bila seja vlade, kateri je predsedoval De Gasperi. Minister za zunanje zadeve grof Carlo Sforza je predložil dolgo poročilo o delu 12 mindstrdv za zunanje zadeve držav atlantskega pakta, ki so se zbrali nedavno v Rimu. Grof Sforza je vlado seznanil z razgovori, ki jih je imel v Londonu z ministri za zunanje zadeve Anglije, ZDA in Francije. Potem ko le vlada poslušala poročilo grofa Sforze P razgovorih, ki jih je imel v Londonu, posebno pa se o razgovorih v zvezi z vprašanjem Trsta in STO-ja, je v komunikeju izdanem po končani seji ((izrazila željo, da se med Italijo In Ju- da pobudo za sklicanje medna-1 goslavijo začnejo neposredna rodnega kongresa za mir in mednarodno sodelovanje, ki naj bi bil se letos v enem izmed evropskih mest. Priporočal ie naj glavni ravnatelj UNESCO pozove čim prej vse znanstvene, kulturne m vzgojne organizme, naj aktivno sodelujejo v kampanji za mir. Predložil je v tem smislu resolucijo konferenci. P. PEČAR RIM, 23. Ves italijanski polotok je zajel val vročine V Rimu se je živo srebro dvignilo do 31 stopinj, istotako v Campobasso. V Firencah in v Bolzanu so zaznamovali 28 stopinj včeraj. pogajanja«. Komunike pravi, da je grof Sforza «opisal svojim kolegom ameriškemu, angleškemu in francoskemu ministru resnost sedanjega položaja v conj B». Ministrski svet je odobril delo, ki ga je opravil italijanski zunanji minister v Londonu, in ga povabil, «naj odločno nadaljuje, da bosta zajamčena varnost imovine in o-seb in svobodno gibanje na vsem Tržaškem ozemlju, da bodo tako ustvarjeni potrebni pogoji za soglasno mirno rešitev vseh političnih in gospodarskih vprašanj na Jadranu«. Moskovska »Pravda« je v zvezi z obtožbami, da ameriška vlada ne odgovarja na sovjetske protestne note omenila sovjetsko noto od 20. aprila, ki pravi, da so tri zahodne velesile kršile mirovno pogodbo z Italijo glede Trsta. ((Pravda« piše, da vse tri velesile še sedaj, niso odgovorile na to protestno noto. (fl do LR Kitajske PEKING, 23. — Vlada LR Kitajske ie pred 15 dnevi izročila angleški vladi, protestno noto v zvezi s potrebo razči-ščenja odnosov med LR Kitajsko in Anglijo. Vlada LR Kitajske namreč zahteva od angleške vlade, naj se že jasno izjavi o svojem stališču do prestaynika nacionalistične Kitajske v OZN in o pravici kitajske ljudske vlade do kitajskega premoženja y inozemstvu. Dalje se vlada LR Kitajske pritožuje, ker angleška vlada še ni popolnoma prekinila svojih oanosov s kuomintangovi-mi ostanki. Vlada LR Kitajske je daiu tudi kratek pregled odnosov med LR Kitajsko in Anglijo od časa, ko je angleška vlada izrazila željo, da vzpostavi redne diplomatske odnose z osrednjo ljudsko vlado kitajske republike. Kitajska vlada opozarja, da se je na glasovanjih ali inia predstavnik LR Kitajske pravico sodelovati v organih OZN, Anglija sistematično vzdržala glasovanja. V noti -se kitajska vlada pritožuje, da angleške oblasti niso podvzele primernih ukrepov za zaščito letal v Hong Kongu, ki so pripadale osrednji ljudski vladi. V angleških uradnih krogih pravijo, da bodo to vprašanje obravnavali jutri v spodnji zbornici, ko bo o tej zadevi- poročal predstavnik vlade. zaposlenih v Franciji FRANKFURT OB MENI, 23. — Merodajne oblasti v Zahodni Nemčiji so izdale statistike, iz katerih je razvidno, da je trenutno 100 tiseč nemških delavcev zaposlenih v Franciji, bodisi kot strokovni delavci v gradbeni industriji v poljedelstvu in drugod. Ti delavci so predvsem bivši vojni ujetniki, ki so po končani vojni ostali v Franciji. Mnogi so naravnost poklicali svoje družine v Francijo, ostali pa so se poročili s Francozinjami. ZA ivaSo peto obletnico Pozdrav SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE se spominja z globoko hvaležnostjo stalne pomoči, ki mu jo nudi «Primorski dnevnik)> pri organizaciji predstav z vestnim napovedovanjem in pripravljanjem premier in posameznih uprizoritev. Nenadomestljive so usluge, ki jih izkazuje gledališču s tem, da seznanja občinstvo z n ovimi deli, da opozarja v poučnih in kritičnih člankih na umetniške in socialne vrednote, posameznih del in širi gledališ ko vzgojo. Prav posebej s? zahvaljuje SNG za pomoč v dolgi in te, žavni borbi za gledališko dvorano v Trstu. To prizadevanje «Primorskega dnevnika» osvetljuje vsestransko naše gledališke potrebe, vzdržuje med tržaškimi Slovenci živo zanimanje za ugodno rešitev, tega pereče ga vprašanja in pripravlja pot odločitvam, ki morajo popraviti krivične posledice fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. Z željo, da bi se «Primorsk j dnevnik» še nadalje uveljavljal na gledališkem področju z isto odločnostjo in žila-vostjo kakor doslej, mu kliče mo ob njegovem jubileju: Na mnoga leta! SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE OF V. okraja Uredništvu « Primorskega dnepnikav. — Okrajni odbor OF V. okraju jrošilja s svoje seje 20. t. m. ob peti obletnici izhajanja ((Primorskega dnevnika» borbene pozdrave z željo, da, bi se tudi v bodočnosti kot sedaj boril za pridobitve na-rvdnoosvobodilne borbe. «Primorski dnevnik» je vzgajal naše. ljudstvo v bratstvu z italijanskim narodom in stalno razkrinkaval reakcijo in komin-formistične laži. Podpirali bomo naš ((Primorski dnevnik» tudi v njegovi nadaljnji borbi za zmago pravice in resnice. Naj živi ((Pri. morski dnevnik», glasilo Osvobodilne fronte slovenskega naroda, za Tržaško ozemlje! Gregox*čičeva založba Iskreno vam čestitamo ob jubileju petletnice junaške ber-be za pravice delovnega ljudstva in Slovencev, za bratstvo med narodi, za, resničen mir. Ta borba je že sama po sebi vključevala od prvega početka dalje ostro borbo Za slovensko kulturo v Trstu in za njen najvišji izraz — slovensko knjigo. Hvaležni smo vam, ki ste vso to dobo v največji meri učili tržaško slovensko ljudstvo — zopet slovensko citati in ste s tem pripravljali najtrdnejšo pot naši lepi knjigi. GREGORČIČEVA ZALOZBA - TRST Sindikat’SNG ((Primorskemu dnevniku», Trst. — Sindikat SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA v. T.rstu izreka na j iskrenejše čestitke ob peti obletnici za vso njegovo borbo za resnično demokratična načela, in Za vsa prizadevanja sindikalnem gibanju v korist našega delovnega ljudstva. Obenem se ob tej prriliki zahvaljujemo za vso gledališko propagando, kritike in razne polemike, kar je vse pripomoglo v, borbi za naš ob. stoj in dviganju naše gledališke umetnosti korist primorskemu ljudstvu. Smrt fašizmu -svoboda narodu! Prodoren uspeli PD Škamperle4* v Banjaluki (Od našega posebnega poroče-1 valca po telefonu) BANJALUKA, 23. — Sveto-ivanski tržaški pevski zbor «SLAVKO ŠKAMPERLE«, ki je prispel v ponedeljek zjutraj v Banjaluko, je imel danes tukaj svoj prvi koncert. Potem ko so si cTani zbora ogledali tukajšnji muzej, napravili izlet v prekrasno banjaluško okolico ter obiskali nekatere tovarne, je tukajšnje kulturno-prosvetno društvo «P. LAZIČ« priredilo v svojih prostorih sprejem, ki se je razvil v manifestacijo bratstva in ljubezni tukajšnjega prebivalstva s tovariši iz Trsta. Za današnji kgneert je občinstvo napolnilo dvorano še preden so pevci dospeli v Dom jugoslovanske armije, kjer se je prireditev vršila. Uspeh in učinek, ki ga je dosegel zbor je edinstven ne samo po sodbi občin- splošni Tudi IVoseku rte zaupajo sovjeti PRAGA, 23. — Na predlog ministra za notranje zadeve Vaclava Noseka je češkoslovaška vlada na svoji tedenski seji danes sklenila ustanoviti ministrstvo za državno varnost. Predsednik republike pa je imenoval Ladislava Koprivo, I poslanca v parlamentu za mi-1 nistra državne varnosti. S tem svojim sklepom je mi-1 distrski svet prav za prav odvzel Noseku, ki je bil minister za notranje zadeve, njegovo oblast. Noseku pa so prepustili nič manj kot mesto glavnega upravnika občin. Jasno je, da bo odslej naprej Kopriva vodil policijske sile zbrane pod njegovim vodstvom. Ta korak kaže, da se Sovjetski voditelji ne zanesejo preveč na Noseka. Po tihem izginotju Clementisa je Nosek bil edini član vlade, ki je bil med vojno in okupacijo v Londonu, medtem ko je Kopriva skušal zbežati v Sovjetsko zvezo. Nacisti so ga tedaj zajeli in ga . odpeljali v koncentracijsko taborišče Dachau. Ladislav Kopriva je glavni podtajnik češkoslovaške KP leta 1935. je bil izvoljen za ko- munističnega poslanca v češkoslovaški parlament. 1939 so ga nacisti aretirali in poslali v Dachau. Tam se je srečal s Zapotockim in Dolandskim, ki sta sedaj člana vlade. i. | Jože del Baeio: ODPRTO PISMO POLITBIROJU CK KOMPARTIJE ŠPANIJE Z gonjo proti „titoistom" skušate prikriti lastne krivice Eden izmed vodilnih španskih komunistov JOŽE DEL BARIO, kovinar, bivši član Centralnega komiteja Komunistične partije Španije in delegat CK KPg na VI. in VII. kongresu Kominterne,, je poslal Politbiroju CK KP Španije odprto pismo, v katerem kritizira revizionistično politiko CK IKP(b) irt današnjega vodstva španske Partije. Pismo se glasi: «Od časa do' časa me napadate v vaših dolgočasnih tednikih «Mun. do obrero« in nLuita«. Trdili ste, d.i sem agen: Hitlerja, Mussolinija in Falange. Trdili ste tudi da sem agent angloamerlSkega vohunstva. Zdaj kaže — nedvomno zaradi mojega stališča, ki očitno nasprotuje gonji, katero so sprožili sefi KP ZSSR proti Jugoslaviji — da znova Čutite potrebo neizprosno obsuti me z vašimi običajnimi žalitvami, ki so, kakor vedno, polne grobosti. Zaradi vseh teh laži bi vas lahko spravil v kočljiv položaj. Ven. dar pa se za zdaj omejujem na to da odgovorim na vaše laži s političnimi argumentu ZA RESNIČNO IN LJUDSKO BREZ DIKTATA SVOBODNO REPUBLIKO OD ZUNAJ Čudite se, da menim — kar sem razločno povedal vedno, kadar se ml je nudila priložnost — da če se španski komunisti In so. ciallsti revolucionarji, z njimi pa vsi napredni ljudje, zanimajo (kar drži) za rešitev glavnih problemov, ki se pojavljajo kot posledica nove strukture sveta, ki se je začela kovati med vojno proti nacifašlzmu, tedaj nas zlasti zanimajo in so posebej naši tisti problemi. ki so stopili na plan od trenutka, ko je Kominform brezobzirno napovedal vojno Jugoslaviji. To so tudi naši problemi, ^r je skupni cilj našega boja proti fašizmu v Španiji- uDosta-viti resnično svobodno ln ljudsko republiko, zares svobodno popolnoma neodvisno, da bo sama odločala o gospodarskem in političnem značaju svoje notranje ureditve, da bo sama odločala o no mičnih, gospodarskih. kultSrnlh in drugih stikih s tujino. Skupaj z delavskim razredom naših nrn. tifašističnih narodov smo ne?az družljivo povezani s tem ciljem. Ko bi bili m; v vojni zmaoiii SnanbHible Pr(??aeali fašizem V Španiji, se ne bi spremenilo niti naše marksistično stališče o med narodni solidarnosti v odnosih med državami ljudske demokracije in protifašističnimi narodi niti naše neomajno odobravanje načela proletarskega Internacio-nallzma. Da pa se to stališče ne hi izmaličilo, kakor se Je izmaličilo pri vas, ml ne bj privolil! v diktat od zunaj, celo ne če bi prihajali odi naših najvišjih prijateljev. To stališče, ki nam na- rekuje, kakšna bodi mednarodna solidarnost in odobravanje načela proletarskega internacionalizma, ne bo izmaličeno: ne- danes, ko jc treba popolnoma organizirati združeno in centralizirano akcijo naših narodov v boju proti fašizmu ter za demokratično ln ljudsko republiko v Španiji, ne jutri, ko bodo naši narodi z našo pomočjo In neposrednim sodelova-ntem obračunali s fašizmom ln si znova priborili republiko.*Vi pa st* s svo.io zmedeno, nemarksi-štično politiko, ki je nenehno razdruževala in ki nikoli ni bila šDanska, poli kakor kdor koli doslej preprečili to organizacijo združltv« in centralizma. PROTI TISTIM, KI BI SE RADI SLI KVISLINGE Med velikimi primeri, ki nai jih Spanci črpajo Iz jugoslovanskega primera, je osnovno vprašanje odnosov: kakšni naj bi bili ti odnosi med socialističnimi deželami ljudske demokracije? Sele ko človek na lastnem vprašanju spozna metode španskih komin-forrmstov, lahko vidi, v kaj bi se Španija spremenila, če bi se uresničile vaše pretenzije in če bi vi prevzeli Bierutovo vlogo zlato lahko vaši očitki na naslov ((nacionalizma' titolstov« vplivalo samo na tiste, kj še niso spozna--reakciia narodov proti kapitalističnemu imperializmu tako zelo naravna, revolucionarna mednarodna, med naml pa takd n.arksistično-lemmstična. Do iste reakcije mora fatalno priti pri kakem narodu, ki se, potem ko v krvavi vojni proti nacl-fašizmu priboril svobodo, znajde pred novim tn nepričakovanim protimarksistlčnim pojavom, da si skuša socialistična dežela (ali dežela, ki se tako imenuje) edino na temelju pravice močnejšega podrediti vse male države, ki so tako ali drugače nastopile pot v socializem. Ko bi bili mi v na-' vojni zmagali In ko bi se bili (Nadaljevanje na 2. strani.) u tla je ustanovila vojaško enoto v MOSKVA, 23. :— Anuriška angleška in francoska vlada so danes preko svojih poslanikov v Moskvi izročile sovjetski vladi protestne note, v katerih obtožujejo Sovjetsko zvezo, da je kršila svoje prejšnje obveznosti, ker je v Vzhodni Nemči. ji ustanovila policijsko silo, ki je presegla okvir običajne policije. Omenjene vlade menijo, da je ta policijski zbor Zahodne Nemčije dejansko voiaška sila, ki je dosegla 50 tisoč mož. Not« pravijo, da je ta policijska sila vojaško izvežbana, oborožena z vsemi vrstami orožja: s topništvom, oklopnim orožjem, strojnicami, s protiletalskim topništvom, metalci min in tanki. Vse tr: vlade zahtevajo, naj Sovjetska v zveza takoj razpusti te vojaške edinice v Vzhodni Nemčiji, in sicer v smislu načel popolne razorožitve in demilitarizacije Nemčije, ki ie prišla do izraza ob kapitulaciji nacistične Nemčije 5. junija 1945. Isto načelo je bilo ponovno sprejeto s sporazumom 29. septembra istega leta. V zvezi s temi načelijekontrolni svet (zakon št. 34) sklenil razpustiti vse nemške vojaške formacije in razglasil za nezakonito vse bodoče formacije ali obnovo vojaških organizacij. BEOGRAD. 23. — Broti koncu tega meseca bodo v Beogradu odprli razstavo francoskega slikarstva iz devetnajstega stoletja. Razstavljena bodo dela slikarjev Del-cro!xa, Courbeta, Corotta, Mileta in Receaua. O LONDON, 23. — Sindikat funkcionarjev osrednje upra-' ve, ki so se sestali na kongresu v Prestaty, je soglasno sklenil zahtevati takojšnjo obnovo pogajanj z vlado za povišanje mezd, . na podlagi navdušenja stva, temveč tudi po kritiki strokovnjakov. • Jutri zjutraj odpotuje zbor ((SLAVKO ŠKAMPERLE« v, zgodovinsko Jajce, kjer priredi zvečer koncert. V četrtek pa nadaljuje poto-vanje v Sarajevo. R. RAUBER 13 lise ie emane NEW YORK, 23. — Podkomisija OZN za svobodo informa. cij in tiska je konec prvega tedna svojega zasedanja v Montevideu sprejela «etiški kodeks« za tisk in novinarje- V sprejetem kodeksu je med drugim rečeno da osebni interesi ne sme. jo niti najmanj vplivati na pro-fesionalno stališče novinarja. Sprejem plačila za objavljanje ali preprečitev objave kake vesti se smatra za najtežji profesionalni prekršek. Ravno tako se klevete vsake vrste, neosnovane obtožbe in plagiati ravno tako smatrajo za težke profesionalne prekrške. Kodeks predvideva dalje, da.se mora vsaka objavljena informacija, za katero se bo ugotovilo, da ni točna, pi-osto-voljno in takoj popraviti. Vse nepotrjene vesti in glasovi se morajo vedno preveriti. Jugoslovanski delegat Stevan Dedijer je na zasedanju podkomisije poudaril, da moj;a biti vsak novinar obvezan ugotoviti točnost. Kot primer netočnega obveščanja je navedel, da so nekateri listi ZDA citirali netočno vest iz biltena sovjetskega veleposlaništva v Washing-tonu v katerem sč je trdilo, da Jugoslavija uporablja pripadni. ke bivših nemških čet SS za teroristične namene. Proti eti-škemu kodeksu so se oglasili predstavniki Velike Britanije in ZDA. Obsedno stanje v Cuzco LIMA. 23. — Obsedno stanje je vlada razglasila v mestu Cuzco, kjer je potres v nedeljo uničil velik del mesta. Meščani najbolj »rizadetih Dredelov mesta imajo posebno dovoljenje, da lahko svobodno krožiio. Mesto je še vedno brez vode in luči. Prav tako so prekinjene še vedno vse prometne zveze. V mesto na se ie povrnil mir in prebivalstvo je začelo čistiti ruševine. Prve priče, ki so prišle iz Cuzca v Limo, pravijo, da ie bilo mesto epicenter potresa. Potresni sunek je trajal 40 sekund. raoa odvzela znanstveniku MOSKVA, '23. — Prvič odkar so začeli podeljevati Stalinovo nagrado, so to nagrado odvzeli sovjetskemu znanstveniku. Prizadeti -je zgodovinar Gueidar pusein ;•/ Azerbajdžana, ki je leta 1949 dobil Stalinovo nagrado, ko je izdal knjigo o zgodovini družbe (n o filozofskem razvoju v Azerbejdžanu v 19. stoletju. V tej knjig; -,e namreč Gueider Susein poveličeval tedanje nacionalistične upore, ki So izbruhnili y Azerbejdžanu proti carskemu nasilju. Pisec knjige je te upore označil kot osvobodilna gibanja. Odbor za podeljevanje Stali, nove nagrade, ki ie predlagal odvzem nagrade, smatra namreč. da so bila ta gibanja reakcionarna ln nacionalistična, ki so koristila le angleškemu kapitalizmu in turškim sultanom. GOSTOVANJE KOMORNEGA ZBORA V ZAGREBU IN BEOGRADU s smo pesmijo med smskli im: n Od 13. do 21. maja je, gostoval: v Jugoslaviji Komorni zbor iz Trsta. Priredil je tri koncerte, in sicer v Zagrebu v «Domu prosvete« ter v Beogra. du na Kolarčevi univerzi in v ((Domu armije«. Spored je obsegal narodne, umetne in partizanske ter udarr.e pesmi. Povsod so tržaški pevci dosegli prodoren uspeh in glasbeniki, ki so se koncertov udeležili, so se pohvalno izrazili o dirigentu Vrabcu ter o Zboru češ da je zelo muzikalno in. iskreno izvajal program, kateremu je bil zbor popolnoma dorasel. Posebno so ogrele narodr.e peSmi; navdušili sta tudi Vrabčevi «BiIečanka», ki so jo s posebnim zanimanjem sprejeli, ter ((Slovenska pesem«. Z gonjo proli Jiloistom" skušale prikrili lastne krivice (Nadaljevanje s l. strani.) ' znašli,v podobnem položaju kakor Jugoslovani, nihče ne bi mogel preprečiti naše ' revolte, čt'-prav smo globoko hvaležni Sovjetski zvezi za prejeto pomoč. Množice bi se same potrudile, da bi brezobzirno odstranile vse tiste med varni, ki bi se hoteli igratj kvislinge. BODOČNOST EVROPSKEGA IN SVETOVNEGA SOCIALIZMA JE TESNO POVEZANA Z ZMAGO V BOJU. KI GA BIJEJO JUGOSLOVANSKI KOMUNISTI Jeza vam zastira pogled, ker veste-, da se komunistom in socialistom odpira pot, ideja o namenu skupnega proučevanja glavnih proDlemov, ki stopajo pred nas, da pj posamez in kolektivno pomagali pojasniti te probleme Spancem. Drznem si pripomniti, da je naša dolžnost prispevati naše številne Izkušnje, ki so zelo važne. Tako bomo po možnosti pripomogli, da bomo našli pravilno rešitev. Drznem sl to trditi, ker verujem, da je bodočnost evropskega in svetovnega socializma tesno povezana z zmago v boju, ki ga tako hrabro bijejo jugoslovanski komunisti, v boju, ki jim je bil vsiljen na političnem in na ideološkem področju. To prepričanje se širi med našimi tovariši iz dneva v dan. Razvoj, karakteristika tega boja vpričo širokih množic, ki jih je treba zainteresirati in jim pojasniti, da bodo lahko do kraja sledile razvoju, nas bo ptivedel do uspehov neprecenljive pozitivne vrednosti. Te uspehe bo španski socializem v zelo veliki meri uporabil. Jaz in mnogi tovariši, ki niso in nočejo postati antikomunisti, niti protisovjetsko razpoloženi elementi, ki pa so politično dovolj razgledianj in revolucionarno izkušeni, da razumejo zgodovinski pomen ((jugoslovanskega vprašanja«, mi vsi verujemo, da je to vprašanje povezano z nami vsemi. Jugoslovanski borci, ki so bili v Španiji in ki so nam pomagali v boju proti fašizmu, so pravilno postavili problem,, ko so se sestali v Beogradu, da bi kolektivno temeljito odgovorili na lažna poročila obtožnice budim-peštanske farse proti Raiku. Vaše obrekovanje teh jugoslovanskih borcev proti fašizmu pa je žalitev časti za vse komuniste in vse protifašiste Španije sploh. Očitno postaja, da kakor je bilo vprašanje republikansko Španije leta 1936. stvar vsega naprednega človeštva, ne pa privatna zadeva Spancev, tako je zdaj resnica o novi Jugoslaviji stvar delavskega sveta, ki se bori za napredno bodočnost, za svobodo In mir med narodi, ki si vladajo sami In ki so solidarni in nesebični. To ni samo privatna zadeva jugoslovanskih protifašistov. To vprašanje neposredno zanima delavski in demokratični svet vseh dežel in vsake dežele na svetu. Imenujete nas »titoiste« in nas hočete s tem žaliti, čeprav nismo mi krivi, da je Stalin (avtor slavne fraze o Španiji) prevzel nase In na svojo Partijo velikansko odgovornost za začetek obdobja vojskovanja med socialističnimi deželami. Logična posledica tega je slabitev in razcep delavskega demokratičnega in t rotiimperialistlčnega gibanja v vsaki posamezni deželi in na vsem svetu Z GONJO PROTI »TITOISTOM« SKUSATE PRIKRITI LASTNE KRIVICE Razburjate se, če kdo tako govori — jaz in mnogi drugi tovariši pa se kljub temu Izražamo tako — ker ne morete mirno prenašati dejstva, da se skuša kdo boriti za svobodo. Bojite se resnice. To Stvar skušate skriti za histeričnim hrupom, ki ste ga zagnali proti »titoizmu«. Ta hrup spravlja v očitno in srrvcsno protislovje z vsem tistim, kar ste govorili o Titu in jugoslovanskih komunistih tja do zadnjega trenutka, preden ste zvedeli za resolucijo Kominforma proti socialistični Jugoslaviji. «Titoiste» Imenujete tiste, ki diskutirajo z va-ml. zlasti pa tiste, k| vas opozarjajo (rte da bi se zmenili za vaše grožnje) na vase velikanske odgovornosti za preživljanje fašizma v Španiji. Vi stalinisti, pionirji Kominforma, delite vzdevek stitoist« kot sinonim za fašiste. Da bi pa skušali prepričati svet, da je »titoist« in fašist isto, brez sramu širite povsod: da je Tito, t j voditelj in organizator armade Narodne osvoboditve, ki J® premagala hitlerjevce, mussolini-jevce, gestapovce in ovraše, povrhu pa še notranjo reakcijo, ter učinkovito pripomogla k zmagi zaveznikov nad naclfašizmom, cm je Tito, ki je že med borbo ob navdušenem sodelovanju svojin narodov ustvaril temelje Ljudske federativne republike na poti v socializem, da je ta in takšen Tito enak Francu, ki je ob pomoči drugih generalov in kot oborožena pest združene fašistične re akcije v Španiji razpil našo ljudsko republiko, še pfej pa sklenil pakt s Hitlerjem in Mussolinijem, ki sta ga dobro plačala. In vas sram (Nadaljevanje sledi) PEKING. 23. — Tiskovna agencija Nova Kitajska poroča. da Je ravnateljstvo pošte sklenilo postaviti telefonsko in telegrafsko zvezo med Pekingom/ in Moskvo. Agencija dodaja, da bo ta nova zveza dolga 10 tisoč km ter da bo pri postavitvi zaposlenih 50 tisoč delavcev. Izjave glasbenikov in topel sprejem koncertne publike so dokaz uspeha Komornega zbora, ki zasluži priznar/je še toliko bolj, ker deluje v tako težkih prilikah. Poleg koncertov so petje Komornega zbora posneli na trak v zagrebškem in beograjskem radiostudiu. Naša koncertna turneja po Jugoslaviji pa ni bila omejena le na tri r.astope. Morda naj-prisrčnejše doživetje našega gostovanja je bil nastop v tovarni kablov «Elka». V veliki sindikalni dvorani se je zbralo mnogo delavcev in delavk, ki so z navdušenjem spremljali petje Tržačanov in jim ploskali tako, da so pevci morali še in še dodajati. Po ogledu tovarne so nas delavci zadržali v svoji' sredi in v veselem razpoloženju in razgovoru smo si kmalu postali najbližji tovariši. Napredek mesta Zagreba, de. lo frontovcev, ki grade stanovanjska poslopja, ceste, tramvajske proge, vse nas. je navdušilo. Občudovali smo njihovo nezlomljivo voljo, da grade dalje, kljub nečloveškim naporom slehernega posameznika in nečloveški gonji sovražnih kominformističnih držav. V kratkih dneh. ki < smo jih preživeli v Zagrebu, smo spoznali le male dele novega življenja. Obiskali smo dečje domove in občutili vso skrb, ki jo ljudska oblast posveča najmlajšim. Tudi tam so pevci Komornega zbora zapeli in predšolski kot šolski otroci so s svetlimi očmi poslušali ((Polžka«, «Vrabce» in «Barčico». Ogledali smo si pionirsko mesto z vsemi malimi stanovanjskimi hišami za pionirje, z veliko restavracijo, tehnično delavnico, ki jo grade. V pionirskem mestu bodo v kratkem postavili šolo, pošto, skratka vse, kar mora imeti pravo mesto. Na tem griču sredi zelenja bodo pionirji preživeli po dva pedagoškim vodstvom vzgajali I Tak narod mora živeti in v kolektivu za dobre tovariše. ' spoznanje njegove moči in živ-Naši gostitelji so nas z avto- j ljenjske sile nam daje trdno busi peljali tudi na Sleme, da | vero v zmago njegove pravične vidimo z vrha zagrebške gore borbe. To nas pa tudi krepi v meseca in se pod najboljšim | zmag. daleč na jug preko Save, Hr-vatsko Zagorje ir/ razsežni Zagreb. Tudi na Slemenu je zadonela naša pesem in našla prijazen odmev pri slučajnih gostih v domu. Ogledali smo si etnografski muzej z vsem narodnim bogastvom razstavo iz narodnoosvobodilne borbe hrvatskega naroda ter razstavo lokalne industrije, ki kaže velik gospodarski napredek republike. V četrtek 18. maja smo se odpeljali proti Beogradu. Najbolj nas je že na prvi pogled presenetilo, da v vsem Beogradu, pa čeprav je bil tako močno porušen med vojno, sploh ne opaziš razvalin. Povsod se dvigajo nove palače, povsod gradijo, posebno veliko gradbišče pa je Novi Beograd s svojim študentskim naseljem. Skoro ne moreš razumeti, da se je dežela, ki je bila v vojni toliko prizadeta, tako dvignila. Ko pa govoriš z ljudmi, spoznaš, da. so tudi ljudje novi in ti novi ljudje, polni volje do dela, ljubezni do domovine in borbeni, so sposobni dvigati svojo deželo tako, kot jo dvigajo Jugoslovani. Drugi dan po uspelem koncertu v Kolarčevi dvorani, smo se Odpeljalina Avalo. Na grob Neznanega junaka smo položili cvetje, ki smo ga dobili prejšnji dan'na koncertu. Zbor je zapel «Zrtvam» in počastil spomin padlih z enominutnim mol. kom. Zaradi edinstvenega razgleda, se z Avale nismo mogli zlepa odpraviti. Pred nami je ležala Sumadija tam daleč Kosmaj planina, središče srbskega upora in težkih borb. Mnogo so žrtvovali jugoslovanski narodi, toda njihove žrtve niso bile zaman: danes uživajo novo življenje, ki je polno uspehov in našem spoznanju, da bomo dosegli svojo svobodo le, če bomo tesno naslonjeni na jugoslo. vanske narode. Povezava z njimi nam bo tudi pomagala doseči nove uspehe v politični in kulturni borbi na našem ozemlju. i N. M. 11. junij - Dan slovenske kulture NASTOPILI BODO TUDI PEVSKI ZBORI Naša slovenska pesem bo v tem dnevu zazvenela posebno lepo in mogočno. — Pevci, pripravite se za ta dan, da boste s pesmijo sprejeli drage goste, bratske pevske zbore in folklorne skupine iz Koroške, Slovenske Benečije, Goriške, Istre, Slovenije, ki bodo s svojimi nastopi dopolnili spored dneva slovenske kulture. Vsak zbor bo zapel svoje pesmi. Poleg teh pa naj vsi pevski zbori tudi pridno vadijo Venturinijevo kV nove zarje«, Kozinovo »Naša vojska« in Simonitijevo i(Le vkup uboga gmajna«, ki jo bedo zapeli skupno vsi sodelujoči pevski zbori. KOLEDAR Qieddiltiče - 'fcim - Radio- SREDA 24. maja Kristina, Cveta Sonce vzide ob 4.26, zatone ob 19.38. Dolž. dneva 15.12. Prvi krajec vzide ob 10.53, zatone ob 0.56. Jutri četrtek 25. maja Urban, Zdestan Množični sestanek OF v Šempolaju Zapeljanci se vračajo v borbene vrste Kakor v ostalih vaseh so se preteklo soboto tudi v Sempo-laju zbrali člani Osvobodilne fronte na masovnem sestanku, da bi se pogovorili o politični situaciji, kakor tudi o kulturno prosvetnih problemih. Ob tej priliki je tov. Bole na kratko okisal današnjo politično situacijo, ožigosal je diplomatsko hinavščino starega grofa Sforze, kakor tudi kominformi-stično nacionalistično stališče ki ga zavzemajo eni in drugi do tržaškega vprašanja. Dejal je, da kominformisti napovedujejo tekmovanje De Gr-speriju, kdo bo imel večje usnehe pri blatenju nove Jugoslavije in ljudske oblasti v jugoslovanskem področju Tržaškega ozemlje. Medsebojno se prerivajo, kdo je bolj imperialističen in kdo bolj energičen pri zahtevanju tujega ozemlja. Iznajstvn kominformistov v pogledu tržaškega vprašanja, kakor tudi v odnosu borbe delovnega ljudstva odpira oči onim, ki so v dobri veri zašli na napačna pota in se danes vračajo v stare borbene vrste. Vsp to povzroča na deželi-vedno hitrejši neizbežen razpad vidalijevskih postojank, zgraje. nih po resoluciji s terorjem, lažmi in blatenjem. Zalo bo naše ljudstvo dežele in mesta znalo, odbiti tudi poslednji napad De Gasperijeve in kom o. formistične protijugoslovanske in protiljudske politike. Go o-rila je tudi tov. Samsa o kolonijah in o borbi za enakopravnost slovenske šole. Nato se je med prisotnimi razvila živahna diskusija. Med drugim so dejali, da so po resoluciji in vidalijevci tperira-li med našim ljudstv m z vsemi mogočimi lažmi, danes pa jih ni sram zagovarjati to, kar so nam očitali pred letom dni. Za ljudi tipa Grgič Rudija je De Gasparijeva Italija svobodna domovina. Odkrito so prešli na propagiranje za vpis otrok v raznarodovalne kolon je in varajo ljudi, da so to neke nepristranske koloniip Rdečega križa. Prisotne mater? so z ogorčenjem obsodile tako početje in dejale, da bodo njihovi otroci odšli počitek v Slovenijo, kjer bodo deležni pravilne vzgoje in jim bo posvečena potrebna skrb Kamnoseški delavci nadaljujejo s stavko Lastnik nabrežinskega kamnoloma ,,Cave Romane" še vedno dolguje svojim uslužbencem precejšnjo vsoto denarja Kamnoseški delavci, zaposleni v nabrežinskem kamnolomu, še vedno stavkajo. Čeprav so sindikalni predstavniki pričeli takoj s pogajanji niso mogli doseči, da bi lastnik kamnoloma .plačal dolg svojim uslužbencem. Ker niso delavci prejeli že več časa tedenske plače, so bili precej zadolženi pri domačih trgovcih, ki jim pa nočejo več dajati živil. Tako so se hoteli nekateri delavci vrniti na svoje domove, da bi si poiskali novo službo. Ko pa so se zglasili pri lastniku kamnoloma, da bi jim zaenkrat izplačal vsaji tof liko denarja, da bi z njim krili potne stroške, jim je ta odgovoril, da zaenkrat ne razpolaga s tolikim denarjem, da bi ugodil njihovim zahtevam. Obljubil jim je, da bo v čim krajšem času to stvar »uredil« ter poravnal vse zaostanke. Ker se je že pred dnevi odpeljal v Milan. od koder se še ni vrnil, so ostali delavci seveda brez plače in tudi brez dela. Sicer se je pred dvema dnevoma zglasil v kamnolomu brat lastnika, ki je obljubil, da bo :a i takoj po svojem povratku po- j ravngl dolg, toda sedaj ni bilo1 še lastnika in denarja tudi ne. j Sindikalni predstavniki so se j takoj obrnili tudi na urad za I delo, katereritiu So iJvicdlbžilLpe- i reče vprašanje. Predstavnik urada za delo, advokat Levi-1 tus. je izjavil, da se je za stvar pozanimal ter prejel za- Posebnosti motorne ladje «Australia» Poleg slike na četrti stiani, naj navedemo v naslednjem še nekaj podatkov o oblikah, pro. stornini in drugih posebn stih motorne lad-je «Australia», splovljene preteklo nedeljo v ladjedelnici Sv. Marka. «Australia» je lična, 13.000-tonska motorna ladja, namenjena redni plovbi med Trstom in Avstralijo. V dolžino meri nad 152 m, na najširšem mestu pa 21.10 m. Nosila bo lahko 7700 ton. Ladja ie opremljena z dvema Diesel motorjema po gotovilo, da bo dolg v čim kraj. šem času .poravnan. Ker je doslej ostalo le pri obljubah, je advokat Levitus izročil vso za- Počitniške kolonije Poziv staršem Odbor za počitniške kolonije poziva starše otrok iz sledečih sektorjev: Barkov-lje, Greta, Rojan, Skorklja, Beiveder, Center mesta, Pod-lonjer, Skoljet, Sv. Ivan, Sv. Alojz, Vom, Portici, Sv. Just in Sv. Vid, ki so že bili vpisani za počitniške kolonije v Sloveniji, da pripeljejo otroke dnevno od 9. do 12. ure v Ulico R- Manna št. 29 na zdravniški pregled. S seboj naj prinesejo rojstni list. ODBOR ZA POČITNIŠKE KOLONIJE tako prejemali zelo nizke plače, s katerimi so se komaj preživljali. Večina teh delavcev so družinski poglavarji, ki morajo skrbeti za veččlansko družino; zamislimo si, v kakšnih razmerah živijo sedaj ko niso prejeli že skoraj dva meseca svoje plače. Naši čitatelji se bodo prav gotovo spomnili, da smo v našem časopisu pred časom že govorili o stavki kamnoseških delavcev iz Nabrežine, s katero [ so hoteli prisiliti lastnika kam. noloma, da bi jim izplačal zaostanke plač. Stavka je trajala več dni; le po dolgih pogajanjih je sindikalnim predstavnikom uspelo ugodno rešiti to zadevo. Delavci so mislili, da se stvar ne bo ponovila. Prepričani, da bodo lahko le z odločnim nastopom rešili to vprašanje, so nabrežinski kamnoseški delavci sklenili nadaljevati s stavko, dokler jim devo v proučitev upravi. Položaj kamnoseških delavcev je toliko težji, ker so že OF SPORED MNOŽIČNIH SESTANKOV OP Danes 24. t. m. seja izvršilnega, odbora za okraj Nabrežina v Nabrežini na sedežu ob 20. uri. V petek 26. t. m. množični sestanek OF na sedežu ob 20. uri. Danes 24. t. m. množični sestanek OB’ ob 20. uri. V četrtek 25. t. m. množični sestanek OF I. okraja, I. II. in V. terena, na sedežu OF Ul. R. Manna 29 z začetkom ob 20. uri. Istega dne je množični sestanek QF I. okraja, za III. in IV. teren na sedežu, Ul. Machiavelli 13, z začetkom ob 20. uri. Dne 26. t. m. množični sestanek OF za sektor VOM in center mesta, na sedežu OF. Ul. R. Manna 29 ob 20. uri. Istega dne ob 20. uri množični sestanek OF za sektor Skoljet in Sv. Alojz v dvorani na stadionu «Prvi maj«. V petek 26. t. m. množični sestanek OP v Nabrežini na sedežu z začetkom ob 20.30. V soboto 27. t. m. množični sestanek OF v Dolini (dvorana Jerpog) ob 20.30. V soboto 27. t. m. množični sestanek OF za Ricmanje fn Boršt v dvorani, ob isti uri kakor v Dolini. ZPP Krajevni odbor Zveze partizanov STO-ja za Nabrežino obvešča svoje člane, partizane, invalide in vdove, da uraduje v prostorih sedeža OF (Dutko-va hiša) vsak petek od 19. do 21. ure. SESTANEK PARTIZANOV Partizani III. sekcije II. okraja so imeli svoj aktiv na katerem je tov. Galimberti na kratko podal politični pregled, pri čemer je ožigosal politiko reakcije in kominformistov v zvezi z vprašanjem Tržaškega ozemlja. Nadalje so partizani obravnavali razna organizacijska vprašanja in si zadali nalogo, da povežejo v zvezo vse lastnik ne bo plačal vsega vojašk; dolga. Ce bo lastnik kamnolo- ! partizane, ki so iz katerih koli ma držal svojo besedo, bi mo- j vzrokov ostali ob strani. Izvo-ralo biti vprašanje že v teh ljen je bij osemčlanski odbor dneh ugodno rešeno. I sekcije. IZPITI ne slovenskih višjih srednjih šolsh Na slovenski trgovski akademiji, učiteljišču in na višji realni gimnaziji s klasičnima vzporednicama bodo privatni izpiti v drugi polovici junija, zrelostni izpiti pa od tretjega julija dalje. Prošnje za vse vrste izpitov za poletni in jesenski rok morajo vložiti privatisti pri ravnateljstvu šole najkasneje do 31. maja. Pojasnila o prilogah in taksah dobite v tajništvu šole. PROSVETNA DRUŠTVA PD Lonjer - Katinara vabita na prosvetno prireditev, ki bo v nedeljo 28. t. m. na dvorišču gostilne «Pri županu« v Lonjer. ju. Začetek ob 17. Prosvetno društvo vabi k udeležbi vse ljubitelje kulturnih sporedov. V Lonjer in na Katinaro vozita avtobusa s Trga sv. Frančiška vsako uro do 24. VABILO na redni in izredni občni zbor Konzorcija gostilničarjev in krčmarjev v Trstu Upravni odbor Konzorcija gostilničarjev in krčmarjev v Trstu sklicuje redni in izredni občni zbor svojih članov, ki bo v torek 6. junija ob prvem, in sredo 7. junija ob drugem sklicanju ob 9. uri na sedežu krožka «P. Tomasi«, Ul. dei Leo 7, s sledečim dr.evnim redom: 1. Izvolitev predsednika in dveh overovateljev. 2. Sprememba pravil. 3. Poročilo upravnega in nadzornega odbora. 4. Odobritev bilance za leto 1949. 5. Volitve. 6. Razno. UPRAVNI ODBOR Veriga prometnih in drugih nesreč Nekatere prizadete žen? in j deset cilindrov in zmoglijivostjo prisotni so tudi omenili, kako vidalijevci na v:-e mogoče načine varajo ljudi. Tako so v preteklem tednu »klicali sestanek v Prečniku, na katerem naj bi ram Riko govoril o rešitvi in izplačilu odškodnine bivšim internirancem. Na sp- I stanku pa ga ni bilo sram po. [ vedati. da ne gre za ta problem in je začel kot običajno i s kominformističnim progra. [ mom, Prisotni so nato obravnavali vprašanje prosvetno kulturnega dela. Pokazalo se je veliko zanimanje za bližajoči se praznik kulture in prosvete. Pred koncem so izglasovali pozdravno resolucijo «Primor- 7000 Hp na os, kar ji bo omogoči o doseči brzino 18 vozlov na uro. Poleg 220 mož posadke bo lahko prevažala še 790 potnikov. Opozarjamo naše čitatelje na članek o slovenskih narodnih nošah, ki ga bomo objavili jutri 25. t, m. na četrti strani. ISabreiina Obvestilo staršem Starši, ki želijo poslati sVoje otroke v počitniške kolonije, naj se javijo na sedežu v Nabrežini (Dudkova hiša). Prijave skemu dnevniku« ob 5-letnici se sprejemajo vsak dan od 16. izhajanja. I do 19. ure. Ambulanca tukajšnje bolnišnice je imela včeraj in predvčerajšnjim obilico dela. sait so se oba dneva kar vrstili razni ponesrečenci z več ali manj hudimi poškodbami. Prvi člen tc pravcate verige prometnih in drugih nesreč je bil 7-letni Bruno Corrone iz Ul. del Vel-tro 69, katerega je v bližini njegovega stanovanja podrl neznani kolesar. Pri padcu si je Bruno poškodoval levo stran čela, na srečo pa je rana le lažjega značaja ter bo v 7 dneh zopet zdrav. Druga prometna nesreča se jo pripetila na Kor-zu Cavour, njena žrtev pa je postal 56-letni Ivan Ferfolja iz Ul. Pondares 5. Ko je hotel ponesrečenec v bližini banke «1-talia« prekoračiti cesto, ga je povozil neki Kamion iz Vidma. Tudi njegova poškodba ni huda ter bo tudi v i dneh ozdravel Popolnoma druge vrste nesreča pa je zadela 20-letnega Alda Bubola iz Ul. Cereria 6. Njega «•> sprejeli v glavno bolnišnico s prognozo, da bo v njej: ostal približno 40 dni. Aldo je namreč tudi vnet aktivni pristaš nogometne igre. Kot po navadi, tako je tudi v nedeljo oblekel športni dres ter na nogometnem igrišču «Ponzianav v cnajstorici svojega društva i-gral nogometno tekmo. Med Igro pa je neki njegov nasprotnic nanj preostro štartal.' Ker »voje noge ni utegnil pravočasno povleči nazaj, je nasprot- nik udaril v njo. Udarec je bil tako močan, da ima zaradi njega Aldo verjetno »lomljeno nogo. Včeraj ob 12. jc bila vrsta ria 52-letni Stradiot Katarini iz Ul. £. Francesco 41, katero je primoral, da je iskala pomoč v bolnišnici, zopet popolnoma drug vzrok. Njo je namreč v U. Ospedale Militarc v roko ugriznil pes, last Paserinj Marije, Zdraviti se bo morala od 5 do 7 dni. Ob 13.30 pa so z avtomobilom Rdečega križa pripeljali v bolnišnico 30-lel-liega mornarja Graltona Renata z. Istrske ceste 30. ki ima več poškodb po levi roki in desni nogi. Zdravniškemu o-sebju je povedal, da je prišlo do nesreče v Ul- Orlandiui, po kateri je vozil s svojo »Vespo«. Na ulici je naenkrat pred seboj zagledal pregrado, kateri se je hotel umakniti icr je bliskovito zavil vstran. Uspelo mu je sicer, da se že izognil pregradi, vendar pa »i mogel več preprečiti, da bi uc padel po tleh ter pri padcu dobil zgoraj omenjene poškodbe. Ob isti uri so zdravili v bolniški ambulanci 21-letnega težaka Comela Marija iz Ul. Ric-ci 8, Med delom v čistilnici «A-quila» mu je na desno nogo padel težak kos železa ter mu prizadejal rano. katero bo moral zdraviti okrog 7 dni. Zadnja v verigi ponesrečencev pa je bila 15-letna Rigo Karmen, katero so z avtomobilom Rdečega križa ob 11. dopoldne nezavestno pripeljali v glavno bolnišnico. Uslužbenci Rdečega križa, ki so jio pripe- ljali, so povedali, da so jo naložili na avtomobil pred trgovino ((Intra# v Ul. Roma 22, kjer je Karmen nameščena kot vajenka. Ko je zapirala platneno streho proti soncu, se je Po naključju odtrgala železna palica ogrodja strehe ter jo udarila po glavi. Zdravniki so mnenja, da bo ponesrečenka v 10 dneh zopet zdrava, seveda če ne bodo nastopile komplikacije. Poročilo civilne policije Ker zadnje čase razne policijske postaje sprejemajo vedno več pritožb s strani prebivalstva zaradi avt: motile v in mo. tociklov, ki s svojim neznosnim ropotanjem motijo meščane podnevi, še bolj pa ponoči, opozarja civilna policija vse avtomobiliste in motocikliste, da se v tem pogledu držijo zakonskih predpisov, ki določajo, da morajo avtomobilisti in motociklisti skrbeti za dobre glu-šilce pri svojih vozilih. Proti vsakomur, ki se po teh predpisih ne bo ravnal, bo policija nastopila po zakonu. Na zgoraj omenjene predpise policija* še po. sebej opozarja lastnike «Vesp» in drugih lahkih motornih vozil. iti cifaito fhimoMtki dmtmikl V današnjem članku bi hoteli spregovoriti nekoliko o enem izmed za sedaj najvažnejših problemov za delavski razred Tržaškega ozemlja, to je o problemu ponovnega vpisovanja v sindikalno organizacijo. Posebne važnosti postaja ta problem v tem času, ko ni jasen sindikalni položaj, saj ti Soči in tisoči tržaških delavcev ne vedo. za katero od treh lokalnih sindikalnih organizacij naj b! se odločil'' Ker je kategorija industrijskih delavcev na Tržaškem o-zemlja najbolj številna, bi bilo zanimivo vedeti, kakšno ie njihovo mnenje v zvezi s tem vprašanjem, saj je udejstvovanje delavskega razreda v sindikalnem življenju ogromnega pomena a • borbi proti razred nemu sovražniku Kaj je prav za prav sindikalna izkaznica in kakšna je njena vrednost? Prav gotovo sc vsakdo izmed tržaških delavcev zaveda, da ni glavni namen sindikalne organizacile ta, da ima svoj sedež, svoje uradnike in sploh ves administrativni aparat. Namen sindikalne organizacije je vse večji in boli obsežen. Moč sindikalne organizacije ne sloni zato na lažnih izjavah, na prevarah in na praznem govoričenju; * moč sindikalne organizacije Nekaj besed o vprašanju novih sindikalnih izkaznic Tržaški delavci bodo člani le tiste sindikalne organizacije, ki jih bo znala voditi v njihovi borbi proti razrednemu sovražniku pomeni moč vsega delavskega razreda v borbi za obrambo pravic in njegovih interesov. Sindikat predstavlja torej predvsem voljo oseh delavcev, da se v sklopu tega borijo Za svoje pravice in interese. Če hi tako ne bilo, kako bi mogel delavec pričakovati, da bo dosegel kakršnokoli izboljšanje o borbi proti razrednemu sovražniku. Kako naj se n. pr. V današnjem položaju predstautjo (ielauci pred svoje gospodarje, n. pr. pred vodstvo CTiDA. ah pred voditelje drugih takšnih večjih tovarn ali podjetij z zahtevami. da jim ti izboljšalo plače, če uedo, da jim v te) borbi ne slede vsi delauci ter da jih je več kot polouica nasipnih in brezbrižnih, ki se sindikalne borbe nočejo več udeleževati, ker so bili nad vodstvom sindikalnih organizacij razočarani* V takem vzdušju, ki vlada danes med tržaškim delavstvom 1e res težko govoriti o zmagah: in če danes pogledamo v življenje sindikalnih organizacij, bomo lahko ugotovili, da so morali delavci v borbi proti gospodarjem stalno popuščati prav zaradi tega, ker je vod stvo sindikalnih organizacij zapustilo razredno borbo ter na stopilo pot kompromisarstvn s delodajalci Mislimo, da ni potrebno Omenjali važnosti in vrednosti sindikalne izkaznice, ki io izdaja Delavska zbornica, saj tržaško delavstvo pozna dobro vodstvo te sindikalne organe zacije ter namene, ki si jih ie zastavilo v borbi proti delodajalcem. Voditeljem Delavske zbornice je danes predvsem važno •ščititi interese delodajalcev; biti član take sindikalne organizacije bi pomenilo delat i proti svojim lastnim interesom. Sindikalna izkaznica kominformističnih Enotnih sin-dikatoo je danes prav tako brez vsakršne veljave: danes je lahko član Enotnih sindikatov le tisti, ki odobrava ko-minformistično politiko. Vseeno je torej, če sc delavcem dogajajo krivice ali ne, glavno je, da so zvesti kominformisti, pa ss lahko prištevajo med člane kominformističnih Enotnih sindikatov. Da izgubi s tem svoj glavni pomen sindikalna organizacija, nam ni po treba še posebej poudarjati. Razredni sindikat mora pomeniti vse kaj drugega; razredni sindikat mora biti to. kar je bil vedno v zgodovini delavskega gibanja, v borbi delavskega razreda v preteklih letih, to se pravi, predvsem organizacija vseh delavcev, v katerih so vsi člani enakopravni. Sindikalna izkaznica ko-minformističnih Enotnih sindikatov danes ne predstavlja vseh teh teženj in zahtev. Pred kratkim so voditelji Enotnih sindikatov ponovno razpisali tekmovanje za vpisovanje v Enotne sindikate. Ker vedo. da vlada med delavstvom veliko nezadovoljstvo glede delovanja te organizacije, vsiljujejo sindikalni voditelji z grožnjami nove sindikalne izkaznice vsem tistim, ki jih noče in več sprejeti. Vprašamo se: ali je mogoče na ta način prispevati k izboljšanju položaja, v katerem se aanes nahaja tržaško delavstvo? Ali bodo komin formlstif-ni sindikalisti s takimi meto nami pritegnili vse tisoče in tisoče delavcev, ki so sc prav zaradi delovanja teh odtegnili sindikalni borbi? »Navdušenj e«, s katerim so se tržaški delavci odzvali temu novemu tekmovanju za vpis v sindikalno organizacijo, nam jc dovolj jasen odgovor na ta vprašanja. Kakšno bodočnost ima torej sindikalna organizacija, ki mora le še s terorjem in grožnjami zbirati člane, ki pa ostaja jo do sindikalne borbe popolnoma pasivni in brezbrižnit Ne bomo naštevali vseh pod losti, ki so jih po objavi resolucije izvršili prav ti voditelji Enotnih sindikatov, ki se sami imenujejo «sindikaliste»- Ni čuda torej če predstavljajo Enotni sindikati v današnji borbi proti razrednemu sovražniku samo privesek Delavski zbornice. Ker bi vpisovanje v taktno sindikalno organizacijo predstavljalo v današnjem težkem položaju veliko škodo za ves delavski razred, morajo bit• prav tržaški delavci tisti, ki se bodo proti temu borili, ter za htevali obnovo resnično razrednega sindikata. Edinole sindikalna organizacija, katere vodstvo bo nadaljevalo z razredno borbo, bo lahko ponovno združila ter zajela vse tiste delavce, ki sn se danes od te borbe oddaljili ,ter jih vodila do končne zmage. GM. članice In mladina I Vabimo vse člane in članice ter vso v ZAM organizirano mladino tržaških mestnih okrajev, da se čim prej prijavijo v pisarnah ZDTV (UCEF) ali pa ZAM (UGA) Ul. Machiavelli 13, II zaradi informacij glede ne. posrednih telovadnih nastopov in gostovanj. Telovadni odsek ZDTV in mestni odbor ZAM«. Sl. H VE IMS K 0 N A It IIII (\l(l (il.EDAI.IŠČE za Tržaško uzKiulje V četrtek 25. t. m. ob 20. uri gostovanje v gledališču v KOPRU z Molierovo komedijo: „TARTUFFE“ IZLET PDT V NEDELJO T. M. V MOMJAN, BUJE' PORTOROŽ Povratek ob obali. Hrana it nahrbtr/ika. Vzemite s stjv kopalne obleke. — Vpisov*^® pri Geču Rojan, Ul. Tra i Hivl in pri Pircu, Ul. SettefontaB® Odhod ob 6.30 jz Ul. Fabio =* vero 5. OBČNI ZBOR KMETIJSl^ NABAVNE ZADRUGE V TRSTU Upravni odbor Kmetijske bavne zadruge v Trstu, s s® žem v Ul. U. Foscolo št. 1. SP. roča, da po dne 3. junija 1950 18 občni zbor na sedežu za ge z naslednjim dnevnim red®1*' 1. Izvolitev predsedstva in čytl1 skrutinatorjev. , 2. Poročila upravnega odbora obravnava o poročilih. 3. Odobritev bilance. a 4. izvolitev novega upravn« odbora. 5. Razno. Ce ne bi bilo ob prvem slt*'cU nju zadostnega števila slan0'Lo. bi s tem oljčni zbor ne bil sK***, čen. bo občni zbor na istem k ju v drugem zasedanju 4. jo® • ob 9, ki bo v smislu pravil sl( jl čen ne glede na število pris°tn članov. j. Vabimo vse člane, da se oM ga zbora gotovo udeleže. NOČNA SLUŽBA LEKARN' 4, Davanzo. Ul. Bernini u, 94819; Millo, Ul. Buonarrott tel. 90488; Minerva. Trg sv. rrV(. iiika 1, tel. 6862; Mizzan, Trg-.;« nezia 2. tel. 4905; Tamaro-^, Ul. Dante 7, tel. 7623; Harap"V v Barkovljah in Nicoli v Ske° imata stalno nočno službo. je v ROJSTVA SMRTI IN POROKE Dne 23. maja 1950 se Trstu rodilo 16 otrok, umrlo je 10 oseb, porok pa je !.,lo 10. Cerkvene poroke; mehanik Mohovič Amedej in gospodinja Mahnič Lucija, koplar ameriške vojske Gay James T. in gospodir-ja Dominese Giovan-na, posestnik de Flego Giovan. ni in učiteljica Rovis Lea, uradnik Aloisi Armando in šivilja Sain Elvira, geometer Pietramala Vitaliano in uradnica Bondente Paola, km t Starc Mirko in gospodinja Bu. caj Albina, zobozdravnik Oles-si Ervino in knjigovezka Voric Vilma, uradnik Tagliaferri Renato in uradnica Škerl Libera, prodajalec Semeraro Pietro in prodajalka Giannotti Sabella. šofer Pernarčič Alberto in pletilja Grbac Silvana. Umrli so: 64-letna Puda Frida. por. Richter. 86-letna Stok Giuseppina, vd. Sabritz 62-let-ni Ortolani Ettore. 59-letni Mi-kulič Angel, 66-letni Pansera Francesco, 25-letni Gorela Ma. rio, 61-letni Soarafilo Ant nio, 78-letna Kolaril Ana. vd. Poe-len, 2-letna Pizzarello Gisella, 3-letna Lombard i Lidia. Kolesarska dirka v organizaciji ZOTV V organizaciji Zveze društev za telesno vzogojo bo ((Tržaško kolesarsko društvo« v nedeljo priredilo kolesarsko dirko, ki ss je bodo lahko udeležili dirkači vseh skupin. Proga bo dolga 142 km. Start bo v Bar. kovljah, cd koder bodo kol sar-ji vozili do Sesljana, Devina ter zopet nazaj skozi Sesljan v Barkovlje. Od tukaj brdo mo. rali kolesarji premagati strm klanec do Proseka, nato pa bodo zopet vozili do Sesljana in Devina. Nato bodo kolesarji zavili proti Opčinam, v Trebče. Bazovico, Kamnolcme. Opčine Boljunec, Zavije, Dolino. Bdju nec. Katinaro ter na Montebe-lo. Cilj pa bo na starem igrišču v Ul. Rossetti. Start bo pri Cedasu ob 13. Nagrade so sle. deče: 8000, 6000, 4500, 4003. 3000, 2500, 2000, 1500, 1300. 1000 lir ■II RADIO II* LJUBLJANA, MARIBOR1,1 rel. postaja NOVA I (Oddaja na valih 327,1; & ' 212,4; 202,1 m.) TOREK 23. 5. 1*5» ,,, 6.15. Napoved časa, por.:lvi SIO' napoved jn obi*^ časa, vremenska napoved i dnevnega sporeda; 6.30: a*3'po' ske narodne pesmi; 7.00: d ^ ved časa, poročila in radij5«1 ledar. 12.30 : * ‘ - Opoldanski 12.30: Napoved'časa in Pcr„°.rf4 12.40: Veuer opoldanski -P,ui 13130: Gospodarska rep°f »ji 14.00: ((Italijanska operna 8*?: 0 - poje Ksenija Vidali; pomenu in vlogi harmoni«c-jf nas; 14.40: Igrajo naši znam ,jS) monikarji; 15.00: Napoved je ir poročila: 15.10: Končen .f morne glasbe hrvatskih av, uit 16.00: Šolska ura za osnov«® ujl1 18.00: Pisan spored izvaja 'jjč ansambel Radia Ljubljana; , 5ie Govorna cddaja; 18.45 ‘J ■■ inf venskih skladateljev poje “"fiž nist Milan Janovsky; 19.0-'.j; V poved časa in poročila: 1Sprc<\r ganite kaj igramo; 20.00: r j? iz ljbbljanskega opernega wi' l:šča; 22.00: Prenos poroči) p np postaje Beograd; 22.15■ . pr ven nočni spored; 23.30: .J'-vejša poročila; 23.35; Za« oddaje. = KINO ^ Rossetti. 16.40: «Okrutnl IJ ct», Dorothy Lamour. fr Excelsior. 16.30: »Manon* • coskem izvirniku. Fenice. 16.30: ((Sneguljčic* .j tatov«, Micha Avver, jMu Fllodrammatico. 15.30: V nebo«, Gregory Peck. ♦ it1 Alabarda. 16.00: »Pust®10 -i Don Juana«, Errol FljmJtS' Garibaldi. 15.30: «ZazO»' . Jim«, Paul Henveid. (r Ideale. 16.00: «Kapitan nova«. „ni» Impero. 15.30: «SiciliJ?n -f Černiča«, Marina Berti. ^ Halla. 15.30: «Prva žena* ^ ka), Joan Fontaine. Viale. 16.00: »Samo eno n .ji grid Bergman. . nf'. Vlttorio Veneto. 16.00. rc,ttt'0- mož«. Alida Valli, J- Adua. 16.00: »Abandera^Jj 61*' Armonia. 15.30: ((Leteči .,, Macario. ci® Azzurro. 16.00: »Mornar ^ D. Fairbanks. « mi 0® Nihče m' Uelvedere. 16.30: verjel«, R. Joung. , ajun* Sv. Vid. 16.30: «Borba '' Lumlere. 16.30: uNepo* ^ San Marinu«. 16.00: »TU »Ob morju«. ____________________ .. nja« pa*® Marconi. 16.00: Družina < Brazzi. ,„invS£"iifl Massimo. 16.00: ((Pustoldv Vallechiari«, Stanlici Novo Cine. 16.00: «*aK .»c Hooda«. jtKa v Odeon. 16.00: ((Meh15" p borba«. hoče Haoio. 16.00: »Diana j* bodo«. „aših * Savona, 15.00: »Hiša na Myrna Loy. Venezia. »Skrivnost obe ^ Vtttorla. 16.00: «Kryateni- ' Ljudski vrt na ProS ((Verige krivde«. Danes 24. t. m. ob 18. bo v UL. XXX OTTOBRE 18 (Tel- 74 otvoritev nove luksuzne trgovine ^ VALUX NAJBOLJŠE KOŽE POTREBŠČINE ZA POTOVANJE LUKSUZNI »PARURES. • LASTNI VZO DEŽNIKI IN TORBICE ZADNJE M INOZEMSKI PROIZVODI, KI JIH uv SAMO NASA TVRDKA Mojstri obrtniki izdelujejo v naših de lavnicah predmete iz kože, ki predstavljajo sen vsake elegantne* Z izleta najmlajših ob Doberdobskem jezeru Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Lil. Silvio Pellico ljll. nadst. - lelefon 11-32 OB OTVORITVI ITALIJANSKIH OTROŠKIH VRTCEV Otroška vrtca v Ažli in Št. Lenartu bosta služila raznarodovanju slovenskih otrok Šovinistični govornik: ,,Tu ni narodnostnih vprašanj, etničnih mej ne manjšinskega vprašanja • Te doline so italijanske in so prve Prelivale kri za tri ko lopo “ - Čemu potem kaznujejo otroke v šoli 2 denarno kaznijo samo zato, ker spregovore slovensko besedo ? Med prebivalstvom Sloven-Benečije vse bolj prevlade innenje, da 'politična de-•Vnost, ki jo med Slovenci ^zvija. Demokratična fronta '0,*tcev y Italiji, sili italijan-j"e'-viadne oblasti, da pospeši-,, Jvdio protislovensko delav-nost... V-2animivo je ugotoviti dej-|V°, kakšnih sredstev so se r**ti poslužile, da bi skušale med prebivalstvom sionsko zavest in miselnost Ostanova ONAIR (Opera na. kSj8!6 assistenza Italia reden-" je postala v zadnjem ea-v beneških vaseh zelo aktiv-Sklenila je, da bo tako v ?*>il kakor tudi v Sent Lenar-. Postavila otroški vrtec. V ta n je kupila v Ažli zemlj'-.e’ v Sent Lenartu pa vilo 20-,pofe Sirka. /Preteklo nedeljo 50 imeli v vaseh svečanosti v zvezi ^^tanovitvijo otroških vrtcev. .Ažli so postavili temelini klen. Manifestacija, ki se je ma ob tej, priliki, je bila v avem smislu manifestacija dalija bjanstva« teh krajev. Ske- le?!6 le bila’ da sp re ni ude-tJz? Prebivalstvo in da so le prenapateži kričali Italiji, v* nekaj dni poprej so tri-oristi ip občinski mežje ku-jj.Vab italijanske zastave, da j/ Im , uporabili za ta dan, tali?-^ bi bij kraj čimboli «ita- 1Janski». Slanosti v zvezi s postavit-. l. ? hmeljnega kamna v Ažli. ;! J-rajala točno 15 minut, se ikofU ežiI Prefekt iz Vidma! Lov Pooblaščenec, podpol-.. H**1 Coeco, komandant orožij"1'' , ter senator .Tessitori. Pvbdne- besede le -spregovnl' ^paji jz Sent Fetra Slove-'v,_'Za njim so'po heka-j be-i ^r.,Jzferegoiorili tudi drugi vir-“.»osliie. • .- bz'J P* bi -se... manifestacija čim-/*j vršila v duhu jtalijanske- k)V; šovinizma in .zagrizenega faštva do Slovencev so pri- peljali v Ažlo učiteljiščnike ®®nt Petra, učiteljice in ob-kr.. e nameščence. Le — ti so živela Italija!«, med-gledam ’lh je ljudstvo samo razpofP Se smejalo njihovim v 'bjenim obrazom. stajah^1'-.*1" d« let« l933 ob" Žok j stirirazredna osnovna bili uč" • 0^roški vrtec. Ker so ni Prostori v tuji zasebni hiši. je država sklenila, da' se zgradi državna šola. V la namen je dala šentpetrski občini precejšnjo vsoto denarja. Vendar je občina ta denar pridržala ter zgradila šolsko poslopje v Seni Petru. Kljub te. mu pa vprašanja še vedno ni bilo rešeno, kajti otrocj iz Ažle so morali od takrat dalje obiskovati šolo v Ssnt Petru. Ko je inšpektor ustanove ONAIR-e govoril o pomenu | ustanovitve vrtca, je med diu- I gim idejal, «da bti stavba slu- I žila za izobrazbo otrok v mA ter.inem jeziku« Pol ure ža tem se je podobna slavnost vršila ■ tudi v St. Lenartu. Nanjo so pripeljali otroke iz vseh okoliških vasi. Govorili sa različni ljudje. Nekdo od govornikov je dejal, da se morajo ljudje upreti politiki slovenske manjšine. Dejal je' «Tu ni narodnostnih vprašanj, etničnih mej ne manjšinskega vprašanja- Te doline so itali. ianske in so prve prelivale krj za trikolorn«. Govorniku je v njsgpvih šovinističnih izpadih ploskal neki priseljenec iz Piemonta, ki je na pozive govornika proti Slovencem pričal kričali proti slovenskemu- župniku Kračini. , Učiteljice pa so kričale Italiji in proti Slovencem. Ko pa naval vrišča le ni mogel žeti zaželenega uspeha med prebivalstvom. so Sp učiteljice pomi rile in polagoma 'utihnile. Ena rned njimi-j*-t-idaj. rekla.: «Ker druge ne kričijo ne bom niti jaz, čeprav sd nam naročili#' i Ce, sedaj pregledamo cilje obeh slavnosti moramo ugotoviti,' da italijanske oblasti kakor tudi reakcionarne tako imenovane italijanske stranke izvajajo nad slivenskim živ-fjem . v»e, večji -pviti^t - ter*-spi Skuhajo ..nasilpo .potujčiti. -Za-j ^afii itegu«««i> Vi 5,vaia Zorana in z njimi kbvo ^azn° kramljal. Med °r?m pa ga je nekdo iz- Lt ’ ki «> sedcli 2 nj‘m K 1 thtzi, nehote razžalil. /Hhtu vi ■ m. Je pu Poslavl lv>" menJr .nu Krpanu, je raz-vW,a kri oblila možgane in ^ hipu je preobrnil mi-katero je sedel, pobil vse V ga6. 10 steklenice. Očivid-^ 8W,k žvenketanje razbile-vt*v 'a še bolj vznemirilo in hH;.!:,da se je prenaglil in V ^ .ko osmešil pred vse- Je kot preplašena žival iHiy,V Proc|ajno mizo in jo h Zbegani obrazi, ' ter «»■„' ki 8a povzročila ^ boljl6na miza so «junaka» Ngjl prestraših in da bi še NUj . !®^*mu peklu, ki je v i, k ?.lnutat' nastal v gostil-C1 oktar Pobegnil skozi za-iWn°’ razbil stekla in še 1 Porezal po obrazu in JA* : ' Ve Pust'l gostilno se 1/!.^ e! v Prvo hišo; ker pa L i D(1.Il|ena vhoona vrata ob V. ktem Ur‘ zaPl ta. J0 s svo-k j,- . 11 ramenom sunil V k m Jib na mah podrl. Bi-L^ioj , *ša Brežana Jožefa, tbjj hig ^ "hadenič razbil vse j>r- Vv »„ ‘ '“v“ "JCOC 0.0- k 'L le pognal.še v so-ie n-,5”? Brecelj Marije, Vlf • p- 2oril prav tak po-t!^1 ,)(.!' Brocljevi je po-blni " 25000 lir škode, " -Sc zbaiiPa 2B 00°' Vaščani, ki i- -Jtvai ’. b> Sitar vso noč ki (' nru-o^hD^kiin [X'ho-- ‘Me! Ti da bi ‘‘u ; '‘‘ V ec it *rnčii « Prišlo ikkI roke in fl-V °°00 hr škede. Ko (^“Ica, skna| ludi njene sta ki »v., .. oijaskim |x ^ st„TCa|i orožnike! Ikisc k'eniii i Za nib'h da - kisn P V a Pri Prvem ^hicT^esli yarnostni organi n, lri morali so po bi Jh lo Sa P8 1 le*o 1 Všč 6' PoLP°ra ter na 2-66e 6 Prek 6*,te*a Pa mu je Slo pogojnost, s katero so ga it enkrat prej ob- : sodili zaradi podobnega vedenja. Oropal jc gostoljubnega prijatelja Pa,pa Robert iz Tržiča'se je pred leti na bojišču seznanil z 26-letnim Pirazzijem Kami-lojri iz Aniella pri Neaplju. Kot vojaka sta bila dobra pri? jatelja In ko tita se po končani vojni razšla, sta drug drugemu obljubila, da se ne bosta nikdar pozabila. Ko sta si poslednji-krat stisnila reko, sta tudi sklenila, da sč bosta obiskala. Tako se-je tudi zgodilo'. Po treh' letih se je na pragu Papa Rc.bcrta prikazal Pirazzi Kami!. Bilo je decembra 1948 leta, prav za božične praznike. Papa je z veseljem sprejel prijatelja v svojo hišo, mu predstavil pravkar zasnubljeno nevesto, ki je bila moževega prijatelja prav tako vesela kot (nož sam. Pogostili so .ga z vsem najboljšim kar so imeli v hiši in mu zvečer ceio odstopili svojo spalnico in se sami zatekli k ženinim staršem. Božične praznike so tako prebili v veseli družbi dragega prijatelja, ki je spal v njihovem stanovanju in jedel pa pri Papovj tašči. Ker se je pn praznikih Pirazzi prehladil, je sklenil da ostane še nekaj dni pri Papu in teko je tudi sto-ril. Nekega jutra pa so ga pri Papovi tušči zaman čakali, na bi prišel k zajtrku, Papa je ves zaskrbljen. da ni prijatelj resno zbolel, stekel v svoje stanovanje,'Zvonil je in zvonil, ker mu nihče ni hotel odpreti, se je mož spravil noter skozi odprto okno. v spalnici je v svoje veliko začudenje našel odprte omare, ki so prazne zeval e v razneseni sobi. Prijatelj ga je oropal do kosti, kajti odnesel mu je vse perilo, obleke in posteljnino. Razočaran' je Papa ' tatvino prijavil policiji. Škodo, ki mu jo je prijatelj povzročil, je bila okoli 200.000 lir. Poleg tega pa so se pozneje tudi spomnili, da je pretkani Napolitanec pri igranju kvart nekega večera olajšal tudi Papavega tasta Mache-da Alojza za tri bankovce po deset tisoč lir, ki jih je imel v levem žepu svojega jopiča.' Policija je takoj po prijavi začela z zasledovanjem predrznega tatu. ki ga je ob comcči policije drugih mest izsledila nekje v Italiji... Po informacijah so po njegovi aretaciji zvedeli tudi, da je Pirazzi poklicni tat in da je blago iz Papave hiše odnesel s svojo priležnico. Obsodili so ga na 3 leta in 6 mesecev zapora ter 20.000 lir globe. Na podlagi odpusta, odrejenega za sveto leto pa so mu pomilostili dve leti zapora. 30 kokošini zavil vrat V noči 30. marca letos je iz hleva Vižintina Alojza iz Ronk izginilo 30 kokoši. Vižintin je itatvino prijavil orožnikom. Ti so takoj pričeli s preiskavo in ker v Ronkah ni bilo nobenega takega elementa, na katerega bi lahko padle njihove sumnje, so sc obrnili po informacije do orožnikov v Tržiču, ki s-o jih pa takoj opozorili na nekatere sumljive ljudi. Orožniki iz Ronk so tedaj takoj šli v Tržič in preiskali hišo 30-lelnega Bezzea Jožefa in že na hedni-ku našli vrečo z dvanajstimi kokošmi. V hiš; je bila njegova sestra Zabadeo Marija, ki se i« orožnikom izgovorila, da Je kokoši pri njih shranil neki neznanec. Toda orožniki, ki so dohro vedeli, da ženska laže. so jo pričeli tako ostro izpraševali, da je končno priznala, da je kokoši v hišo prinesel njen brat, ki jih je ukradel Vižintinu jn da mu je prj tatvini pomagal 31 -letni Donadello Viklor. Povedala je tudi, da ip nekaj kokoši že prodala gostil-, ničarki Pieri Mariji in Ocretti Lizi iz Tržiča. Orožniki so žensko skupno z Bezzeo, Donadellom, Pieri je-vo in Ocrettijevo prijavili sodnim oblastem Bezzeo In Donadello sta bila obtožena tatvine. Zebedeova pa sprejema ukradenega blaga ter Pierije-va in Ocrettijeva pa, da sla kupili kokoši tatinskega izvora. Bezzea so včeraj na gori-škem kazenskem sodišču obsodili na' 10 mesečev in 10' dni zapora ter 8000 lir globe, Dn-nadella na 4 mesece zapora in 12.000 lir globe, Zebedeovo na 4 iriesece zapora in 4 tisoč Hr globe Pierijevo in Ocrettijevo pa so oprostili, ker nista zakrivili kaznivega dejanja. Poleg tega bodo morali vsi skupno poravnati sodne stroške. Visoka zavest partizanov in aktivistov, je v treh dneh taborjenja v sečjolski dolini, ki je bilo združeno s prostovoljnim delcm na čast rojstnemu dnevu maršala Tita, prišla znova do tistega izraza, ki je vzbudil med prebivalstvom tisto navdušenje in samozavest v lastno ustvarjalnpst in usgehe, kot za ,čdša borbe. Brigada biv-' ših partizanov in aktivistov ter "mIadihšR5' brigada «Frenk» šta' močno voljo novih ljudi začrtali v teh dneh pot vodi Rokavi, da ne bo ob prihodnjem deževju znova trmasto poplavljala rodovitne ravnine. Uspeh množičnih sestankov Takoj po množičnih sestankih, ki so jih imeli bivši borci preteklo sredo po vseh krajevnih in mestnih odborih ZPP, so se začeli priglašati za brigado. Tako se je priglasilo v Kopru 48, v Šmarjah 37, v Ga-žonu 53, v Sergaših 10, v Pomjanu 11, v Ankaranu 26, v Sečjolah 12, y Glemu 9, v Borštu, Flegih in Fierogi po 6 tovarišev in podobno po drugih vaseh. Brigada je tako narastla na 286 članov, ki so sestavljali odločno in močno udarno skupino, katere ne zaustavi nobena ovira. Navdušenje in pripravljenost, da pomagajo tam, kjer je najbolj potreoa, jt. bilo na višku. Ne samo na višku: «Na konici je bilo, ker je premalo izraženo, če rečem na višku«, nam je dejal komandant brigade tov. Gruden, je ves prevzet od tridnevnih vtisov taborjenja. Politična zrelost Ze kmalu po 6. uri je pripeljal prvi kamion iz Gažona 57 borcev in aktivistov. Temu je sledil drugi iz Šmarij z 49 aktivisti. Do devete ure ie bilo zbranih že 270 tovarišev in tovarišic. Potrebno je, da pri tem poudarjamo visoko politično zavest bivših borcev in aktivistov iz vasi. Pustil; so doma vsa nujna dela, obiranje češenj, škropljenje trt, pobiranje graha in šli v brigado, da tako dajo svcy prispevek pri delu., ki ,bo prinpslo velike, koristi skupnosti. Nobena ovira ne bo ustavila takih ljudi 44acl 270 rok je prijelo za lopate in krampe, ki so se zabliskali v sencu kot v pozdrav. Zagrizli so se v strugo, kopali, nakladali in odvažali zemljo kot da imajo namen y nekaj dneh spremeniti liCe tej dolini. Cela gora ne bi se bila mogla upirati odločnosti teh ljudi. Tako prvi, drugi in tretji dan. Tretja četa drugega bataljona je pod vodstvom tov. Gu-njača Mirka napovedala tekmovanje vsem četam v briga-di. To je bilo kot plamenica v kres suhega dračja, ki je vžgala tekmovalni duh v vsej brigadi. V mogočno manifestacijo u-darnosti je izzvenel dan. ko so tudi borci poslali skupno z drugim ljudstvom v okrožju s štafeto pozdrave in voščila tovarišu Titu. Vsi skupno z mladinsko brigado «Frenk» i(, zbrali v dolini sredi preobloženih dreves z zrelimi češnjami, vinogradov m ze zoreče pšenice. V delavskih oblekah in z orodjem v rekah so pristooali k mizi in podpisovali svoja imena pod besedilo voščila. Vsi razen enega so se podpisali. Se pravi, da med partizani rvi več nepismenih. Štafetno palico so izdelali sami. Godba je zaigrala «Na juriš«, nakar je komandant bri- gade tov. Gruden izročil štafetno palico tekaču, ki jo je skupno z drugimi odnesel v hitrem tempu proti Kopru. Delovni uspehi Uspehi tridnevnega prostovoljnega dela brigade bivših partizanov in aktivistov koprskega okraja sc: izkopali, prevozili in izravnali so 1200 metrov zemlje v 5.000 normiranih delovnih urah v skupni vrednosti 75.000 dinarjev. Nad mesec dni bi moralo delati 20 delavcev po normah, da bi opravili delo, ki so ga partizani v treh dnevih. Zadnji dar>. ob zaključenem taborjenju je štab brigade javno pohvalil 40 tovarišev in tovarišic, ki so se posebno izkazali pri delu. Zlasti je omenjen tov. Gunjač Mirko, ki je napovedal tekmovanje vsem edini-cam. Kot najbolji vestni sta bili pohvaljeni 52-letna Trento Katarina iz Sečjol, ki je tudi invalid NOB, in tovarišica Ber-Žan Anica. Najboljša je bila četa iz Smarij-Gažona. kateri je bila podeljena prehodna zastavica. Najstarejša člana brigade sta bila tov. 59-letni Mikec Anton iz Soreta pri Izoli in 54-let-ni Pocci Ivan-Italijan iz Sera-vallo v Piemontu. Obisk predstavnikov ljudske oblasti okrožja Med deiom so brigado obiskali tudi tov. Beltram Julij, predsednik IOLO, in Kralj Franc-Petek. predsednik okrajnega LO, ki sta izrazila vsem članom brigade svoj« veliko zadovoljstvo. Imeli so tudi o-bisk SKUD-a «Jože Moškric« iz Ljubljane, ki jim je priredil lep koncert. Tud: sami so prirejali zabavne večere in zaključni miting, kateremu je prisostvalo veliko število ljudstva iz kraja in bližnjih vasi. Domačini so se prijavljali za pomoč v kuhinji in prinašali razno zelenjavo, sadje in drugo ter tako prispevali k uspehu dela. Nadvse pa je bil zadovoljen tov. Berdon, ravnatelj istrskega vodovoda, ki vodi ta dela. Partizani so mu pripomogl., da je lahko oprostil skupino 2° delavcev in jih poslal na druge cbjekte in gradilišča. Resnica o naši stvarnosti se ne da izbrisati z obrekovanjem in lažmi Komandant brigade tov. Gruden nam je naročil nuj izrazimo tole zaključno misel vseh partizanov in aktivistov, ki so bili na taborjenju. Zastonj se ob nas in našo ljudsko oblast zaganjajo reakcionarji in keminformisti. Resnica o stvarnosti odločne volje našega ljudstva, ki si tako ustvarja boljše življenjske pogoje, se ne da izbrisati. Pot, ki jo hodi naše delovno ljudstvo, je nadaljevanje poti, ki si jo je začrtalo že leta 1941. Prvi izpit je zelo dobro položilo in je bil izpit dobro zaključene oborožene borbe. Sedaj polaga drugega v gospodarski borbi. Kot prvega, bo tudi tega dobro izdelalo, pa naj je to kapitalistom prav ali ne. Ob povratku v Koper je bila brigada razpuščena. Prej pa je še zaorila iz vseh grl tista borbena partizanska pesem, ki je vžigala srca in krepila pogum v najtežjih dneh borbe. Odmev te pesmi je odjeknil tudi na morje in pobožal valove, ki so jo ponesli dalje proti Trstu in še naprej.... Ob zaključku taborjenja so vsi članj brigade sestavili in poslali tovarišu Titu sledeče voščilo: «Ob Tvojem rojstnem dne- Kaj je potrebno za izboljšanje prehrane po naših menzah Dostikrat slišimo od abonentov v ljudskih menzah, kako se pritožujejo nad raznimi napakami poslovanja in slabo hrano. Navadno ob takih prilikah čujemo, da se upravni odbor menze ne hrani v menzi in da se znrad: tega ne zanima preveč za njene težkoče. Drugi razlog, ki ga običajno slišimo je ta, da se zaradi brezbrižnosti upravnega odbora uslužbenci ne zanimajo d.ovcljno za teč'-o in zadostno, prehranp abonentov. Drugi zoped-iščejo--.cz, o,c nezadostne prehrane Vitem, (ja oddajajo abojiertti thpnzi različne fibuske,' nakizh^iV, čeprav prejemajo vsi isto hrano- Nastane vprašanje, kje je treba iskati vzroke teh pomanjkljivosti in nepravilnosti., Po mojem mnenju je krivda tako na upravnih odborih, kakor tudi na abonentih ter na okol-nosti, da so abonenti in upravni odbor med seboj premalo povezani. V upravni odbor vsake menze naj pride vedno vsaj po en zastopnik sindikatov ter abonentov, ki se hranijo v menzi. Tako bodo odbori lahko na skupnih sestankih reševali vsa vprašanja, ki se tičejo menze in njenega upravljanja. Pred vsem pa bo odbor slišal vedno mnenje abonentov ter njihove morebitne želje. Abonenti morejo postati aktivnejši v tem smislu, da se pričnejo sami zanimati za izboljšanje menze, to je mogoče le na ta način, da sodelujejo v upravnem odboru. Od primera do primera bi bilo umestno, da se zberejo abonenti na množičnem sestanku in na tem razpravljajo o vseh perečih vprašanjih. Glede najdijce v živilskih nakaznicah je treba na vsak naliti izenačiti leoličino oddanih živil tako, da tisti ki imajo nakaznice višje skupine, oddajo nekaj odrezkov za živila manj in da s preostalimi odrezki razpolagajo po lastni uvidevnosti. Vsekakor naj bodo v menzah izobešena na vidnem mestu navodil a o tem, koliko odrezkov morajo oddati, da bo vsak abonent lahko spoznal poslovanje menz in znal presoditi koliko mu menza lahko nudi. ' Torej, samo s sodelovanjem med odborom in abonenti z zanimanjem enih in drugih za uspeh menze ter enakopravnostjo abonentov bomo izboljšali prehrano v naših ljudskih menzah. vu Ti pošiljamo vsi Tvoji | vojni tovariši, borci in aktivisti koprskega okraja, zbrani na partizanskem taborjenju v Sečjolah, naše najprisrčnej-še čestitke z željo, da bi nas vodil še mnogo let, kakor si nas vodil za časa naše težke ! NOB, katero smo zmagoslav- j no zaključili. Danes, ko nas : reakcionarni in kominformi- i stični svet obrekuje in sramotno napada, Ti svečano prisegamo, da smo Tebi popolnoma predani in smo pripravljeni na Tvoj prvi poziv kot v času borbe braniti našo zemljo in svobodo, katero znamo samo mi borci, ki smo zanjo prelivali svojo kri, najbolj ceniti. Nikoli ne bomo dovolili, da bi nas tujci, lačni naše zemlje žive izgnali z rodne grude, ki smo jo sami osvobodili. Sprejmi, dragi naš komandant, naše borbene pozdrave od vseh spodaj podpisanih Slovencev, Italijanov in Hrvatov iz Istre, ki je in ostane naša. Na položaju — s tabora partizanov in aktivistov koprskega okraja. Sečjole 25. maja 1950. Smrt fašizmu — svobodo narodu ! Komandant brigade GRUDEN A. I. r. in 286 lastnoročnih podpisov borcev in aktivistov. Mladina pošilja loščila maršalu Titu Našo usodo si kujemo sami pod vodstvom voditelja jugoslovanskih narodov Naša mladina, zlasti ‘ ona, zbrana okoli Zveze antifašistič. ne mladine - ZAM, vidi v maršalu Titu svojega jrravega voditelja, vzornika in tovariša. Čeprav bo proslavljal Tito jutri svoj 58. rojstni dan, se počuti mladina v njegovi družbi, v pogovoru o njem tako, kot bi bila njegov sovrstnik. Od kod ti odnosi? Prav gotovo izvirajo še iz narodnoosvobodilne vojne, ko se je tovariš Tito postavil na čelo gibanju, ki je uteleševalo mladino z vsem njenim žarom idealizma. Tedaj je slonela vsa borba na prijateljski vdanosti, ki so jo čutili borci do svojega vrhovnega voditelja in poveljnika Med temi in njim ni bilo nobenega prepada, nobenih ob-zirov, nasprotno, vse je družila ena sama vez: Prepodili okupatorja in osvoboditi domovino! Za tem urediti svoj lastni dom po načelih pravice in pravičnosti, potencirati socialno noto, podrediti posameznika skupnosti, odstraniti za vselej ■leglo družbene nesreče: izkoriščanje človeka. Ob teh nalogah je obvladovala prav vse za-,vest, da je tudi mladina s svojim voditeljem Titom sposobna ‘izvesti ta ogromni program. Ža tovariške odnose med Ti- lom in mladino je pomembno tudi to, da kakor je govoril Tito vsemu mlademu rodu tedaj, ko je bil v gozdovih, v ilegali h n terenu, v ječah in taboriščih, in sicer iz srca, tako mu govori danes in tako bo govoril mladim rodovom čez deset in deset let. Mladina bo vselej njegova, v njem bo videla ideal človeka, ki uresničuje njene smele načrte, kot jih je sposoben uresničevati le tisti, kateremu tli vedno zanos mladosti in ki čuti, da ima za seboj vsako leto nove borce, ki so mu pripravljeni slediti, kakor so mu zvesto sledili’ kot partizani v letih 1941 do 1945. Čustvovanje naše mladine do maršala Tita se je pokazalo v pravi luči ravno te dni, ko mu le v štafetah po morju in po suhem nesla voščila za njegov rojstni dan. Isto čustvovanje je pokazala v pismih in resolucijah, ki jih pošilja na njegov naslov. Njihova vsebina je enostavna, izraža pa še danes v glavnem isto kot v časih narodnoosvobodilne borbe. Naj slišimo mladino samo: ((Vzgojeni po vzorih naših očetov in bratov, tovariš Tito. ti antifašistična mladina iz Marezig pošilja borbene pozdrave iz tiste vasi, ki je že nekdaj sta- la kot nezavzetna trdnjava proti fašizmu. S Teboj hočemo biti, s Teboj se hočemo boriti, dokler ne bemo dosegli svetlega vzora: miru in svobode po vsem svetu!« Iz Babičev se glasijo voščila rned drugim: «Mi mladi, ki amo se rodili iz isker, ki so šinile izpod Tvojega kladiva in smo danes po krivičnih mejah, ki smo jih surejeli v korist miru v svetu, ločeni od Tvoje domovine, kf je tudi naša domovina. obljubljamo, da bomo z našimi mladimi silami storili vse, da bomo tudi pri nas čim-prej zgrudili socializem. Da bi tovariš Tito še dolgo živel in nas vodil še naprej iz zmage v zmago!« Aktiv iz Pobegov je bil enako iskren, ko je zapisal: «Ti si nas vodil vse kozi tetžke in krvave borbe za izgon okupatorja in nas vodiš tudi danes na poti za izgradnjo socializma v našem okrožju. —• Obljubljamo Ti, dragi maršal Tito, da bomo trdno stali ob Tvoji strani in se borili skupno z ljudsko mladino Jugoslavije proti vsem tistim, ki bi hoteli z lažmi prikriti našo stvarnost«. V Cezarjih se je zbrala mladina na množičnem sestanku in poleg izrazov voščil napisala še tole: «Ne bomo dovolili nika-kega barantanja pri zeleni mizi. Našo usodo si kujemo sami. Naši bratje, sestre in očetje, ki so padlj med NOB proti okupatorju, so že potrdili in zapečatili našo zahtevo. Od naše zemlje, prepojene s krvjo, ne bomo odstopili niti koraka. Obljubljamo, da bomo delali in da ne bomo štedilj naših zdravih sil po vzorcu mladine Jugoslavije«. Mladitiska delovna brigada <(Frenk» v Sečjolah, ki izhaja iz svetopeterakega sektorja, in njen štab so obljubili, da bodo delali tako, da bodo dnevno presegali tudi norme in da bodo izpolnjevali vse naloge, prejete od svoje voditeljice KP. Zagotavljajo še, da bodo po svojem povratku cšomov organiziral; takoj drugo mladino, kj bo nadaljevala delo v brigadi. Nato pravi dobesedno: «Naša brigada, ki šteje 70 mladincev in mladink, je napravila v tekmovanju za Tvoj rojstni dan 7661 delovnih ur ter pri tem izkopala 6946 metrov materiala. S tem, da se bomo še tesneje strnili okoli Tebe, bomo postali vedno bolj krepki«. Mladina Topolovca, Zrnjovca ir. Hrvojev vošči: «Naj Vam naš pozdrav izpoveduje našo voljo pri uresničevanju naših ciljev v borbi za izgraditev srečne bodočnosti«. Iz Nove vasi je šlo to voščilo; ((Tovariš Tito! Mladina je bila za časa NOB steber osvobodilnega gibanja, ki je pripeljal naše delovno ljudstvo do zmage. Tudi za časa obnove pomaga mladina pri delu za izgradnjo socializma. V čast Tvojega rojstnega dne smo prispevali s prostovoljnim delcm in se odzvali tudi v delovno brigado«. Podobne vsebine so voščila mladine v Sv. Petru z dostavkom, da so v času tekmovanja na čast rojstnega dne tovariša Tita napravili 450 delovnih ur in dali 40 mladincev in mladink v mladinsko brigado. V Pučah pišejo: ((Maršalu Titu čestitamo in mu želimo največje uspehe za naprej. Pri tem mu podarimo 559- ur prostovoljnega dela, ker smatramo, da bomo le na ta način dosegi; naše končne cilje«. Pionirski odred v Kcštaboni je po izrazih želja za rojstni dan napisal: ((Sedaj hodimo v slovensko šolo, ki jo radi obiskujemo in se pridno učimo. Obljubljamo, da se bonio vedno pridno učili in da bomo vedno branili naš jezik in slovenski narod pred 'ujimi so vražniki«. Iz Tinjana poudarjajo: ((Nikol; ne bomo dovolili, da bi še kdaj teptal fašizem p0 naši Istri. Danes gradimo nove šole in zadružne domove,- v katerih sr bom0 izobraževali, da bomo enkrat s tem koristili vsej skupnosti«. Enako so se spomnili na voščila naše njnožične .organizacije in člani sindikalnih podružnic. Tako voščijo člani SIAU iz majhne vasice Labor rned drugim tudi; «Na čast te- ga dne bomo dali vse sile izpolnitev enoletnega gospod« skega plana«. Kmetje in delavci vasi h šiabona pravijo: «Zelimo Va kakor tudi vsem jugoslova skim narodom mnogo uspeh. Pii graditvi nove Jugoslav; in izpolnjevanju petletne plana«. Sindikalisti Istrske bankc Kopru voščijo med drugim, b; tovariš Tito vodil v zdrav ir. moči svoje narode Sjkozi b( be do končne in popolne zrna socialistične izgradnje Jug sla vi je. Člani podružnic LIPA, O PAD in invalidske krojačni obljubljajo .da bodo.za napi št bolj strnjeni nadaljeval; delom pri obnovi in pri odst: njevanju pojavljajočih se pi tiljudskih elementov, da se 1 ko utrdi graditev socialističr ga gospodarstva v Istrskf okrožju Sindikalna podružnica ust bencev pravosodnih ustan vošči med drugim, da bi to: rij Tito še dolgo in s prav kimi uspehi, kot do sedaj i dil jugoslovanske narode v vestni graditvi socializma, i s tem kaže pravo pot razvi narodom vsega sveta. Sindikalisti pleskarske de! rativne zadruge v Kopru žel še mnogo let t-: neomaj borbo proti vsem zatirale, človeških pravic. Prav tako je poslala sv. čestitke mladina iz vasi Loj: ter prebivalci vasi Krkai in številne druge organizaci 'hekcu, »igodmm o- nadid {vtedmlteo- o£ (tadi fadtetndJti oicJU I Lil lj ! 1 BODOČNOST JE NASA S pomočjo Ziunostenske banke podružnice v Trstu, so se tedaj tudi razni slovenski pridobitni krogi pričeli zanimati za prosto pomorsko plovbo ter so se kot prva slovenska kom-paktna skupina udeležiti pri nakupu in pri obratovanju raznih takih manjših paroplovnih podjetij, kakor n, pr. P osebno pri nakupu ladij «Radiuin», «Conca d’oro», «Zora», «Jadera» in slično. Prvemu koraku Zivnostenske banke je nato sledila tudi Jadranska banka, ki se je pričela zanimati tudi za take in enake pomorske posle, nudeč primorskim in dalmatinskim kapitanom in pridobitnim krogom primerno financielno pomoč. Temu tako upa polnemu razvit-ku svobodne plovbe je napravila svetovna vojna nenaden katastrofalen konec. Med svetovno vojno 1914. -1918. so se posebno v Trstu zbirali v ozkem prijateljskem krogu Slovenci in dalmatinski Hr-vati, ki so se zanimali za pomorstvo. Med njimi se je posebno odlikoval Hektor Polič, ki je nekoliko let Pred svetovno vojno prevzel vodstvo tedaj male paroplovne akcionarske družbe «Navigazione liber« triesii-na», in to iz rok suoiega očeta Mate Poliča, ki je bil konec 19. stoletju skozi dobo 10 let nadvse zaslužni predsednik Slovenske čitalnice v Trstu. V nekoliko letih je pok. H. Polič to malo družbo dvignil do največjega razvitka in vpliva in, ko je izbruhnila svetovna vejnu, je ležalo v delu v «Stabilimenio tec-nico triest ino» za račun te družbe deset novih ladij, vsaka v nosilnosti preko 10.000 ton. Pod vodstvom pok. Hektorja Poliča se je razpravljalo o ustanoviti nove družbe, kjer bi bil po največjem delu zastopan slovanski kapital. Pod vodstvom Poliča in njegovega pok. brata Vladimirja se je skušalo pritegniti kolikor mogoče ladij, ki so opravljale prosto plovbo, da prestopijo v to novo delniško družbo. Računalo se je tedaj z okolnostjo, da bo po končani svetovni vojni nastala velika povojna svetovna konjuktura v pomorski plovbi, ki se je obetala posebno zaradi tega, ker je med vojno toliko ladijskega parka bilo po sovražnih podmornicah potopljenega in uničenega. Na ta način se je zlasti s sodelovanjem Jadranske banke in tedanje podružnice Zivnostenske banke v Trstu posrečilo navzlic vojni, po enoletnem delu ustanoviti novo delniško, družbo ((Oceniav s sedežem v Trstu. To je bilo 5. aprila 1917. Slovenski del karatistbv je ime! v upravnem svetu tudi svojega zastopnika. Plovni park družbe e obstajal tedaj iz 10 večjih in 5 manjših ladij. Po svetovni vojni je nastala za družbo glede na aoiocita senzermenske pogodbe nevarna situacija. Slo je za njen obstoj. Sele v septembru 1920 je bilo zaradi dogovora med Trumbičem in Bcr-tollinijem končno v načelu odločeno, da bo postala družba «Oceania», katere večji del kapitala je bil v jugoslovanskih rokah, jugoslovanska družba. Leta 1923. se je družba «Ocea-nia» preselila v Jugoslavijo, in sicer si je za svoj sedež zbrala Beograd. Vidimo, da so se lik pred vojno (1914.) pričeli maloštevilni slovenski pridobitni krogi zanimati za pomorsko trgovinsko mornarico. Sjovenski pridobitniki so se združevali z dalmatinskimi Hrvati, ki so sloveli kot priznani pomorski veščaki. Nekaj karatistov je bilo Slovencev. V splošnem pa je bilo zanimanje naše široke javnosti enako ničli. Vsa ta važna vprašanja so pustila dejansko našo javnost hladno in dezinteresira-no. Samo posamezni so se najti, ki so se zanimali dejansko za ta vprašanja. V bivši državni tvorbi se je iz dneva v dan vedno glasneje ponavljala zahteva slovenskega gospodarstva, da se mu že končno ustvari zanj toliko potrebna zveza z -morjem, ki je postala Že življenjskega pomena. Z nasilnim prisvajanjem Vsega Slovenskega Primorja je bila našemu narodnemu telesu zadana globoko rana. S tem je nastal položaj, ki je nujno zahteval usmeritev trgovine v pristanišča,, ki so bila najbližja slovenskemu zaledju. Zahteva po zvezi Slovenije z morjem ni bila le nekaj umetno ustvarjenega, temveč nujnost za vse slovensko gospodarsko življenje ki je težilo k morju čeprav se tedaj tega mnogi niso zavedali. Vendar pa sc se oglasili neiec.-temfki, ki sc videli, kak'ne ve. like izgube trpi naše gosp dar-stvo in so postavili zahteve po osamosvojitvi in neodvisnosti. Prenehati bi se moralo s pošiljanjem blaga po tujih železnicah, skozi tuja pristanišča, ra tujih ladjah. Spoznali so, da bi mj vse to lahko opravili sami, ker imamo vse pogoje in možnosti, ki nam jih že narava sama nudi, v vsej svoji grobosti, v izobilju. Kot prva točka programa je bila zahteva cestne zveze Ljubljana-Sušak. To cesto bi šele morali zgruditi. Ta misel se je porodila l- 1935. Tako bi nastala najkrajša zveza Slovenije z morjem skozi sušaško pristanišče. Ker se naša trgovina takrat ni več mogla usmeriti proti Trstu, ki je pred nami ležal kot nerešeno narodno in gospodarsko vprašanje, je iskala no-Ve poti. Svoj izhod na morje in po morju v svet je našla na Sušaku, v takratni najsevernejši luki Hrvatskega Primorja, ki ima sicer najdaljšo pot po morju, zato pa najkrajšo pot v Srednjo Evropo. Tako naj bi Sušak, v nadomestilo za Trst, postal slovenska luka! Takrat je bil Sušak edini slovenski izhod na morje in skozi to luko je šlo veliko slovenskega bo-gastva-našega lesa. Konec druge svetovne vojne je napravil temeljite spremembe. Slovensko Primorje, ki je bilo nasilno odtrgano od Slovenskega narodnega telesa, je bilo večidel priključeno k FLRJ. Na naših mejah se je pojavila nova državna tvorba Svobodno tržaško ozemlje. Trst, skozi katerega je šla v predvojnem (1914.) pomorskem prometu nad ena tretjina blaga iz slovenskih dežel in ki je bil tedaj ena izmed desetih največjih luk na svetu, je ostal izven naših državnih meja. Tako smo Slovenci po krivični razsodbi spet ostali brez svojega pristanišča, ki je, kot smo že poudarili, bilo v predvojni dobi po številu slovenskega prebivalstva največje slovensko mesto. Ljubezen do našega morja ni ugasnila in v srcih slovenskih ljudi nenehno živi vera v boljše in srečnejše življenje, ki mora slediti, tudi za one brate in sestre, ki še niso «pod streho hiše ene». Slovenci se moramo zainteresirati za svoje pomorstvo, pomorsko trgovino in domačo trgovinsko mornarico, kakor to odgovarja časti slovenskega naroda in npegotH poziciji na tej obali Jadranskega morja! Živimo ob obali Jadranskega morja in moramo opravičiti našo posest in položaj na morju. Imeti svoje morje, a ne biti orientiran k njemu, pomeni odrekati se vseh neizmernih prednosti, ki jih morje nudi za vse potrebe narodnega in držav nega življenja. O naši obali se piše in poje, govori in pripoveduje, njene lepote se filmajo in slikajo. Njo ob;skujejo delovni ljudje iz vseh krajev naše domovine, v našem morju se kopajo, sončijo in krepijo. Vse je nekako sentimentalno, romantično, estetsko, higiensko in turistično razpoloženo za naše morje in kraje, toda dalje od tega pa ni šlo. Medtem entu-ziazem, občutek in hrepenenje po morju, impresije in spomini bivanja na njem niso elementi, k: ustvarjajo popolno pomorsko zavest. Ta bo med našim maro-dom zavladala šele takrat, ko bo on, razen pretresljajev m emocije duše, z našim morjem povezal tudi svoje materialne interese irt potrebe. Sleherni naš človek mora priti do spoznanja, da svoj razvitek, blaginjo in bodočnost najdemo le na morju. Madžari n. pr., ki nimajo svojega morja, so poteptali ne samo hrvatska državna prava in vladarjevo prisego, temveč so na originalni tekst zakona o hrvatsko-ogrski pogodbi iz leta 1867. prilepili košček papirja, da tako Hrvatom zasužnjijo Reko! Madžarska vlada in apostolski ogrski kralj in cesar avstrijski sta se s to zločinsko prevaro polastila morja pred mestom Reko. Nato je minister trgovine grof Stefan Szecheng lansiral med Madžare klic «Ten-gere, Magparh (Na morje, Madžari!).- Temu klicu so Madžari sledili in so nekaj let kasneje zgradili z ogromnimi stroški svojo trgovinsko mornarico na Reki in uspešno tekmovali z avstrijsko. Na Reki so uredili trgovinsko luko na umetni način, toda na tak, da je bila re-ška luka poznana vsemu svetu. Tudi zadnji nemški cesar Viljem je vrgel zadnjih devetdeset let med narod klic ((Deutschland, deine Zukunft liegt am Meer!» (Nemčija, tvoja bodočnost leži na morju!). Od tiste dobe je datiral temelj nove nemške državne politike, usmerjene k zgraditvi močne vojne in trgovinske mornarice. Takih in sličnih zgodovinskih primerov bi lahko našteli še več! Dokaz so, da so vsi narodi, tudi oni, ki nimajo morja, težili k morju in po morju v svet! Mi smo prosti! Mi živimo ob morju! Veje našega naroda so se razprostrle tik do morja! Zato se Pa tudi zavedajmo, da živimo ob vedno bijoči žili življenja, ki nikdar ne umre, ki neprestano deluje, nas dviga in vodi k napredku, h kulturi, k boljši bodočnosti! Naša naloga je preusmeriti slehernega Slovenca k pomorski miselnosti! Druga naša naloga naj bo ustvariti slovensko pomorstvo s slovenskimi mornarji na slovenskih ladjah! S. B. P. GOSPODIEST¥ O | TRGOVINA • TNDVJTRIJA• PROMET • Trst je trgovsko ali industrijsko mesto? Tržaški urad ECA je ob drugem letu ERP-a (pravzaprav bo že tretje) izdal posebno publikacijo, ki je po vzorcu ostalih podobnih izšla brez podpisov, z izjemo odgovornega urednika: Mario Polla, gospodarski strokovnjak pokojne «La 1 oce libe-ra» in izvedenec v vprašanjih «economie utilissimen. To mu je nedvomno treba priznati, ker ni baš slabo presedlal... V njej je najti med drugim tudi uvodnik o ponovnem dvigu Trsta. Težko je reči, kdo ga je napisal — morda celo predstavnik univerze pri ECA? Na vsak način trdi, da je Trst ((predvsem trgovsko mesto«. Trditev sloni na razlagi, kako se V BELJAKU SEJEM "na meji treh držav,, Iz Beljaka poročajo, da bodo priredili v dneh od 22. do 30. julija t.l. sejem pod naslovom ((Razstava na meji treh držav v Beljaku«. Razstava bo obsegala izdelke obrti, industrije in poljedelstva ter delež trgovine. Razstava bo mednarodnega pomena in se je bodo udeležili razstavljalci iz ITALIJE: pokrajine Videm in Gorica, TRSTA, SLOVENIJE in iz raznih avstrijskih dežel. je tukajšnjo gospodarstvo razvijalo. O preteklosti ne bomo razpravljali, dejstvo pa je, da je. danes tržaško gospodarstvo v krizi, čeprav je statistika prometa za 1949 izkazala enako tonažo kakor 1. kenjunkturnega leta doslej. To pomeni, da trgovska, torej prometna funkcija, ni bistvena, marveč odloča na tehtnici položaj industrije. To je seveda jasno, ako pomislimo na zaposlitev prebivalstva v posameznih panogah. Industrija prevladuje celo že ob koncu avstrijske dobe, poslej pa popolnoma. Clankar meni nadalje, da položaj «emporija» odseva gospodarsko - politične izpremembe zaledja in da {(suverenost nad teritorijem nima pomena», pri-stavlja pa, ((nasprotno, če odvzamemo vzroke vznemirjenj, prispeva k pomirjenju področja in daje možnost soudeležbe pri gosepodarstvu države» (seveda zapadne sosede). Bistveno je marveč vzdrževanje prometa s Podonavjem in s čez-morjem. To da bo doseženo, «ko evropski narodi ne bodo videli zgolj svojih krajevnih meja, marveč se bodo prilagodili interesom vse Evrope, t. j. bodo vsi sprejeli načelo evropskega sodelovanja». Besedovanje, zadiši močno po Sfor-zi, Coudenhove - Calergiju in podobnih utopistih, ki jih gospodarsko življenje kaj malo ceni. Na meji raznih, idej in sistemov, kakor je Trst, treba priti z drugačnimi besedami, razen ako se hoče diktirati. Si-1913 najbolj ] cer je pa vse zaman: kakor ti v gozd, tako iz gozda, kolikor ugodnosti nudiš gospodarstvu, prometu, tu,jim interesentom, na toliko odziva smeš upati. Bistvena je seveda pohvala ERP-prometa. Govori se, da delajo ladjedelnice, navkljub težavam, ki vladajo na tem področju v Italiji (slaba tolažba), z 68 odstotki kapacitete. Najbolj je poudarjen pomen ((Aquile», ki bo postala «ena najmodernejših čistilnic Evro- Lani 16. julija smo slavil: 50-letnico rojstva našega najplo-dovitejšega umetnika na področju grafične umetnosti, slikarja prof. Božidarja Jakca, prorektorja in prvega rektorja Akademije upodabljajočih u- £t\» 7'ttin J liti i u t metnosti v Ljubljani. Obenem je letos minilo 30. let. odkar ju pričel mnogo obetajoči umetnik s svojim študijem in delom na umetniški akademiji v Pragi, ki jo je dovršil z odličnim uspehom Jela 1923. Božidar Jakac se je rodil 16. VII. 1899. v Novem mestu, ka- Splovitev ladje iustralla" v Združenih ladjedelnicah W* Ul M lil | mm KAKOR JE ZNANO, SO V NEDELJO SPLOVILI V ZDRUŽENIH LADJEDELNICAH MOTORNO LADJO «AUSTRALIA», KI BO POD LLOYDOVO ZASTAVO VEZALA TRST Z AVSTRALSKIMI PRISTANIŠČI mor se je preselil njegov oče,1 Istran iz naselja Jakci pri Zrenju, mati mu je bila Dolenjka iz Kostanjevice. Gimnazijo je študiral v Novem mestu, maturiral Pa je na realki v Idriji kot vojak 1918. Istega leta oktobra sta bili razstavljeni _ia XV. umetnostni razstavi v Jakopičevem paviljonu dve Jakčevi risbi. V Pragi je bil sprejet naslednjega leta ob vpisu na akademijo v 2. letnik, slikarskega oddelka, 1919.-1921., 3. in 4. šolsko leto (1921-23) pa je študiral grafiko na specialki pri znamenitem učencu Maxa Klingerja in Munchovem sobojevniku prof. Avgustu Br6mse-ju, ki je bil mlademu Jakcu poleg Riharda Jakopiča poglavitni umetniški mentor in učitelj. Praga je bila že tedaj živahno umetnostno središče in zlasti v grafiki je bila vodilnega pomena z? slovanski del Evrope. Tedanja avantgardistična ali napredna sodobna umetnost n; v povojni Pragi v ničemer zaostajala za drugimi kulturnimi središči, tako da je ambiciozna češkoslovaška prestolnica postala zelo privlačno zbirališče mladih umetniških in znanstvenih moči, ki si pridobivajo svoje znanje v živahnih mednarodnih stikih in na številnih študijskih potovanjih po svetu. Tudi Jakac je pričel s svojimi potovanji in ogledi že zgodaj in je danes eden naših najbolj razgledanih in preizkušenih umetnikov. Veder temperament, prožnost in tankočutna umetniška ngtura globoke čustvene sprejemljivosti se družijo z neutrudljivo delavnostjo, z resnobnim spopolnjevanjem in najvztrajnejšim vežbanjem v vseh možnih tehnikah. Ko je Jakac potoval po Nem. čiji, se je v Berlinu seznanil z norveškim komponistom Ha-raldom Saeyerudom, s katerim si je leta 1925, v času svojega bivanja v Parizu, ogledal afriški Tunis. Jakčev oljni portret prijatelja Saeveruda, ki je danes v Narodni galeriji, je nedvomno eno najodličnejših del slovenske portretne umetnosti obče, eden izmed viškov Jakčeve ustvarjalne sile. Po enoletnem hiyanju v Parizu, ki mu je odkril usodna, a dragocena spoznanja v stiskah in zagatah moderne evropske umet- nosti, Se je delno razočarani umetnik z novimi upi vrnil v Ljubljano, kjer je med drugim delom pričel poučevati risanje na srednji šoli. Toda nestrpni slikar, željan novih vtisov, odpotuje 1928 drugič v zapadni svet, spet v Severno Afriko, a naslednjega leta v Združene, ameriške države, ki si jih je temeljito ogledal in od koder s? je vrnil v domovino šele po dobrih 2 letih (1931). Kasneje je Jakac potoval po Jugoslaviji, bil je večkrat v Italiji, Norveški (1936) in na Madžarskem (1940). V času svojega bivanja v Pragi in v Ljubljani je ilustriral vrsto pesniških zbirk (A. Gradnik, M. Jarc), mnogo mladinskih in drugih knjig. L. 1923 je izšla prva slovenska izvirna mapa, to so lesorezi Gradnikove zbirke «Pisma». Skupaj s pesnikom Milanom Jarcem je izdal dve knjigi popotnih' spominov «Odmevi rdeče zemlje« (1931), monografijo o Jakcu pa je napisal 1. 1932 dr. Karel Dobida («Bo-židar Jakac«, Umetniška matica, Ljubljana 1932, XXI + 81 ilustr., tisk. Veit, Domžale). Tako je postal Jakac dejansko utemeljitelj moderne slovenske grafike, zlasti umetniške grafične ilustracije, ki je bila pred njim zelo skromna in nerazvita umetnostna panoga. V razvoju sodobne slovenske umetnosti je Jakčev doprinos pristnih grafičnih izraznih sredstev Elede tehnične in umetniške spopolnitve izredno pomemben, saj obsega njegovo plodovito delo, njegova brezprimema delavnost V zadnjih 3 desetletjih, domala tudi vse vrste grafičnih tehnik, to je lesorez, jedkanico (radiran-ko), suho iglo, litografijo, mo- notipijo, kredo. Jakac se je kot shkar posvetil v prvi vrsti portretu v oljni tehniki, kot risar pa je ustvaril zlasti v portretni upodobitvi svoj najodličnejši umetniški opus, delo, ki presega po svoji umetniški dognanosti in plodovito-sti tudi ostale snovi in druga tehnična izrazila, izvzemši pastel, kjer je razvil svoj lastni tipični pastelni slog. Jakac se izživlja v svoji klasični pastelni tehniki predvsem slikarsko ir, barvno in je pri nas prvi udomačil umetniško zadovoljivo pastelno kompozicijo. V pastelu podaja prvenstveno krajinske slike, ki jih je doživljal na svojih številnih potovanjih (cikli iz Afrike, Amerike, Norveške), v pastelu je odkril našo slikovito Dolenjsko z Novim mestom, ki mu je eden najdražjih in najbolj dognanih motivov. Ogromno delo, ki ga je opravil Jakac v upodabljanju naj-raznovrstnejših snovi in to od svojih prvih početkov v stalni umetniškj rasti in v nezadržnem vzponu, je bilo prikazano na veliki Jakčevi retrospektivni razstavi v 11 dvoranah Moderne galerije julija :n avgusta lanskega leta. Prva po osvoboditvi prirejena kolektivna razstava del umetnika posameznika v Sloveniji je nudila zares izčrpen pogled v ustvarjanje ene najznačilnejših in najvidnejših umetniških osebnosti slovenske poimpresioni-stične generacije. Razstavljenih 480 del (glej katalog razstave) dokazuje, da dolgujemo Jakcu posebno priznanje spričo dosežene umetniške višine, ki je za naše sicer skromne umetnostne razmere vsega upoštevanja vredna. Nadaljevanje sledi pe». N.e manjka vmoderinzacr ja škledenjske železarne, ki °® imela v 1951 svoje nove napt ve dokončane», bodoča Jonam čevljev, cementa in - centru za mleko. Nato pa — kljub vsemu " druga stran medalje: ((nedvonv no so odseki, ki beležijo zastal' prav tako delo ni povzelo P°v' sod tistega tempa, ki bi ** ® želeli- Tudi obstaja P brezposelnosti)!). Toda s,e ‘ zdravilo za vse kritike 'n $v![. rilo obenem: ((najposebn6)« pogoji naše cone, nesto*"0 mednarodnega položnih vpliva na trgovino». Vse tose veda resnega človeka ne V priča... ki Indeks borznih tečajev 4700 pTT 4500 4300 4900 1900 1«00 1700 7300 7100 .2700 tckstilkii < j I \ 'i (Al .14 \ M t \ k, ti lUjES f S L / \ >1 S > 1 »s K h. —4 s "4 ■S Piw\ucwi ov 2ava ?ooo MiWEQAL>4t, SPL icui-, eieKr> .of in večjo proizvodnjo m rej padec cen mle5n'irl pf® kojn sploh, zaradi česar ^ delovalcl pričeli izdel° masla, in končno tend^j^ c? narodnega trga, ki Prt ne navzdol. j d®1 Vsega tega v 5’rstu b6 volj občutiti: tržno d dne 15. t. m. navaja {0,eJ 700 do 1030 lir za kg in J® pi9' kakor vedno, močno flgpi prečjem Italije. Rek 8 ^ „ v.„.,o. pii i vredno blago " . ani«! ' žaškl trgovci «ela!l tega* se ne bi malce odvadil' UREDNIŠTVO' ULICA MONTECCH1, St. (j, IIL nad. — Telefon štev. 93.808. — UPRAVA: LLICA SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefonska št. 73-38 oriASt-nd 8 30-12 ln od 15-18 . Tel. 29-477. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60. flnančno-upravnl 100. osmrtnice 90 lir. o h.jo-iz in Za FLRj: Za mm Slrlne j stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco 1-IL, Tel. 11-32 - Koper, ul. Battlstl 301a-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir: cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, meseč'10 STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega InozernskrS* D.ZO.Z. Poštni tekoči račun za Ljubljana, Tyrševa 34 tel. 49-63, tekoči raču’«> pri Komunale! banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — izdaja Založništvo tržaškega tiska