LETO XLVIII, ŠT. 39   PTUJ, 5. oktober 1995     CENA 90 tolarjev
Kot je ugotovil fontič na fotografiji, bo letošnja letina nekoliko kisla ... FofOS M* Oxmec I
PTUJ / OD 37 POKONCANIH LISIC 34 STEKLIH

Na posvetu, ki ga je prejšnji četrtek sklicala mestna občina Ptuj in na katerem so sodelovali strokovni
delavci bolnišnice, zdravstvenega doma, zavoda za zdravstveno varstvo - higienskoepidemiološkega
oddelka Ptuj, zdravstvene in veterinarske inšpekcije, veterinarskega zavoda, zveze lovskih družin ter
predstavniki upravne enote Ptuj, ki je pristojna za imenovanje komisije za varstvo prebivalstva pred
nalezljivimi boleznimi, so se sezanili s pojavom stekline na področju bivše občine Ptuj.
stanje je izredno resno, zlasti še na območju desnega brega
Drave, ki vključuje tudi del Dravskega polja. Število dokaza-
no steklih lisičje v zadnjem času občutno poraslo. Od 37 po-
končanih jih je imelo steklino kar 34! To pa je podatek, ki vzbu-
ja skrb. Stanje pa je v resnici še bolj resno, če upoštevamo, da
imamo na tem območju poleg stekline pri divjih živalih opra-
viti tudi s steklino pri domačih živali. Tako je domači stekli
maček pred dnevi ugriznil 10-letnega otroka v Mali Varnici, v
Stogovcih pa so imeli opravek s steklino pri domači kravi.
Prav pojav urbane stekline je
bil povod, da so se za skupno
mizo sestali že omenjeni stro-
kovnjaki in sprejeli več sklepov,
ki naj prispevajo k temu, da bi se
pred to smrtno okužbo čim bolje
zavarovali. Zaradi velikega šte-
vila obolelih divjih živali in se-
daj tudi že domačih je potrebna
skrajna previdnost pri morebit-
nem srečanju z živalmi, ki se
čudno obnašajo. Pojav urbane
stekline opozarja na možnost po-
java bolezni tudi pri človeku.
Na sestanku so posredovali
navodila, kako ravnati z domačo
ali vsako divjo živaljo, da bi pre-
prečili prenos bolezni na člove-
ka, Steklina se lahko ob nepre-
vidnem ali celo malomarnem
postopku prenese tudi na člove-
ka. Bolezen je za človeka vedno
smrtna. Kot je povedal dr. Ciril
Korpar s higienskoepidemio-
loškega oddelka v Ptuju, morajo
biti podatki o steklini objektiv-
ni, saj vsaka dezinformacija vodi
v paniko in posledično v neu-
strezno ukrepanje. V primeru
ugriza oziroma poškodbe je po-
trebno nemudoma obiskati
zdravnika in higienskoepide-
miološki oddelek. Ob sobotah in
dela prostih dneh opravlja
dežurno službo Zavod za
zdravstveno varstvo Maribor,
Prvomajska 1, kjer dežurna am-
bulanta dela tudi ob sobotah in
dneh pred prazniki od 8. do 13.
ure. Zaradi že omenjenih
možnosti pojava obolenja tudi
pri človeku bodo zdravstveni in
veterinarski strokovnjaki orga-
nizirali več zdravstvenoprosvet-
nih predavanj. V preventivno
delovanje so vključeni tudi de-
lavci veterinarske službe za
obvladovanje epidemije med
divjimi živalmi, predvsem zara-
di zmanjševanja nevarnosti obo-
lenj pri domačih živali in pre-
prečevanja pojava novih obolenj
pri divjih. Pri tem imajo poseb-
no nalogo tudi lovske organiza-
cije.
PTUJ / OB TEDNU OTROKA
^^^^ ^H^^I^^^^^^^^^^^B^^I^K^       ^^^^ ^^^^^U
naimlajle
i Koliko lepih in brezskrbnih trenutkov doživi otrok v
\ svojih najnežnejših letih, vedo samo mame, morda še
i očetje in babice. Koliko grenkih izkušenj prinese živl-
i jenje nežnim malčkom, pa vedo samo oni. Vsaka se
ostro zareže v nežno bitjece in ostane tam za vse živl-
I jenje. Prav zato je prav, da omogočimo malčkom vese-
: le in ustvarjalne trenutke takrat, ko jih lahko.
! Ena takih priložnosti bo jesenski grajski živžav, ki ga ob
tednu otroka pripravljajo Društvo prijateljev mladine. Cen-
ter interesnih dejavnosti in Pokrajinski muzej. Kulturno-za-
bavna prireditev se bo pričela to soboto ob 14. uri na graj-
skem dvorišču, kjer bodo ustvarjalne delavnice, otroci si
bodo lahko ob primernem vodstvu ogledali muzejske zbirke,
lahko pa bodo tudi jahali na ponijih. Ob 15. uri bo nastopila
Jasna Knez s plesnimi pravljicami, ob 16. uri pa vitezi, ki se
bodo med seboj celo bojevali kot v srednjem veku.
Tudi če bo deževalo, bo za otroke na gradu vse pripravlje-
no - gostili jih bodo v grajskem palaciju.
SLOVENSKA BISTRICA / TISKOVNA
KONFERENCA ŽUPANA
Odstavili vodim
oddelka
^osaodarstvo
Bistriški župan dr. Ivan Žagarje ob koncu septembra
sklical redno tiskovno koferenco, na njej pa so sodela-
vali še predstavniki občinske uprave in sveta. Župan
Žagar je povedal o razrešitvi vodje oddelka za gospo-
darstvo Bojana Podgornika.
Na konrefenci sta vzroke za razrešitev Bojana Podgornika z
mesta vodje oddelka za gospodarstvo poleg župana Žagarja po-
dala še predsednik bistriškega občinskega sveta dr. Janko Car
in Milan Ozimič, občinski tajnik. Kot je bilo na konferenci
slišati, naj Podgornik ne bi zadovoljivo opravljal zadanih na-
log in kljub ne preveč dobrim gospodarskim razmeram naj bi
oddelek za gospodarstvo iz novega občinskega proračuna v
prvem polletju porabil le 5 odstotkov proračunskih sredstev.
Vse dokler v bistriški občinski upravi ne bodo imenovali no-
vega vodjo oddelka za gospoadarstvo, bodo njegovo delo
opravljali drugi zaposleni v občinski upravi. Dr. Janko Car je
med drugim še povedal, da bodo novega vodjo oddelka za go-
spodarstvo predlagali krščanski demokrati.
Sicer pa je bilo na sredini tiskovni konferenci podano še
prvo poročilo o septembrskem neurju v bistriški občini, ki po
prvih ocenah znaša okrog 200 milijonov tolarjev. Od tega je
na komunalni infrastrukturi nastalo za okrog 80 milijonov to-
larjev škode, v kmetijstvu okrog 46 milijonov ter na posamez-
nih objektih za dobrih 75 milijonov tolarjev.
•> T. Mohorko
PTUJ / RAZSTAVA PTIC
EicflukU priicitelil
^sd obiskovalci je bilo največ otrok in šolske mladine v
H>remstvu staršev in učiteljev. Foto: M. Ozmec
^ telovadnici osnovne šole Olge Meglic so v nedeljo zvečer
^prli tradicionalno razstavo ptic, ki so jo, tokrat nekoliko
•obogateno, pripravili člani ptujskega društva za varstvo in
^Zgojo ptic.
I Od četrtka, 28. septembra, je bilo na ogled 200 ptic, največ papig,
"^irnf, kanarčkov in eksotičnih ptic. Kot posebnost so razstavili tudi
"^kaj zunanjih ptic iz našega okolja, nekaj križancev zunanjih in ek-
^tičnih ptic ter nekaj nagačenih ujed in drugih zunanjih ptic. Pri-
''ravili so tudi bogat 'ptičji' srečelov. Največ obiska je bilo po
'1'^čakovanju v petek in soboto. (-0M)
2 - DOMA IN PO SVETI
5. OKTOBER 1995- TEDNlIf
ORMOŽ / SPRAVILO SLADKORNE PESE

s 25. septembrom se je v Tovarni sladkorja Ormož pričel prevzem sladkorne pese, ki je bila letos zasejana na 6.200 hektarjih.
Skupni pričakovani pridelek bo okrog 290.000 ton. Vsebnost sladkorja se v tej deževni jeseni giblje med 12,5 in 16 stopinjami, kar
je v povprečju za 1,5 stopinje več kot v enakem obdobju lani.
"Letos bomo odkupovali na 36 odkupnih postajah, izvajale pa ga
bodo splošne kmetijske zadruge pod vodstvom odgovornega vod-
je rajona Tovarne sladkorja Ormož. V ureditev novih odkupnih
postaj smo letos vložili 60 milijonov tolarjev, tako da je sedaj
povprečna oddaljenost od ene do druge postaje sedem kilome-
trov. Stroške prevoza do postaje krije pridelovalec, naprej pa to-
varna. Z zadrugami je bila letos dogovorjena tudi enotna cena
tehtanja 100 tolarjev na tono bruto pese in jo plača pridelova-
lec,"je povedala vodja surovinskega sektorja dr. Terezija Šte-
fančič.
Na cestah je že opaziti prve
tovornjake, naložene s peso.
Letos bodo v tovarno po cestah
prepeljali okrog 230.000 ton
pese, po železnici pa le 60.000
Ion. Velike težave bodo pri
letošnjem transportu povzro-
čile nove omejitve teže na po-
sameznih manjših mostovih na
10-12 ton; znake so poleti pos-
tavila cestna podjetja. Zato se
bo transport, predvsem iz Prek-
murja, precej podražil in se
koncentriral na istih cestnih li-
nijah.
Pretekli četrtek je vlada
končno le potrdila ceno sladkor-
ne pese. Vsa leta je bila cena for-
mirana pri sladkorni stopnji
15,5 stopinj, letos pa je vlada to
pomaknila na 16 stopinj. Cena
znaša 7,20 tolarjev za kilogarm.
Sprejete in potrjene so bile tudi
cene stranskih proizvodov - re-
zancev vseh sort in karbonatne-
ga mulja; ostale so enake kot
lani.
Vladi Slovenije so pridelovalci
sladkorne pese predlagali, da v
komisijo za tržni red za sladkor
imenujejo predstavnika pridelo-
valcev pese. Predlagan in potrjen
je bil predsednik zadruge Mirko
Horvat.
Za pravilno delo in kontrolo
kvalitete pese je letos odgovorna
nevtralna pooblaščena instituci-
ja Inspekt Maribor, ki dela pri
centralnem sprejemu v tovarni.
Novost je, da sta vodja izmene in
oseba, odgovorna za kontrolo
obračunov pese in tudi vseh
končnih obračunov, neposredno
odgovorna Zadrugi za pridelavo
sladkorne pese in jih ta tudi
plačuje iz svojih sredstev.
Dr. Štefančičeva pravi, da so
nezadovoljni z zahtevo splošnih
zadrug, da plačuje prideloval-
cem preko zadrug. Te namreč
trdijo, da so pridelovalci pese
njihovi dolžniki in nameravajo
na ta način priti do svojega de-
narja. V tovarni so mnenja, da bi
moralo plačilo potekati direktno
Dr. Terezija Štefančič, vodja
surovinskega sektorja.
na bančne račune pridelovalcev
in potem naj ti uredijo svoje ob-
veznosti, ki jih imajo do zadrug.
Vsekakor bodo poskušali nas-
lednje leto poslovati direktno s
Predelati nameravajo okrog 280.000 ton sladkorne pese.
pridelovalci, saj so mnenja, da so
kot kupci dolžni plačati proda-
jalcem. Plačilo za 60 odstotkov
letošnjega pridelka bodo pride-
lovalci prejeli 15 dni po prevze-
mu zadnje pese, preostalih 40
odstotkov pa do konca decem-
bra. Za tovarno je to precejšen
zalogaj, saj predvidevajo, da
bodo za odkup potrebovali mili-
jardo 800 milijonov tolarjev.
Čeprav je večina pridelka še na
polju, že razmišljajo o naslednji
letini, ko naj bi peso zasejali na
7000 hektarjih.
Od 8. do 9. in od 15. do 16. ure
lahko pridelovalci dobijo vse po-
datke o kvaliteti oddane pese na
telefonski številki 701-521, in-
terno 88, za informacije o
obračunu in nakazilu denarja pa
lahko pokličejo isto številko ter
zahtevajo Inspekt. Pokličejo
lahko tudi "sladki telefon" 702-
606, kjer bodo 24 ur na dan pri-
delovalcem na voljo vse potreb-
ne informacije.
•> Viki Klemenčič
PTUJ / PERUTNINA PONOVNO INVESTIRA

Po krajšem mrtvilu na po-
dročju investicijskega vla-
ganja v začetku devetdesetih
let ugotavljajo v Perutnini že
v letu 1994 oživitev, ko so
vložili več kot 5.000.000
DEM, še zlasti pa v tem letu,
ko so doslej vložili že več kot
200.000.000 tolarjev v novo
investicijsko opremo, blizu
200.000.000 tolarjev pa v
tekoče in investicijsko
vzdrževanje.
Do konca leta se bodo te vred-
nosti še močno povečale, saj po-
tekata dve pomembni investici-
ji: gradnja centralnega skladišča
v Ljubljani za potrebe širšega
V Perutnini največ vlagajo v uvajanje novih, tržno zanimivih
proizvodov.
ljubljanskega območja in poso-
dobitev Petice v SŠC na Ptuju,
kjer bo nastal najsodobnejši
obrat za prehrano dijakov.
Letošnja investicijska vlaganja
so v glavnem namenjena ohran-
janju vodilnega položaja med
proizvajalci perutninskih proiz-
vodov v državi in ohranjanju sti-
ka z najsodobnejšo perutninsko
proizvodnjo v Evropi in svetu.
Največ vlagajo v uvajanje novih,
tržno   zanimivih   proizvodov.
obenem pa v dvig kakovosti, za-
gotavljanje primernejše dostave
in prodaje blaga ter v humanejše
delovne razmere.
To je tudi razlog, da so že dos-
lej vložili največji delež,
84.000.000 tolarjev, v posodobi-
tev predelave na PC Mesna in-
dustrija, sledita pa PC Transser-
vis s posodobitvijo voznega par-
ka in PC Trgovina s posodobit-
vijo prodaje.
•>L.C.
SARAJEVO,       ZAGREB:
Srbske sile v Bosni so v
začetku tedna začele novo pro.
tiofenzivo v severozahodni
Bosni kljub prizadevanjem
mirovnega odposlanca Hol-
brooka. Bosanski Srbi naj bi v
nedeljo obstreljevali Zenico ift
zavzeli nekaj ozemlja okoli
Bosanskega Novega. Porušili
so tudi most na reki Sani in s
tem ustavili prodor vladnih
enot proti Mrkonjič Gradu.
Kot je bilo slišati, naj bi 2
ofenzivo proti Bosansko No-
vem znova prevzeli Bosansko
Krupo. Slednjo so pred ted-
nom dni zavzeli vladni vojaki
5. korpusa, ves čas vojne pa si
jo razdeljujejo enkrat bosanski
in drugič srbski vojaki. Sicer
pa glavni ameriški pogajalec
na Balkanu Richard Holbroo-
ke neuradno posreduje med
Sarajevom, Beogradom in Za-
grebom, po njegovih izjavah
sodeč pa je mir v Bosni in
Harcegovini še daleč. Po ma-
ratonskih sestankih v Saraje-
vu in Beogradu, kjer se je po-
govarjal s predsednikom Slo-
bodanom Miloševičem, se je v
nedeljo sestal še s hrvaškim
predsednikom Pranjem
Tudmanom. Po pogovorih je
priznal, da so razlike med
sprtimi stranmi še zmeraj zelo
velike, zlasti glede statusa Sa-
rajeva, Goražda, posavskega
koridorja in Brčkega. Vojsku-
joče se strani namreč ne
dosežejo soglasja niti o tako
pomembnem vprašanju, kot
so ustavna načela. Bosanska
vlada v Sarajevu pa odločno
odklanja vsak podpis premir-
ja, dokler bo Sarajevo obkolje-
no in dokler ne bodo odprte
ceste do izolirane enklave v
Goraždu. Zahtevajo tudi de-
militarizacijo Banjaluke.
Kljub vojni pa so hrvaške
oblasti znova odprle narodni
park Plitviška jezera. Dnevno
bodo na območje parka
spuščali do petsto turistov.
Hrvaška namreč upa, da bo z
odpnjem ene najbolj pril-
jubljenih predvojnih turis-
tičnih točk začela kmalu pol-
niti turistično blagajno.
LIZBONA: Na Ponugalskem
so v nedeljo volili nov parla-
ment. Po prvih podatkih je bil
tokrat boj med socialisti in so-
cialdemokrati tesen. Volilo je
nekaj manj kot 9 milijonov
portugalskih volilcev, za 230
sedežev v parlamentu pa se
poteguje 3000 kandidatov iz
134 strank. Socialistična
stranka Portugalske, ki je bila
v prejšnjem parlamentu v
opoziciji, je na nedeljskih vo-
litvah zmagala, to je namreč še
pred uradnim zaprtjem volišč
sporočila zasebna portugalska
televizijska družba SIC. Med
imeni za novega premiera, ki
bo nasledil Anibala Cavaco
Silvo, največkrat omenjajo
njegovega strankarskega kole-
ga Fernanda Nogueiro in so-
cialista Antonia Guterresa.
ANKARA: Predsednik
turškega parlamenta Husame-
tin Cindoruk je v nedeljo od-
stopil in zahteval razpis
predčasnih parlamentarnih
volitev, te pa so napovedane
šele za naslednje leto. Odstop
Cindoruka z mesta predsedni-
ka pomeni njegov vstop v ak-
tivno politično življenje, saj
turška ustava določa, da mora
biti predsednik skupščine v
tej funkciji nevtralen.
Pripravila: T. Mohorko
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki ga
je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj
leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko
m časopisno dejavnost
RADIO • TEDNIK Ptuj.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direk-
tor m glavni urednik), Ludvik Kotar
(odgovorni urednik), Jože Šmigoc
(pomočnik odgovornega urednika
m lektor), Jože Bračič, Ivo Ciani,
Majda Goznik, Martin Ozmec,
Manja Blodnjak, Dušan Sterle in j
Milena Zupanič (novinarji). ]
TEHNIČNI UREDNIK, ce/osfna |
podoba in prelolm: S. Ribarič.
PROPAGANDA:
Oliver Težak rt 776-207
Naslov: RADIO - TEDNIK, Raičeval
6, 62250 Ptuj, p.p. 95: w (062) 7714
261, 779-371: 771-226: faks (062)%
771-223. i
Celotna naročnina 4.500 tolarjevS
za tujino 9.000 tolarjev.
Ptuj: 52400-603-31023
Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor.
Po mnenju Ministrstva za informi-
ranje Republike Slovenije št. 23/58-
92 z dne 12.2.1992 se šteje Tednik
za izdelek informativnega značaja
iz 13. točke tarifne številke 3, za
katerega se plačuje davek od
prometa proizvodov po stopnji 5
odstotkov.
TEDNIK -5. OKTOBER 1995
POROČAMO, KOMENTIRAMO-3
PRIHODNJE UTO 40 HEPROFiTNJH STANOVANJ?
Svetniki mestne občine Ptuj so na 9. seji sprejeli predlog
programa gradnje neprofitnih stanovanj v letih
1995/96. Program in načrte so pripravili v podjetju za sta-
novanjske storitve Ptuj, potrdil pa ga je tudi odbor za okol-
je in prostor ter gospodarsko infrastrukturo pri mestnem
svetu. Če bo denar, naj bi ob Osojnikovi ulici, kjer je že
zgrajen blok z neprofitnimi stanovanji, v prihodnjem letu
zrastel nov s 40 stanovanji. Vse pa je odvisno od tega, ali
bo dovolj denarja. Odgovor bo znan po končanem razpisu
za dologoročna posojila za gradnjo neprofitnih stanovanj
stanovanjskega sklada Slovenije, na katerega se je prijavi-
la tudi mestna občina Ptuj. Če bo uspešna, bo za gradnjo
omenjenih stanovanj morala tudi sama prispevati 40 od-
,stotkov potrebnega denarja.
SREČANJE UPOKOJENIH MEDICINSKIH SESTER
VCelju bo v času sejemske prireditve Zdravo življenje iz
narave senior drugo srečanje upokojenih medicinskih
sester iz 1 1 regionalnih društev medicinskih sester in
zdravstvenih tehnikov. Prijave za srečanje, ki bo 20. okto-
bra, sprejema v Ptuju Verica Turk na tel. številki 772-901.
TEDEN ZA ŽIVLJENJE
Prvega oktobra se je začel četrti Teden za življenje v or-
ganizaciji Gibanja za življenje, s katerim želijo vse ljudi
povabiti k odprtosti življenja, pogumu in zaupanju, spošto-
vanju in ljubeči skrbi za vsakega človeka, še posebej pa za
tistega, ki je slaboten in v stiski. Letošnji četrti teden nosi
naslov "Žena - upanje sveta".
ZA NOVO PEDIATRIČNO KLINIKO
§dbor za novo pediatrično kliniko pri reviji Otrok in
družina se v tednu otroka zahvaljuje za vso dosedanjo
pomoč pri pripravah na gradnjo in zbiranju sredstev za to
prepotrebno ustanovo. Doslej se je na računu zbralo že
več kot pet milijonov tolarjev. V teh dneh je odbor za spon-
zorske prispevke zaprosil 300 najuspešnejših podjetij v
Sloveniji. Do konca leta želijo zbrati potrebnih 1 5 milijonov
tolarjev, kolikor znašajo stroški pripravljalnih del. Do de-
narja za gradnjo nove pediatrične klinike pa želijo priti tudi
z organizacijo in izvedbo odmevnih prireditev po Sloveniji.
ŠE VEDNO BREZ OBRTNIH DOVOLJENJ
^^ot smo izvedeli pri Območni obrtni zbornici Ptuj, je ve-
imliko obrtnikov še vedno brez novih obrtnih dovoljenj.
Ker je poslovanje brez dovoljenja prekršek, ki se kaznuje z
denarno kaznijo (za pravne osebe najmanj milijon tolar-
jev, za fizične najmanj 600 tisoč), ponovno opozarjajo svo-
je člane, da pridejo po dovoljenja. Po prvem novembru jih
bodo nmreč vrnili na Obrtno zbornico Slovenije v Ljublja-
no. Tisti, ki jih v tem času ne bodo dvignili, bodo torej mo-
rali ponje v Ljubljano, kar pa ne bo zastonj.
PODATKI O TURISTIČNEM OBISKU
tudi v zadnjem septembrskem tednu so Ptuj in okolico
obiskali številni turisti, 522 jih je tudi prenočilo. Vseh
nočitev, domačih in tujih, je bilo po podatkih turističnoin-
formativnega centra Ptuj 841. V gradu so imeli v tem ob-
dobju 1 454 obiskovalcev, informacije pa jih je iskalo nekaj j
manj kot dvesto. !
TO SOBOTO NA PTUJSKI TELEVIZIJI |
fsoboto si bomo na ptujski televiziji lahko ogledali glas- i
beno oddajo Video boom 40.
Pripravila: MG !
GOVORI SE...
... Dji si je jai^nogl umislila svojevrsino lioniralo Joga-
Janja v Alestni hišt. Medtem ko se menJa specialne
ukvarjajo 2 nastaL^Ijanjem skritih mikrofončkov in
poJaknih prijemov, si je ptujska javnost omis lila
odre. Po njih se sprehajajo "specialci", in kot da hi har-
vali fasado, "driijo" pod kontrolo niestnohišne uslužhett-
ce.
... DA je voditelj ptujskega radijskega programa pred
kratkim iz poro<^i!a UNZ poshtšalstvii sporoi:iI, da je po-
licija nekaj opitih državljanov priveza \a do iztreznitve.
Čeprav gtv za zarecenost, policija menda že razmišlja,
da hi tiiintam kakšnega razgrajače res pr-ivezali.
... DA je imel ravnatelj ene ptujskih osnovttih šol in
mestni podžupan SI. rojstni dan in da so imeli učenci
tega dne prosto. Lep vzor direktorjem in predsednikont:
ah direktorskih življenjskih praz)iikih naj imajo delavci
prosto, ko praznujejo župani, pa naj hodo to ohenem
tudi ohčinsiki prazniki.
... Da se je zadnje čase res vse zaroiilo proti čri,
gradnjam: nekatere država ruŠi, nekatere, kot na pri-
mer ptujski vinarski muzej na prt>$tem, pa pogorijo.
DOGODEK V JVIESTU PTUJU

Ptujski mestni svet je na svoji zadnji
seji zelo dolgo in natančno razpravljal
o ustanovitvi poklicnega gledališča na
Ptuju, ki naj bi ga vodila Franc Mlakar
in gledališki režiser Samo Strelec.
Čeprav projekt profesionalizacije po-
teka že nekaj let in ga je podprl tudi
občinski odbor za družbene de-
javnosti, mu mestni svet še ni prižgal
zelene luči. Vrnil ga je v fazo "uskla-
jevanja" (poročilo v Tedniku 28. sep-
tembra).
Čeprav odločitev o poklicnem
gledališču ni ne vem kako usodna za
nadaljnje življenje Ptujčanov, pa
vsekakor povsem natančno kaže
stanje v naši kulturi in tudi na drugiti
področjih. Morda ne gre niti toliko za
politično nagajanje med strankami kot
za strah pred uvedbo nečesa novega.
Ker novo, pa karkoli to že je, bi nas-
topilo vsaj kot partner, če ne že kot
konkurent dosedanjemu. S tem pa bi
postal položaj tistih, ki kraljujejo
danes, ogrožen. Ko v vse to vstopijo še
konkretni zagovorniki ideje in tisti, ki so
absolutno proti, vsak pa je po svoje
strankarsko oban/an in podpre misli
svojih kolegov, pa čeprav sam,
denimo, o gledališču sploh ne
razmišlja, je klobčič obsojen na
izredno težko razmetavanje.
Kaj bi pravzaprav prinesla ustanovitev
poklicnega gledališča mestni občini
Ptuj?
Največkrat izrečena misel o promociji
Ptuja, ki da bi jo izvajalo poklicno
gledališče po državi, ni na-
jpomembnejša. Seveda je jasno, da bo
tudi poklicno gledališče poneslo ime
Ptuja naokoli, pa vendar imamo še
nekaj drugih pomembnih ustvarjalcev,
ki so s svojimi deli že uspeli v Sloveniji
in tudi v tujini, pa jim mesto ne nudi
nič, niti se z njimi ne diči.
Gotovo je. da si nekako domišljavo
mislimo, da bi. sedaj ko smo mestna
občina, že potrebovali svoje
gledališče, kot ga imajo druga mesta,
in bi bili potem tem mestom enak-
ovredni. Bilo bi prelepo, ko bi bilo tako
enostavno. Pa vendar, poti se tlakujejo
počasi, kamenček za kamenčkom. In
poklicno gledališče je gotovo eden
izmed njih.
Nekateri trdijo, da še ni napočil čas za
ustanovitev poklicnega gledališča na
Ptuju, bo pa ta čas zagotovo še prišel.
Ta misel ne zdrži presoje. Prav zdaj je
čas za ustanovitev poklicnega
gledališča, in to Gledališča ZATO, ne
pa enkrat drugič, morda čez deset let
nekega drugega gledališča. Zakaj?
Pred skorajda poldrugim desetletjem
je takratna občinska kulturna politika
povlekla izredno dobro potezo: v ZKO
je zaposlila Branko Bezeljak Glazer, ki
se je že pred tem ljubiteljsko ukvarjala
z vzgojo mladih, ki so se na ptujskem
odru prvič spoprijemali s pričaranjem
gledališke muze. Veliko mladih se je
od takrat "obrnilo" v ptujski gledališki
hiši Nekateri so dobili tudi poklicne
ambicije in natančno dvanajst jih je
bilo doslej sprejetih na Akademiji za
gledališče, radio, film in televizijo v
Ljubljani, kar je izreden pojav glede za
celoten slovenski prostor.
Ali takratna kulturna politika ni mogla
predvideti, kaj se bo zgodilo čez dobro
desetletje? Ali ni prišlo nikomur na
misel, da bodo mladi zrastli in se bodo
želeli vrniti domov? Kot se vračajo
diplomirani ekonomisti, biologi,
pravniki, slavisti, zdravniki In tako je
tudi prav. Če poklicnega gledališča se-
daj ne bo. je bilo vse v prazno: delo
Branke Bezeljak Glazer in seveda tudi
plačevanje gledališke vzgoje iz občin-
skih proračunov zadnjih petnajstih let.
Ko bi lahko želi (in nadgradili) vloženi
trud, se ne morejo odločiti. Mestni
svetniki namreč.
Odkar se je ZATO pojavil s svojo prvo
predstavo, se je na Ptuju pojavilo
posebno ustvarjalno vrenje. Gre za to.
da se zbira generacija Ptujčanov, ki so
že ali še bodo v kratkem akademsko
izobraženi, ki se ukvarjajo z
gledališčem in si, kot zatrjujejo, želijo
delati doma, torej na Ptuju. To pa je
razdelilo ptujsko kulturno sceno na dva
pola: na tiste, ki so pripravljeni no novo
kvaliteto poklicnega gledališča, in na
one, ki si prizadevajo ohraniti čim bolj
nespremenjeno stanje v ptujski kulturi
Bistveni razlog za ustanovitev poklic-
nega gledališča je tudi v tem, da se za
predstave Gledališča ZATO ptujski
gledalci zanimajo, da jih obiskujejo,
medtem ko se nekatere druge kulturne
prireditve, ki so se pojavile v zadnjih
letih pod okriljem raznih organizatorjev
in so tudi financirane iz občinskega
proračuna, s številom gledalcev ne
morejo pohvaliti Nasprotno: štejejo jih
na prste. Vendar tega nasprotniki
gledališča ne obešajo na veliki zvon.
Nemogoče je verjeti, da bi bile de-
javnosti Zveze kulturnih organizacij
zaradi poklicnega gledališča v resnici
ogrožene. Občina bo vendar sklenila z
upravljalcem pogodbo, v kateri bo
moralo stati tudi to, koliko pravic imajo
do gledališča drugi ustvarjalci kulture
na Ptuju. In če so doslej lahko vstopali
v stavbo zatojevci, se bodo v bodoče
gotovo lahko mudili v njej zekaojevci.
ZKO, ki naj bi se preselila v Narodni
dom, nekatere prostore v Narodnem
domu sedaj celo oddaja. Jih pač več
nebo.
Ce mestni svet ne bo ustanovil poklic-
nega gledališča, bo Samo Strelec
angažiran pač kje drugje (že sedaj ga
vabijo v Mestno gledališče ljubljansko)
in tako tudi drugi ustvarjalci, ki so
povezani s ptujskim gledališčem. Na
Ptuju se ne bo zgodilo to, v kar so bile
napeljane vse niti že poldrugo de-
setletje in o čemer je že bila podpisana
pogodba s strani prejšnje vlade in
Gledališča ZATO. Še enkrat se ne bo
zgodilo nič.
•» Milena Zupanič
ORMOŽ / SESTAL SE JE OBČINSKI SVET

Minuli četrtek se je na redni 9. seji sestal ormoški občinski
svet. Po poletnih počitnicah, v katerih so se srečali na dveh
izrednih sejah, so si tokrat naložili 21 točk dnevnega reda.
Najzanimivejša je bila gotovo razprava o gradnji prizidka k
osnovni šoli Ivanjkovci.
Nekaj svetnikov je že na
začetku apeliralo, da je potrebno
za izvajalca gradnje prizidka iz-
brati domačega izvajalca, saj so
vse večje posle v občini do sedaj
opravljala podjetja iz sosednjih
mest. Domači gradbeniki in
obrtniki se niso imeli priložnosti
izkazati in prav bi bilo, da dobijo
svojo priložnost. Poleg
ormoškega podjetja Ecoenerge-
tika se je na javni natečaj prijavi-
lo še pet drugih podjetij. Interes
peščice svetnikov je bil lepo za-
vit v celofan lokalpatriotizma,
vendar je župan Vili Trofenik
opozoril, da je pri izbiri izvajalca
potrebno upoštevati predvsem
kvaliteto, ceno in čas izvedbe.
Zdi se, da je bila prav cena tista
magična beseda, ki je po daljši in
burni razpravi o tem, komu bo
pripadla smetana okrog 70 mili-
jonov vrednega posla, pripeljala
do želenega kompromisa.
Svetniki so opozorili tudi na
cel kup težav, s katerimi se ote-
pajo v občini. Po zaprtju pošte
na Kogu zdaj najbrž podobna
usoda čaka še lekarno \. Središču
ob Dravi, ki deluje v neprimer-
nih prostorih in katere ekonom-
ska upravičenost naj bi bila
vprašljiva. Svetniki so zaprosili,
da se do naslednje seje pripravi
podrobna analiza.
Eden stalnih problemov so
tudi ceste, posebno tista skozi
Središče ob Dravi, za popravilo
katere so že namenili denar iz
občinskega proračuna in bo
predvidoma delno urejena še le-
tos. Velike težave povzročajo ob
jesenskem dežju tudi nestrokov-
no zgrajene ceste, saj na oko-
liških njivah nastanejo poplave.
Za konec pa še nekaj besed o
pomniku, ki naj bi 1. novembra
stal v parku pred gradom in bi
bil postavljen vsem žrtvam dru-
ge svetovne vojne. Potem ko je
župan odklonil sodelovanje v
komisiji, v katero so ga izbrali v
njegovi odsotnosti in ki naj bi
pred vlitjem reliefne plastike
pogledala predlagano izvedbo
pomnika, ni več nihče pripravl-
jen prevzeti odgovornosti za pet-
milijonsko naložbo. Kljub do-
bremu namenu se zdi, da je
ormoški pomnik na vse bolj ma-
javih temeljih.
•> Viki Klemenčič
CIRKULANE / ZA SKUPNO TURISTIČNO PONUDBO V HALOZAH
Vinske turis-
tične cesle
Sredi minulega tedna so se v Cirkulanah v prostorih podjetja
HALO sestali člani projektnega sveta Vinskih turističnih ces-
te v Halozah (VTCll). Na sestanek so povabili tudi predstav-
nike haloških občin Zavrč, Videm, Majšperk in Gorišnica,
skupaj pa naj bi v oktobru izdelali predlog organizirane turis-
tične ponudbe na VTCll v okviru 1- ali 2-dnevnega paketa.
Kljub temu da v Cirkulane ni bilo predstavnikov mestne občine
Ptuj in iz Ljubljane, so se člani projektnega sveta uspeli dogovo-
riti o prihodnjem delu in dodatni ponudbi ob haloških vinskih
cestah. Podjetju Landart, d.o.o., so naložili dostavo petih boljših
kopij karte VTCll, do 20. oktobra pa naj bi po posameznih
občinah izdelali še predloge dopolnitev VTCl 1. Kot je bilo slišati
na sredinem sestanku, so naslovi interesentov za VTC novice in
aktualno kmetijsko-turistično ponudbo VTCll že dostavljeni,
nosilci posameznih aktivnosti v občinah pa naj bi v prvih dneh
oktobra dopolnili sezname ter ponudbo. Predlog skupne turis-
tične ponudbe na vinskih turističnih cestah v Halozah - pripravili
ga bodo v oktobru - bo predvsem informacijski. V prihodnje naj
bi v program dejavnosti VTCll vključili še turistična, vinograd-
niško in lovsko društvo ter druge zainteresirane.
Med drugim je bilo na sestanku povedano, da naj bi pripravili
skupno kmetijsko-turistično ponudbo ob VTCll, v prihodnje
pa naj bi pripravili še kratko predstavitev razvojne naloge Stra-
tegija razvoja turistične dejavnosti v občini Gorišnica. Že v no-
vembru pa bosta Turistično društvo Cirkulane in Tim - HALO
ob pomoči drugih društev pripravila večjo javno prireditev s
krstom mošta.
•> T. Mohorko
4 - PO NAŠIH KRA.IIH
5. OKTOBER 1995 - TEDNIK
PTUJ, HAJPINA / O NOVIH INVESTICIJAH V ŠOLSTVU

Dober mesec dni je že minil od začetka novega šolskega leta. V mestni občini Ptuj ter vseh okoliških občinah je
letos nekaj več prvošolčkov, v redne osnovnošolske izobraževalne programe pa so vljučeni tudi begunci.
Prostor pri OŠ Hajdina, namenjen gradnji prizidka.
Nekatere šole imajo letos neko-
liko dopolnjene izobraževalne
programe, nadaljujejo se dala na
OŠ Ljudski vrt, v poletnih mese-
cih so preuredili nekaj prostorov
na šolah Breg in IVIladika, na Olgi
Meglic končujejo urejanje
tehničnih delavnic, streha na OŠ
Markovci pa naj bi bila sanirana
še letos. V pripravi je tudi doku-
mentacija za širitev šolskega
prostora v Grajeni in šole s prila-
gojenim programom, na Hajdini
pa bodo že sredi oktobra položili
temeljni kamen za prizidek k ob-
stoječi šolski zgradbi.
Kot je povedala Kristina Šam-
perl-Purg, vodja oddelka za
družbene dejavnosti v mestni
občini Ptuj, seje letošnje novo šol-
sko leto pričelo z mnogimi investi-
cijami.
Sanacija strehe na OŠ Markovci
naj bi znašala nekaj več kot 60 mi-
lijonov tolarjev in šestina naj bi bila
pokrita še letos. Za investicije na
osnovnih šolah Mladika, Breg in
Olga Meglic je bilo namnenjenih
skupaj 12 milijonov tolarjev, in kot
je povedala Kristina Šamperl-P.urg,
bodo sredstva od tega deleža iska-
li še v naslednjem letu, kljub temu
da bodo vsa dela končana še le-
tos. Za ureditev dokumentacije
idejne skice OŠ Mladika in dveh iz-
vedbenih skic za šolo s prilagoje-
nim programonn ter OŠ Grajena je
namenjenih 5 milijonov tolarjev,
nova investicija pri OŠ Hajdina pa
naj bi po prvih izačunih znašala
okrog 210 milijonov tolarjev.
Še vedno je izobraževanje v
mestni občini Ptuj, po besedah
Kristine Šamperl-Purg, prva prio-
riteta, vse pa se tako kot zmeraj
kaže v denarju. Tudi letos je v od-
predju projekt preselitve ptujske
gimnazije, v jeseni pa naj bi z mi-
nistrstvom za šolstvo našli skupen
dogovor glede šolskih okolišev,
kjer je prišlo po novi lokalni ureditvi
do mnogih nejasnosti. Nekaj novih
izobraževalnih programov je prišlo
z Zavoda za šolstvo, ob mnogih že
obstoječih interesnih dejavnostih
se iz občinskega proračuna finan-
cira učenje tujega jezika v četrtem
razredu, kljub temu pa predmetnik
v vseh osnovnih šolah ostaja enak.
Tudi priprave na 9-letno šolanje se
nadaljujejo. Vse bliže je leto 2000
tisoč, ki pomeni prelomnico pri
osnovnošolskem izobraževanju. V
prihodnje naj bi uredili še testno
stezo za avtomehanično delavnico
pri SŠC, ob gradnji ptujskega pod-
voza pa so se težave pojavile pri
športnih objektih, saj bodo morali
vadbene prostore še pred gradnjo
poiskati drugje.
Kot je povedala Kristina Šam-
perl- Purg se tudi letos stroški izo-
braževalnega dela na glasbeni šoli
in delavski univerzi pokriti iz občin-
skega proračuna novih občin. Po-
leg osnovnošolskih programov pa
ima odeiek za družbene dejavnosti
v mestni občini Ptuj vpogled še v
druge programe. Mednje sodi delo
Centra interesnih dejavnosti.
Športni zavod, vsi župnijski uradi
ter mnogi drugi.
100 LET HAJDINSKE ŠOLE
Na Hajdini si za prizidek prizade-
vajo že kar dobrih deset let. V letu
1988 je bila namreč pripravljena
tudi vsa dokumentacija, vendar se
je zataknilo zaradi takratne prepo-
vedi gradnje na negospodarskem
področju. S pomočjo dveh samop-
rispevkov v krajevni skupnosti in
deloma občinskih sredstev so
uspeli adaptirati sedanjo šolsko
zgradbo, vendar pa so se po adap-
tacijskih delih, po besedah ravna-
telja Jožeta Laha, razmere za delo
na šoli poslabšale. Šola je takrat iz-
gubila kuhinjo, tehnične prostore in
prostor za telovadbo.
Sedanji že tretji idejni projekt,
potrjen tudi na ministrstvu za šolst-
vo, je zahteval ustrezno soglasje,
predvsem zaradi spremembe za-
konodaje in nekaterih šolskih nor-
mativov. Sicer pa zadnji idejni pro-
jekt vključuje tudi pogoje za devet-
letno šolanje in enoizmenski pouk,
kar si na Hajdini gotovo želijo. Šola
naj bi z novim prizidkom pridobila
nekaj specialnih učilnic, med dru-
gim učilnice za tehnični pouk,
računalništvo, kemijo, fiziko ter go-
spodinjstvo, gradnja pa naj bi se
začela še pred koncem letošnjega
leta. Kot je povedal Jože Lah, ce-
lotna investicija po prvih izračunih
znaša okrog 207 milijonov tolarjev;
polovico denarja naj bi prispevala
občina, drugo polovico država. Si-
cer pa se je OŠ Hajdina avgusta
lani prijavila na natečaj za sredstva
šolskega tolarja, ki je namenjen
gradnji šolskih prostorov, in glede
na sedanje razmere v šoli ji je bila
dana prioriteta.
"Po pridobljeni potrebni doku-
mentaciji je sedaj pred nami samo
še izbira ustreznega izvajalca grad-
benih del. Gradnjo bomo začeli že
letos, sredi oktobra pa bomo
položili temeljni kamen za prizidek,
ki meri kar 1700 m^. Največja bo
seveda telovadnica, meri kar 428
m^, v novih prostorih pritličja bodo
kuhinja z večnamenskim prosto-
rom in garderobe, nadstropje više
pa šest novih učilnic z ustreznimi
kabineti. Prepričani smo, da bo
gradnja šolskega prizidka končana
do konca prihodnjega leta, seveda
če bodo ob tem dodobra zagotovl-
jena tudi proračunska sredstva,
kajti v naslednjem letu bomo praz-
novili 100-letnico sedanje šole na
Hajdini. Ob vsem je naš gradbeni
odbor prepričan, da tudi tokrat ne
bo šlo brez pomoči krajanov in
staršev naših učencev. Predvsem
bo njihova pomoč dobrodošla ob
nakupu nove šolske opreme," pravi
ravnatelj Jože Lah. j
Nova telovadnica - po uradnem
odprtju bo namenjena tudi zunanj-
im uporabnikom - bo imela šetrim-
ski kabinet, soglasje za njeno iz-
gradnjo pa je bilo pridobljeno prav
tako pri ministrstvu za šolstvo -
sektorju za šport. I
Letos imajo na OŠ Hajdina 270 f
učencev v 15 oddelkih, imajo tudi
oddelek podaljšanega bivanja,
kjub prostorskim težavam pa šola
že drugo leto zapored gosti odde-
lek male šole. Kot je ob tem pove-
dal ravnatelj Lah, pouk poteka v
dveh popolnih izmenah; na po-
dročju mariborske enote Zavoda
za šolstvo so edina šola s takšnim
načinom pouka. Vendar kot pravi
ravnatelj Lah, se bodo delovne raz-
mere na šoli Hajdina, ob tem pa
tudi način pouka z novim prizid-
kom k sedanji šolski stavbi bistve-
no spremenili.
Besedilo in posnetek:
Tatjana Mohorko
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI -. SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI - SEDEM (NE}POMEMBNIH DNI - SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI - SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
VsMm)zadoyšillni
Zadnje dni so na različnih
mestih in v različnih poveza-
vah govorili o zadovoljstvu. Ko
je šolski minister dr. Slavo Ga-
ber komentiral parlamentarno
odločitev o uvedbi novega (ne-
obveznega) predmeta o religi-
jah in etiki v zadnje tri razrede
osnovne šole, je dejal, da s tem
očitno ne bo nihče povsem za-
dovoljen. Cerkev bi želela več,
ker zanjo to ni pravi verouk,
tisti z levega krila slovenske
politične scene pa se nezado-
voljni, ker mislijo, da to dejan-
sko pomeni uvajanje verouka v
slovenske šole. Dr. Gaber je za-
radi tega prepričan, da je
takšna sredinska rešitev naj-
boljša ...
Vodja slovenskega dela
mešane slovensko-hrvaške di-
plomatske komisije za mejna
vprašanja dr. Iztok Simoniti je
ob ponovno razvnetih (in pole-
mičnih) razpravah v zvezi s
hrvaško-slovensko morsko raz-
mejitvijo poudaril, da najnovejši
slovenski predlog ponuja takšno
rešitev, po kateri bi bili (lahko)
zadovoljni obe strani...
Kritiki nekaterih najnovejših
potez Drnovškove Liberalne de-
mokracije pravijo, da liberali
nenačelno koketirajo s Cerkvijo
in popuščajo njenim zahtevam
in pritiskom, v Cerkvi pa so nas-
ploh (še naprej) nezadovoljni z
odnosom države do nje ...
Ne zadovoljstvo je očitno zelo
zapletena stvar...
KAKŠNO UČENJE
O RELIGIJAH?
Prejšnji teden so v državnem
zboru (predvsem) po zaslugi li-
beralnih demokratov sprejeli
predlog o uvedbi izbirnega pred-
meta o religijah in etiki v zadnje
tri razrede osnovne šole. Minis-
ter za šolstvo in šport dr. Gaber
je te dni nekajkrat poudaril, da
gre za nekonfesionalno
poučevanje religije, se prvi za
neversko in necerkveno
poučevanje vere. Pri poučevanju
tega predmeta naj ne bi šlo za
"uvajanje v določeno religijo ali
za seznanjanje z eno samo religi-
jo, temveč za pridobivanje ved-
nosti o različnih religijah s po-
sebnim poudarkom na krščanst-
vu kot religiji okolja". O tem,
kdo bo poučeval ta predmet, o
učbenikih, vsebini in učnih
načtih naj ne bi odločala Cerkev,
ampak državne institucije, ena-
ko kot za vse druge šolske pred-
mete. Komentatorka Večera pa
je že zapisala, da bodo učitelje
pri poučevanju tega predmeta
"zamenjale nune", ki naj bi jih v
ta namen že nekaj let vzgajali.
Tudi najvišji uradni predstavni-
ki ministrstva za šolstvo se na
zadnji tiskovni konferenci
potrdili, da bodo lahko predmet
religija in etika poučevali tudi
duhovniki ter pripadnice in pri-
padniki verskih redov.
Glavni urednik verskega ted-
nika Družina dr. Janez Gril je
uvedbo predmeta religija in eti-
ka pospremil z nezadovoljnim
komentarjem. Med drugim je
zapisal, da so najglasneje temu
"nasprotovali poslanci Združene
liste in njeni epigoni. /.../ Šolski
minister je pojasnjeval, da gre
pri tem predmetu za nekonfesio-
nalno poučevanje religije. /.../
Učitelji, ki bodo to čudo
poučevali, bodo morali imeti po-
sebno dovoljenje. Minister ni
povedal, kdo ga bo izdajal: on
sam ali pa morda kdo iz nekdan-
je SZDL in CK. Kako je
mogoče, da se pri nas nekateri
lahko tako neodgovorno in žalji-
vo norčujejo iz vernih ljudi in
njihove pravice do svobodne ve-
roizpovedi?"
KAJ JE DOBILA CERKEV?
V Republiki so zapisali, da je
to, kar je zdaj vlada ponudila
Cerkvi, resda manj od tistega,
kar je Cerkev sama zahtevala,
namreč uvedbo predmeta religi-
ja, ki bi ga v celoti definirali in
obvladovali cerkveni organi,
vendar tudi to, "kar je Cerkev na
koncu dobila, ni malo. /.../ To je
več, kot je lahko Cerkev še pred
nekaj leti samo sanjala."
Združena lista socialnih de-
mokratov je javno obtožila Libe-
ralno demokracijo. Po mnenju
ZLSDS se je Liberalna demo-
kracija Slovenije pokazala kot
"neenotna stranka, ki se je za
ceno dnevnopolitičnih kompro-
misov pripravljena odpovedati
svojim temeljnim načelom in
kot največja vladna stranka pos-
taviti pod vprašaj ustavno zago-
tovljeno ločitev cerkve od
države". Združena lista misli, da
pomeni uvajanje predmeta reli-
gija in etika prikrito uvedbo ve-
rouka v šole in grob odstop od
načela laične šole.
Polemik v zvezi s tem očitno
še ne bo tako kmalu konec,
predvsem tudi zato, ker mora
predlog o uvajanju novega (reli-
gioznega) šolskega predmeta
prestati še tretje parlamentarno
branje.
PIRANSKI ZALIV BREZ
KOMPROMISA
Čeprav sta predsednik sloven-
ske vlade dr. Janez Drnovšek in
predsednik hrvaške vlade Niki-
ca Valentič po svojem zadnjem
mariborskem srečanju izrecno
odbila, da bi novinarjem po-
drobneje spregovorila o vsebini
najnovejših slovensko-hrvaških
pogovorov o morski meji in o
najnovejšem slovenskem predo-
gu za rešitev tega vprašanja, so se
zadnje dni tako hrvaški kot slo-
venski mediji na veliko razpisali
prav o tem. Spet ne manjka
povišanih tonov in različnih
špekulacij. Oglasila sta se tudi
šefa slovenskega oziroma
hrvaškega dela mešane diplo-
matske komisije za mejo. Sta
premiera želela s svojim mol-
kom doseči prav to? Ali ne bi
bilo bolj normalno (in načelno),
če bi po končanih pogovorih
vendarle nedvoumno povedala,
kje je vsaka stran s svojimi sta-
lišči in idejami. Še zlasti hrvaški
predsednik vlade je posebej opo-
zarjal, gre za zelo delikatno te-
matiko, ki ne prenese površnih
javnih razprav in ocen. Kljub
temu so se v javnosti na obeh
straneh pojavile najrazličnejše
"zaupne" informacije in kombi-
nacije iz hrvaško-slovenskih po-
govorov in v zvezi z njimi,
čeprav so (vsaj tako je bilo raz-
brati iz izjav obeh predsednikov
vlad) želeli to ohraniti kot skriv-
nost.
Tudi zaradi prvotne
"molčečnosti" sta oba premiera
postala tarči različnih kritik in
namigovanj. V Sloveniji so dr.
Janeza Drnovška med drugim
kritizirali, da samovoljno ponuja
Hrvatom nekakšno novo razme-
jitev Piranskega zaliva, ki naj bi
direktno škodila trenutnim in
dolgoročnim slovenskim inter-
esom. V Zagrebu pa se je začelo
govoriti, da naj bi bil predsednik
vlade v pogovorih preveč po-
pustljiv do Slovencev, zaradi
česar naj bi prišlo tudi do spora
med njim in šefom hrvaškega
dela mešane diplomatske komi-
sije za meje dr. Hrvojeni
Kačičem, ki je te dni dal že tudi
javno vedeti, da najnovejši slo-
venski predlog o določitvi meje
v Piranskem zalivu ni spre-
jemljiv.
•> Jak Koprive
f EDNIK -5. OKTOBER 1995
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE -5
PTUJ / V LJUDSKEM VRTU ŠE DELOVIŠČE

Tudi zaradi dolga republiškega ministrstva za šolstvo, ki se je obvezalo, da bo
{(rilo polovico stroškov prenove in dograditve osnovne šole v Ljudskem vrtu, \e
šola sedaj, ob pričetku pouka, še zmeraj v nadzidavi. Če bo vse po sreči, bodo
Jela vendarle dokončali do konca tega koledarskega leta in takrat naj bi imela
$ola le še en popoldanski turnus. Ljudski vrt je namreč najbolj tesna šola na
ptujskem območju in popoln enoizmenski pouk bo mogoč šele ob dograditvi pri-
jidka z 12 učilnicami.
Od zunaj je šolsko poslopje v Ljudskem vrtu še pravo delo-
višče in vendar poteka pouk, kot zatrjuje ravnatelj Ivo Težak,
skoraj povsem nemoteno. Še več: večina učilnic, v katere so se
učenci vselili septembra, je poleti dobila povsem novo podo-
bo. Poleg tega da so gradbeniki zamenjali električno napelja-
vo, vodovodne instalacije in opravili druga nujno potrebna
obnovitvena dela, so učilnice sedaj sodobno projektirane,
mladostnih barv in opremljene z novim pohištvom. Za vseli-
tev je skorajda povsem pripravljen tudi prepotreben admini-
strativni predel, saj se uprava šole že več kot leto dni stiska v
tesnih prostorih nekdanjega hišniškega stanovanja.
KONČALI DO
NOVEGA LETA
"Povsem končan je zahodni
del šole, skoraj končan severni
del, tečejo pa dela na vzhodnem
delu šole. Ta je sedaj še odkrit in
ga bodo šele pričeli nadgrajevati.
Upamo, da bo tudi ta del končan
do konca tega koledarskega leta.
Imamo namreč finančne težave,
Učenci v sodobno urejeni učilnici.
saj država ni dala svojega deleža.
Tako pričakujemo še v
letošnjem letu 45 milijonov to-
larjev od republiškega ministrst-
va, nato pa še 45 v prihodnjem
letu," je povedal ravnatelj Ivo
Težak. "Doslej je šola pridobila
štiri učilnice, tri pa še bo, vendar
smo morali zaradi neustreznosti
kletnih prostorov preseliti
tehniško učilnico v pritličje in
tako se izmenskost pouka ni ve-
liko zmanjšala. Za 9-letno šolo
in popoln enoizmenski pouk je
predvidena še gradnja prizidka z
12 učilnicami in kuhinjo, seveda
pa bi za tolikšno število učencev,
približno 700 vsako leto, potre-
bovali še eno telovadnico."
Šola, ki jo iz dneva v dan do-
grajujejo in spreminjajo,
povzroča nemalo preglavic vsem
zaposlenim. V zadnjem letu so
poleg uprave preselili knjižnico,
posamezne specializirane učilni-
ce, mnogo več pa je dela tudi s
čiščenjem stavbe, saj so v šoli ali
Ravnatelj šole Ivo Težak:
"Učiteljem in staršem se za-
hvaljujem za potrpežljivost
ob prenovi šole."
okoli nje nenehno gradbeniki.
In vendar ravnatelj Ivo Težak
nič ne jadikuje: "Imamo zelo
dober kolektiv, in kadar je po-
trebno, pomagajo vsi, in to
brezplačno. Zahvaljujem se ko-
lektivu in tudi staršem, ki zelo
potrpežljivo prenašajo obnovo
šole."
UČENCI NA
IZOBRAŽEVALNEM
TABORU
Še več. Ob rednem pouku so
učenci in učitelji aktivni tudi na
vseh drugih področjih. Ta teden
sodelujejo na Mednarodnem izo-
braževalnem taboru, ki poteka
pod okriljem Unesca v Piranu.
Na taboru, ki bo trajal do sobote,
je udeleženih osem slovenskih
šol, poleg njih pa še norveška,
italijanska, avstrijska, hrvaška in
begunska Šola prijateljstva iz Pi-
rana.
Osnovnošolci v Ljudskem
vrtu so se pričeli pripravljati na
tabor takoj ob pričetku letošnje-
ga šolskega leta. V Piran so od-
potovali Tine Ačimovič, Niko
Mere in Urška Purg iz Ljudske-
ga vrta ter Petra Muršec in
Adela Vaupotič iz organizacij-
ske enote na Grajeni. Tam bodo
ves teden izmenjevali svoje
znanje in izkušnje o treh temah:
naša domačija, planet naš dragi
ter mir in prijateljstvo, naše naj-
večje veselje. Pod vodstvom bio-
loginje Milke Koser so pripra-
vili raziskovalni nalogi o sladko-
vodnih algah in kamninah
našega kraja, s pomočjo anglist-
ke Sonje Dežman bodo predsta-
vili naš največji praznik - kuren-
tovanje, za predstavitev šole in
kraja pa so skupaj z mentorji
Karmen Mlakar, Milko Koser,
Bogomirjem Vaupotičem,
Natašo Cerovič in Bojanom
Sabathom posneli 20-minutni
film o Grajeni, Ptuju in obeh
šolah, pri čemer sta bistveno vlo-
go prevzela tudi Miran Petek, ki
je film posnel, in Milan
Potočnik, ki ga je zmontiral. Ce-
lotno pripravo na udeležbo v Pi-
ranu je vodila pedagoginja Tat-
jana Vaupotič.
Ker nI bilo državnega denarja, šolo nadgrajujejo kljub pričetku pouka. Upajo, da bo
vzhodni del šole dokončan do novega leta.
v PROJEKTU
KVALITETNE ŠOLE
"Za izobraževalni tabor nas je
izbral Zavod za šolstvo in tako
zastopa naša šola celotno
območje, ki ga pokriva maribor-
ska enota zavoda. Sicer pa se v
šoli trudimo, da bi delali čim
bolj sodobno. V preteklem letu
smo bili kot ena izmed dveh šol
v Sloveniji vključeni v projekt
kvalitetne šole. To ni projekt,
katerega rezultati bi bili vidni
takoj, pač pa dolgotrajen proces.
Gotovo je, da se kažejo prvi re-
zultati v medsebojnih odnosih
in rezultatih dela že sedaj," meni
pedagoginja Tatjana Vaupotič,
ki vodi tudi izpeljavo projekta
kvalitetne šole.
Kaj vsebuje projekt kvalitet-
ne šole?
Tatjana Vaupotič: "Projekt
prihaja iz Amerike in temelji na
teoriji, ki trdi, da je človek ved-
no sam odgovoren za svoja de-
janja in da se mora za svoja de-
janja odločiti na osnovi lastne iz-
bire, brez zunanje prisile. Želi-
mo ustvariti šolo, v kateri bodo
učenci ustvarjali iz lastnega na-
giba, ne pa zato, ker bi jih v to
prisilili učitelji. Ta projekt ne
pomeni revolucionarnega pose-
ga v vsebine pouka, pač pa želi
spremeniti odnose med učitelji
in učenci, učenci in starši ter
med učitelji in starši. Menim, da
smo nekaj že dosegli, spreminja-
jo se odnosi med nami, pa tudi
razmerje med domom in šolo.
Starši postajajo aktivni soustvar-
jalci življenja in dela v šoli,
vključujejo se v različne aktiv-
nosti in njihovim otrokom je to
izredno všeč."
Koliko učiteljev se je
vključilo v projekt?
Tatjana Vaupotič: "Učitelji so
se vključili prostovoljno. Več
kot 90 odstotkov jih je obiskova-
lo 9-dnevno izobraževanje v
prostem času, ob sobotah, in
svoje novo znanje so pričeli takoj
vnašati v vsakodnevno delo.
Želim in upam, da bomo čez ne-
kaj let lahko pokazali bogate re-
zultate novega načina dela."
Milena Zupanič
PTUJ / ZBOROVANJE ARHIVISTOV I
Več kot 100 arhivistov iz vse Slovenije in gostja iz Marburga so po dveh
dneh strokovnih posvetov na temo Slovenski arhivi in javnost sprejeli vrsto
pobud in usmeritev za svoje nadaljnje clelo, zadnji dan srečanja pa so si pod
vodstvom nekdanje kolegice Kristine ŠamperI Purg ogledali znamenitosti
Ptuja in Ormoža. Z organizacijo zborovanja je Zgodovinski arhiv Ptuj pros-
lavil tudi svoj letošnji jubilej, 40-letnico obstoja. ^
šele javnost daje arhivom pravi smisel, smo slišali že ob
odprtju 16. arhivskega zborovanja na Ptuju, pomen tega
pojma pa je zelo širok, saj zajema od zgodovinarjev, arhi-
vov v pedagoški in izobraževalni dejavnosti pa do majhne-
ga kroga bralcev in obiskovalcev razstav ter množice upo-
rabnikov arhivskih listin in javnih glasil.
Na zborovanju arhivis-
tov je bila prvič pred-
stavljena knjiga Sloven-
ska kronika 20. stoletja. ;
Predstavil jo je urednik
dr. Marjan Drnovšek in
ob tem povedal, da to ni
klasična zgodovina Slo-
venije, pač pa kronolo-
gija nekaterih dogod-
kov. Pri pisanju knjige,
katere drugi del bo izšel
predvidoma v oktobru,   ,
je sodelovalo 32 zgodo-
vinarjev mlajše genera-
cije.     Dr.     Marjan |
Drnovšek je zatrdil, da |
niso bili avtorji pri pi-1
sanju pod nikakršnim |
ideološkim pritiskom in |
da bo predvsem drugi i
del Slovenske kronike!
Arhivisti se zavedajo pome-
na dela za javnost. Delo je
obsežno in vsestransko;
opravljajo ga sicer dobro, ven-
dar bi ga lahko še bolje, smo
Urednik Slovenske kronike 20. stoletja dr. Marjan
Drnovšek, je predstavil knjigo, ki je pravkar izšla.
slišali v enem izmed referatov.
Zborovanje je odprla predsed-
nica Arhivskega društva Slo-
venije mag. Milica Trebše-
Štolfa, na uvodni slovesnosti
pa so udeležence pozdravili še
ravnatelj Zgodovinskega arhi-
va Ptuj Ivan Lovrenčič, župan
občine Ptuj Miroslav Luci in
v imenu republiškega mi-
nistrstva za kulturo Milena
Cerar.
Udeleženci zborovanja so iz-
vedli tudi izredno zasedanje
Arhivskega društva in na njem
sprejeli nova pravila društva,
pobudo za oblikovanje arivske
zbornice in pravilnik o podel-
jevanju Aškerčevih nagrad in
priznanj. Le-te naj bi podelili
prvič že prihodnje leto, in sicer
za izstopajoče dosežke na po-
dročju raziskovalne dejavnosti
in popularizacije arhivistike
ter življenjska dela na po-
dročju arhivistike.
M. Zupanič
ZDAJ v KULTURI
J. Foltigm prva nagrada v Svečini
Na jubilejni 15. slikarski koloniji v Svečini je ptujski sli-
kar Jože Foltin prejel prvo nagrado med 43 razstavljalci,
tretjo nagrado pa Gregor Samastur, tudi ptujski ljubitelj.
Udeležencev kolonije je bilo 66, med razstavljalci pa so bili
poleg Foltina in Samasturja še drugi ptujski ljubiteljski sli-
karji: Branko Gajšt^ Maks Menoni, Julij Ošlovnik, Franc
Simonič in Rozina Sebetič.
Jože Foltin je bil uspešen tudi na mednarodnem piranskem
ex tempore, kjer so odprli razstavo in podelili nagrade v ne-
deljo, 24. septembra. Ptujski slikar je dobil odkupno nagrado.
Ljubitei|ski siikarji razstavljajo
številna dela, ki nastajajo v krogih ptujskih ljubiteljskih sli-
karjev, so javnosti te dni na ogled v dveh ptujskih razsta-
viščih. Na magistratu razstavljajo Marija Gregorc, Maks Me-
noni, Leon Pišek in Olga Zorko. Študent Leon Pišek in likov-
na pedagoginja iz Markovcev Olga Zorko razstavljata prvič in
si zaslužita tudi zato še posebno pozornost.
Pripravila M Z
^mmmmmmHmmmmmmmKmmmmmmmtiim i iiiiiiiii.....n i
6 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
5> OKTOBER 1995- TEDNIK
PTUJ / R. IVANUŠA IZDAL UČBENIK ZA STATISTIKO

Profesorji ne samo da učijo, vse bolj se pojav^ajo tudi kot av-
torji različnih strokovnih del in učbenikov, s katerimi želijo
zapolniti vrzel na tem področju. Predvsem želijo ponuditi
uporaben učbenik, iz katerega se bo še tako zamotano snov
la^e učiti.
Iz ptujskega srednješolskega
centra se je med prvimi kot avtor
učbenika zapisal profesor mate-
matike na ekonomski šoli Ro-
bert Ivanuša, ki je v začetku sep-
tembra v samozaložbi izdal
učbenik Metodična zbirka nalog
iz statistike z rešitvami in inter-
pretacijo. Namenil jo je dijakom
in študentom ekonomske usme-
ritve, zlasti še študentom ob
delu, ki so ponavadi prikrajšam
za predavanja in ustrezno litera-
turo.
Avtor je učbenik takole po-
spremil na pot: "Metodična zbir-
ka nalog iz statistike z rešitvami
in interpretacijo je namenjena
sprotnemu utrjevanju snovi in
pripravi na izpit tako za dijake
kot študente. Zasnovana je tako,
da bralcu ne daje zgolj končnih
rezultatov (rešitev), ampak ga
skozi potek naloge vodi z razla-
go, mu podaja delne rezultate in
na koncu vsak numerični rezul-
tat razloži z odgovorom. Tak
koncept naj bi uporabnika nava-
jal k sistematičnemu delu pri
preučevanju pojavov (premislek,
zasnova, račun in odgovor - ana-
liza), zraven seveda glavnega na-
mena - pomagati razumeti prob-
lem in ga rešiti."
Prvi odzivi na nov učbenik so
izredno dobri. S pridom ga
bodo, kot poudarja avtor, upo-
rabljali tudi vsi, ki obiskujejo
poslovno šolo v okviru Ljudske
univerze Ptuj, kjer je naprodaj.
Pokriva se tudi s predmetnikom
statistike v srednji šoli.
Profesor Robert Ivanuša bo še
pisal, ne bo se ustavil pri prvem
delu. Že deset let namreč pri-
pravlja obsežno strokovno delo,
katere izdajo je že leta 1980 odo-
bril fakultetni svet. Gre za delo
Profesor Robert Ivanuša.
Foto: OM
iz matematike z naslovom Kon-
struiranje na elementarni način.
Zatika se pri financiranju.
Metodično zbirko nalog iz sta-
tistike z rešitvami in interpreta-
cijo je strokovno pregledala doc.
dr. Branka Čagran, lektorica pa
je bila profesorica Barbara Bez-
jak.
•> MG
I STROKOVNJAKI SVETUJEJO / OB TEDNU OTROK
j      ^^^^    ^^^^^ ^^^^^ ^^^^^^ ^^^^^^^^
Igra je osnovna dejavnost vsakega otroka in je izrednega
pomena za njegov razvoj. To je aktivnost, v kateri je lahko
otrok popolnoma samostojen. V njej je spontan, zato ima
igra svojo dinamiko, neponovljivost, pestrost, smisel...
Igra omogoči otroku, da
izraža svoje potrebe, želje in
tudi stiske. Z njo postaja ust-
varjalen.
Igra je podrejena določeni
stopnji telesnega in duševnega
razvoja. Razvoj igralnih aktiv-
nosti poteka od zelo preprostih
k vse bolj zapletenim oblikam.
Za vsako obdobje otroka so
značilne specifične oblike igre
in dominantnost neke aktiv-
nosti.
V prvem letu otroka se raz-
vija tako imenovana funcijska
igra, kjer otrok s pomočjo
igrače razvija svoje glavne sen-
zomotorične funkcije. Igrače
prijema, preizkuša, jih pos-
luša, opazuje, grize, spušča,
zlaga...
V drugem letu starosti se na-
daljuje funkcijska igra, ki pos-
tane veliko bolj pestra in pre-
haja v igro sestavljanja, pove-
zovanja, gradnje; to je tako
imenovana konstruktivna
igra. Ta otroka vzpodbuja k
natančnemu opazovanju in
ustvarjanju.
V obdobju od 2 do 5 let se
konstruktivni igri pridruži
tudi posnemovalna in
domišljijska igra.
V obdobju od 5 do 7 let ima-
jo igrače, ki so ustvarjalne, iz-
redno pomembno vlogo in
predstavljajo naravni most k
učenju. V tem obdobju so veli-
kega pomena tudi skupinske
igre.
Tudi šoloobvezen otrok se
igra! Zanj je igra vzgojnoizo-
braževalnega pomena, in kar je
zelo pomembno, tudi sprosti-
tev.
Zaradi značilnosti razvoja
igre število igrač v prvih letih
starosti narašča. Potem število
igrač postopno pada, a narašča
čas, ki ga otrok preživi v igri.
Od 2 do 5 leta se čas igranja
povoji: otrok se igra tudi 8 - 9
ur na dan.
Iz vsega tega lahko zakl-
jučimo, kako pomembno je,
kakšno igračo izberemo. Pri
izbiri upoštevamo:
- telesno in duševno razvoj-
no stopnjo,
- kaj želimo z igračo doseči
pri otroku,
- kaj otroka zanima,
- kaj otrok že ima in
- kvaliteto igrače.
iVlajhen nasvet: veliko lažje
izberemo igračo, če pri izbiri
sodeluje otrok sam.
Silva Volgemut
PREJELI SMO
Direktor,
ki ne
more iiiti
direktor
Če bi mlada država Slove-
nija dovolila podjetjem
takšne direktorje, kot je v
podjetju EME Dolane, potem
bi samo Bog lahko pomagal
ubogim delavcem.
Mineva skoraj leto dni, od-
kar je bilo v podjetju EME Do-
lane zelo vroče. Kako ne bi
bilo, ko pa delavci niso prejeli
osebnega dohodka tri in več
mesecev. Ko pa so nekako le
iztisnili iz direktorja svoj de-
nar, so ogorčeni nadaljevali
delo, saj so dobili skupno vso-
to plač dosti manjšo, kot bi jo
morali dobiti ob rednih
plačah. Direktor pa si je govo-
ril: "Tri plače je veliko denar-
ja, lahko jim nekaj vzamem
vstran." Le direktorjevi ovadu-
hi so dobili vse ali pa še več.
Večina delavcev zaradi
razočarjanja ni prenesla tega in
so odšli raje opravljat težaška
dela ali pa so bili raje doma in
so si prihranili veliko živcev in
s tem zdravja. Nemalo pa jih je
direktor kratkomalo nagnal. V
obdobju neizplačevanja OD v
podjetju jim je prokuristka na
enem izmed sestankov dejala:
"Pojdite na državne vinograde
obirat grozdja," in s prstom po-
kazala skozi okno nanje, "da si
boste zaslužili za kruh v tem
času, ko ne boste dobili plač
pri nas."
Danes je v podjetju še sedem
delavcev, od tega štirje v proiz-
vodnji in trije v pisarnah. Dru-
gi delavci so odšli - eni iz pro-
testa, drugi zaradi psihičnega
pritiska. Le malo jih je dobilo
izplačan OD do zadnjega de-
lovnega dne. Večini je direktor
dolžan, ampak on tega sploh
noče slišati, da o delovnih
oblekah in čevljih sploh ne go-
vorimo. Zaščitnih delovnih
oblek ni kupil še nobenemu
delavcu, čeprav so nekateri tu
že tri leta. Direktor pravi, da si
tudi regresa ne upa dati, saj bi
ga zapravili. Naj navedem pri-
mer: če je delavec pustil službo
konec avgusta, je lahko kar po-
zabil na plačo za julij (nekateri
celo za junij) in celi avgust. Di-
rektor pa se je nasmehnil in
dejal: "Ti bi moral meni še na-
zaj prinesti, ne pa da mi težiš
za par plačami." Grozi pa celo s
tem, da delavcu noče izročiti
delavske knjižice, dokler ne
podpiše izjave, da je vse dobil.
Nekateri delavci so nujno po-
trebovali del. knjižico, saj so
imeli rok, da jo prinesejo v
drugo podjetje, da bi tam
lahko začeli delati, in direktor
je znal to izkoristiti.
Kadar je hotel delavec
potrditi zdravstveno izkaznico
pri podjetju, ga je prokuristka
vprašala, ali hoče iti zopet na
bolniško. Sprašujem se, ali ni
potrjena zdravstvena izkaznica
osnovna pravica delavca, ne pa
da jih eni omejujejo že tako
obubožanemu delavcu. Glavna
krivca za tako kratenje pravic
pa sta Emil Mlakar in njegova
prokuristka Darja Vilar.
Očitno je, da delavci v Slove-
niji potrebujejo Božjo pomoč,
če že druge ne dobijo ...
Prosim, da objavite to pi-
smo, saj menim, da te sramot-
ne razmere zaslužijo javno po-
zornost. Žalostno je namreč,
da mora mati preživljati 23-
letnega sina s peto stopnjo izo-
brazbe, ker mu podjetje, v ka-
terem je zaposlen, ne daje niti
osnovne finančne varnosti.
v Pristavi, 20. 9.1995
Marija Petrovič
DOLENA / FOLKLORISTI SO SE VRNILI Z GOSTOVANJA
Tudi letošnje prvi dni septembra so člani folklorne skupine Rožmarin PD
Sela namenili gostovanju v iliadžarskem mestu Badacsony, kjer so nasto-
pili na veliki mednarodni prireditvi folklore in vinski trgatvi.
Po raziskavi narodnih noš in uspešni prireditvi ob prazno-
vanju 15-letnice delovanja se folkloristi Rožmarina ponov-
no predstavljajo na gostovanjih in nastopih povsod po Slo-
veniji ter v tujini. Zadnji nastop so imeli na Madžarskem,
kjer so letos že drugič predstavili plese s področja Haloz.
Kot je povedala mentorica
folklorne skupine Francka
Petrovič, so bili med 38 skupi-
nami na folklorni prireditvi
edini Slovenci. "Letos so nas
na Madžarskem sprejeli z
večjo pozornostjo in dva dni
našega gostovanja nam ostaja-
ta v prelepem spominu.
Deležni smo bili toplega spre-
jema pri županih Budimpešte
in Badacsonyja. Prvi dan gos-
tovanja je bil namenjen os-
rednji folklorni prireditvi, kjer
smo se predstavili z izvirnimi
plesi s področja Haloz, drugi
dan pa je bil kot lani v zna-
menju vinske trgatve. Prav za
to priložnost smo pripravili
bogat program s spletom pe-
smi in plesa in obiskovalci fol-
klorne prireditve so nas dobro
sprejeli. Naše uspešno sodelo-
vanje z organizatorji medna-
rodne folklorne prireditvi naj
bi v prihodnje postalo tradi-
cionalno, seveda s spremstvom
predstavnikov občin Ptuj in
Videm," je med drugim pove-
dala Francka Petrovič.
Mladi plesalci - v skupini jih
pleše dvajset -  tudi v jesen-
skem času najdejo precej časa
za redno vadbo in nastope. Že
ob koncu oktobra naj bi
društvo dobilo novo otroško
folklorno skupino /
najmlajšimi, pripravljajo nov
program plesov in pesmi, v ,
zimskih mesecih pa jih čaka
precej dela z ureditvijo zapi-
skov in slik o raziskavi narod-
nih noš.
•oT. Mohorko
Folkloristi bodo na Madžarsko potovali tudi nasled-
nje leto.
PTUJ / V GLASBENI SOLI
Glasbeno šolo Karola Pahorja Ptuj obiskuje tudi letos nekaj več kot 400 učence
^ in učenk, ki se učijo igranja na raznovrstne instrumente iz družine godal, pihal
trobil in klaviatur. Zanimanje za njen obisk je še večje, vendar trenutno širite
ni možna.
"Tako je odločil Zavod za
šolstvo leta 199L Tudi letos
smo vpisovali že junija in že ta-
krat napolnili šolo. Sprejeli
smo tiste, ki so izpolnjevali
naše kriterije - tiste torej, ki
imajo posluh. Na našem
območju je vključenih v glas-
beno šolo 5 do 6 odstotkov
osnovnošolcev in malih šolar-
jev, medtem ko je republiško
povprečje 8 odstotkov," je po-
vedal ravnatelj glasbene šole
prof. Anton Horvat.
Katere instrumente poučujete
na ptujski glasbeni šoli?
Prof. Anton Horvat: "Vse, ra-
zen harfe, fagota in oboe. To so
instrumenti, ki jih tudi maribor-
ska srednja glasbena nima; har-
fo, denimo, poučujejo v Ljublja-
ni na srednji šoli. Pri nas je naj-
večje zanimanje za bolj ljudska
glasbila, pa glasbila za orkester.
Najmočneje so zastopani klavir,
kitara in harmonika. Pravzaprav
je slednja nekaj let ponovno v
upadanju, ker so jo nadomestili
sintisajzerji. Teh ne poučujemo,
saj jih niti učni načrt ne
vključuje. Zato smo učence, ki
so se zanimali za sintisajzer, na-
potili v zasebno šolo Simone
Žgeč v Dornavi. Na šoli smo lani
pričeli pouk violončela, ki ga
poučuje Jože Čačkovič, želimo si
katerega učenca na kontrabasuu
Ravnatelj      Glasbene
šole Karola Pahorja.
vendar jih zaenkrat še ni."
Ali lahko pri vpisu vedno
upoštevate želje učencev?
Prof. Anton Horvat: "Joj,
včasih je prav hudo. Punčke se
povečini želijo učiti klavir, mi
pa moramo voditi neko šolsko
politiko. Ne moremo imeti sa-
mih pianistov, tudi zato ne, da
lahko postavimo orkester. Na
šoli delujeta zelo dobro godalni
in harmonikarski orkester. Če ni
dobrega godalnega oddelka, v
katerem je vsaj 20 do 25 violinis-
tov, ne more biti godalnega or-
kestra. Druge šole, ki so po veli-
kosti podobne našim, nimajo
tako dobrih godalnih oddelkov
kot mi ali pa jih sploh nimajo.
Tiste otroke, ki imajo dober pos-
luh, usmerjamo v violino in vio-
lončelo."
Kdaj je idealen čas, da prične
otrok obiskovati glasbeno šolo!
Prof. Anton Horvat: "Imamo
že glasbeni vrtec za male šolarje,
nato pripravnico in potem sku-
pinski pouk frulice. Normalno
vpišemo otroka k njegovemu
pravemu instrumentu v 3. razre-
du osnovne šole. Res pa je, da se
mora pričeti učiti violino in kla-
vir že prej. Tako ima naša profe-
sorica violine Tropova pri pou-
ku že predšolske otroke."
Načrtujete za to šolsko leto
kakšno posebno dejavnost
šole?
Prof. Anton Horvat: "Letos
bomo že tretjič izvedli novoletni
koncert, na katerem bodo nasto-
pili naši sedanji in bivši učenci
Nekaj naših učencev obiskuje
namreč srednjo glasbeno šolo-
Menonijeva je bila z violin"
sprejeta celo na akademijo. Sicef
pa bomo imeli produkcije, ki so
sestavni del učnega procesa, sa)
naši učenci morajo nastopatj'
Igrajo tudi na prireditvah v svo)'
ih šolah in to je dobro, saj mora;
jo mladi glasbeniki nastopa^
čim več."
•> M. Zupani^
f EDNIK -5, OKTOBER 1995
NAŠI KK4JI IN LJUDJE -1
SREDIŠČE / ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE
{|XM|f»|l|ll
Kdor pozna kulturno in literarno zgodovino Slovenskih goric, se ne bo čudil, da so
nekateri kraji, ki so posebno bogati z osebnostmi, bodisi da so se tukaj rodile ali
pa delovale oziroma kulturno ustvarjale. Eden takih trgov je tudi Središče ob Dra-
vi, ki nosi kar zajeten imenik oseb - Središčanov (ob tem ne pozabimo na obsežen
ibornik o tem obmejnem kraju, ki ga je že pred 1. svet. vojno, 1.1910, napisal
igodovinar Fran Kovačič), čeprav leži v bistvu že na robu Slovenskih goric.
Dve taki osebnosti sta nekdanji ravnatelj središke šole Anton
Kosi, ki je zaslovel v slovenski pedagoški literaturi s svojimi
vzgojnimi in mladinskimi poljudnimi deli, ter njegov zet
Martin Kojc. Drugi je s svojimi deli iz psihologije najprej
seznanjal Evropo (Nemčijo, Holandijo in pozneje tudi Špani-
jo), esperantski svet ter celo Japonsko, Slovenija pa je caplja-
la zadaj ter se sramežljivo soočala z njegovimi deli, ki se zlas-
ti po vojni niso skladala s socialistično pogojenim spozna-
vanjem ali prirejanjem psihologije. Največ, kar je pri nas
izšlo v slovenščini po drugi vojni, je izšlo v Ptujskem tedniku,
dokler ga niso ponovno odkrili v devetdesetih letih.
Želja njunih sorodnikov, to se
pravi vnuka in znanega arhitek-
ta Dušana Moškona, ki v sre-
diški hiši zvesto čuva in skrbi za
dediščino svojega deda Kosija
ter očima Kojca in pravnuka
Leva Detele, ki sta z ženo Mile-
no naša velika kulturna ambasa-
dorja slovenstva na Dunaju, je
Ibila prav obuditev spomina na ta
dva moža. To pobudo je sprejela
skupaj s Slavističnim društvom
Slovenije ormoška občina in
sklenila, da vzida v njuno sre-
diško domačijo spominsko
ploščo, ki je bila odkrita 23. sep-
tembra skupaj s svečanim pro-
gramom ter z razstavo o obeh av-
torjih. Predstavljeno je bilo tudi
delo Tončke Kojc, rojene Kosi,
ki je bila prav tako imenovana
na tem spomeniku. O tem je v
prejšnjem Tedniku pisala novi-
narka Viki klemenčič. Pa povej-
mo nekaj besed o imenih, ki se
nahajajo na tej plošči.
Anton KOSI (1864 Godemar-
ci - 1945 Badličan, pokopan v
Središču) je bil že obdelan za
časa svojega življenja v Sloven-
skem biografskem leksikonu,
vendar zelo kratko in površno,
saj je bilo njegovo delo samo zu-
nanje opisano. Bolj kot literarno
je njegovo delo pomembno v pe-
dagoškem in narodnoprebuje-
valnem smislu. Po vojni je prišla
pedagogika, ki je bolj gradila na
novih sovjetskih načelih kakor
na starih slovenskih učiteljih,
kot so bili Slomšek, Kosi idr.,
oziroma je bila do njih celo od-
klonilna. Kot ravnatelj šole je bil
s svojimi deli učitelj ne samo
učencem, temveč vsemu pre-
prostemu slovenskemu ljudstvu.
Meščani so bolj brali francoske,
nemške in druge romane,
podeželani ter mladina pa
Slomškova, Šmidova in pozneje
Kosijeva in podobna dela. Kot
so delali takrat skoraj vsi narod-
nozavedni učitelji, je pričel tudi
on ob pedagoškem šolskem delu
zbirati narodno blago. Marljivo
je sodeloval na srečanjih učitelj-
skega društva ter o tem pisal v
pedagoške liste. Širok razpon
njegovih člankov, od didaktike v
prirodoslovju, podajanja in ana-
liz pesmi, o liku učitelja in peda-
goga, narečju in knjižnem jezi-
ku, preko glasbenih del, pa vse
do člankov iz kmetijstva, zlasti
vinogradništva, je kazal vso nje-
govo širino. Zvežčiči, ki jih je iz-
dajala v več delih Zabavna
knjižnica. Otroška modrost, Šal-
jivi Jaka idr., so bili med ljudmi
zelo priljubljeni ter so prvi
globlji zametek literature in
mladinskih listov. Zaradi teht-
nosti je marsikak članek izšel
kot separat oziroma samostojna
publikacija. Pisal pa je v tudi pe-
dagoške liste, kot so Popotnik,
Učiteljski tovariš, mladinski
Vrtec, v Slovenskega gospodarja
in v Slovenski narod, v strokov-
ne Naše gorice, Mohorjeve kole-
darje idr. Svoje skladbe je ob-
javljal v Središču ob Dravi ter v
Gradcu. Precej prvih ptujskih ti-
skov zajema prav zgodnja Kosi-
jeva dela, čeprav je največ tiskal
v Ljubljani, precej v Mariboru,
nekaj pa tudi v Cakovcu ter v
Gradcu (glasbena dela z impri-
maturjem sekovske škofije) in
pri njem se, kot tudi pozneje pri
Martinu Kojcu, neprestano javl-
ja kraj Središče ob Dravi, tako da
ima nepoučeni poznavalec tega
kraja občutek, da mora biti to
veliko evropsko izdajateljsko
središče.
Kosijev zet Martin KOJC
(1901 Središče - 1978 Maribor)
je bil pisatelj in uporabni psiho-
log. Posvetil se je preučevanju fi-
lozofije in parapsihologije in
postal s praktično življenjsko
posvetovalnico znamenit v Ber-
linu, Haagu, Amsterdamu ter
Rotterdamu, dokler se ni ob pri-
hodu Hitlerja na oblast kmalu
vrnil v Slovenijo. Pred vojno je
napisal v nemščini Učbenik živl-
jenja (1935), ki je izšel naslednje
leto tudi v slovenščini in v šte-
vilnih holandskih in nemških
ter slovenskih ponatisih, dalje v
srbščini, bil preveden tudi v
španščino in 1. 1992 celo v ja-
ponščino. Od drugih knjig so
izšle v številnih ponatisih Sa-
moozdravljenje nervoznih težav,
Pot k sreči in Jutrišnji svet.
Omenimo še aforizme Kaj
porečete k temu, Prebujajoči člo-
vek. Razsvetljeni človek idr.
Do sedaj je izšlo v Evropi čez
55 izdaj njegovih del.
S prevajanjem njegovih del
mu je ves čas stala ob strani nje-
gova žena Tončka KOSI-KOJC
(1902-1993). Iz Kosijevega rodu
nadaljujejo dušno delo njegov
vnuk in znani arhitekt Dušan
MOŠKON (1924), pravnuka
Lev DETELA kot pesnik in pi-
satelj (1939) ter psiholog Bojan
SINKO.
Slavistično društvo je priteg-
nilo v pripravo razstave Viktorja
Vrbnjaka iz Maribora, slavista,
ter ptujsko knjižnico Ivana
Potrča, kjer je v. bibliotekar Ja-
kob Emeršič pripravil gradivo,
ki je bilo na razpolago v
knjižnični domoznanski zbirki,
material za bibliografijo obeh
avtorjev (delno pripravljeno za
eventuelno publikacijo) ter obe-
nem uporabil tudi obširen mate-
rial o Kosiju iz ptujskega Zgodo-
vinskega arhiva skupaj z arhiv-
skimi vitrinami. Večino tujega
gradiva o Kojcu sta avtorja raz-
stave našla v Kosijevi ter
Kojčevi ostalini v njuni domači
hiši v Središču, obenem pa ko-
ristila literaturo iz Univerzitetne
knjižnice Maribor. Tehnične in
postavitvene probleme razstave,
ki je stisnjena v tesen hodnik
središke osnovne šole, je reševala
arhitektka Sara Rajhova in dosti
časa sta pri urejanju porabila
tudi Metka Vrbnjak in Viktor
Vrbnjak ml. Razstava je bila za-
radi prostora odprta le do srede,
27. septembra, kar je velika
škoda, saj je bilo vanjo vloženega
ogromno dela. Kot je poudaril
eden od avtorjev, je z njo kot s
knjigo: lahko jo temeljito prebe-
reš, lahko preletiš, pogledaš tu in
tam kakšno stran, lahko ob njej
posmehljivo zamahneš z roko.
Šteje pa okrog 450 razstavljenih
enot in pri Kosiju so zanimive
knjige z vso njihovo raznolikost-
jo, pri Kojcu pa izbor številnih
izdaj, kar smo že omenili malo
prej.
Ob odkritju plošče na domači
hiši se je zbralo dokaj lepo števi-
lo obiskovalcev - od Dunaja,
Ljubljane, Maribora, Ptuja,
Ormoža, domačega Središča ter
seveda tudi od drugod. Goste je
najprej pozdravil ravnatelj sre-
diške šole g. Šulek, nato je spre-
govoril v imenu Slavističnega
društva Slovenije prof. Marko
Jesenšek z mariborske univerze
(navzoč je bil tudi predsednik
Slavističnega društva Slovenije
dr. Novak), ki se je zlasti osredo-
točil na Kosijev velik pomen v
spoznavanju slovenskega jezika
ter pomenu narečja. Obširno in
temeljito je orisal Kosijevo živl-
jenje in delo prof. Viktor
Vrbnjak in zlasti poudaril tisto
njegovo širino ter zasidranost v
ljudstvu, ki mu je bil pravi na-
rodni voditelj. Kosijevo podobo
je po spominu orisala upokojena
učiteljica in njegova nekdanja
učenka Julka Bezjak-Bedjanič iz
Ljutomera. O Martinu Kojcu je
govoril Janez Premk iz Ljublja-
ne, poudaril po eni strani njego-
vo univerzalnost, zlasti pomen
knjige Učbenik življenja, ki je
postal v nekem smislu svetovno
delo, dostopen in privlačen za
ljudi različnih svetovnih nazo-
rov, njegovem iskanju nadjaza,
kar kristjani imenujejo delovan-
je Svetega duha, umetniški nav-
dih itd., o njegovi čedalje večji
poduhovljenosti, skratka o Koj-
cu kot človeku bodočnosti. Žal
se slovesnosti zaradi bolezni ni
mogel udeležiti pokrovitelj,
ormoški župan Vili Trofenik, ter
od govornikov Borut S.
Pogačnik iz Ljubljane.
E.J.
UUBUANA/SREČANJE KOMUNALCEV
Konec prejšnjega tedna je v Ljubljani potekalo srečanje
podjetij s področja lokalnih javnih služb Slovenije, ki so
se ga s ptujskega območja udeležili delavci Čistega mes-
ta in Komunalnega podjetja Ptui. ..^
V petek, 22. septembra, je
bil delovni posvet vodilnih
delavcev s tega področja, na
katerem je sodeloval tudi mi-
nister za okolje in prostor, dr.
Pavle Gantar. Razpravljali so
o aktualnih vprašanjih in
možnih sistemskih rešitvah
na področju javnih služb in
varstva okolja. Kot vzor
uspešnega delovanja so jim
predstavili organizacijo in
delovanje komunalnega pod-
jetja iz Gradca. Udeležence je
sprejel tudi ljubljanski župan
dr. Dimitrij Rupelj.
V soboto pa se je 51 ekip iz
vseh slovenskih komunalnih
podjetij pomerilo v delovnem
in športnem področju. V
končni razvrstivi se je
odlično odrezala ekipa Ko-
munalnega podjetja Ptuj, ki
je za celjsko ekipo dosegla
odlično drugo mesto.
-OM
^i^.: ...... te mŠ:.. ......     ii ... ..       .    ^   .....     1^ \
Franc Fideršek - 29
Več pozornosti je namenil
poučevanju aktivistov, kako je
treba ljudem tolmačiti ločitev
Cerkve od države, kar bo pri-
nesla nova ustava. Pri tem je
navajal primere iz drugih ev-
ropskih držav. Med drugim je
dejal:
"Preganjanja vere ne bo in ne
tiore biti, saj bo vsakemu držav-
ianu z ustavo zagotovljena svo-
tJoda veroizpovedi. /.../ Cerkev
le rabi veleposestev in gozdov,
^aj ji bo država pomagala z dota-
"^ijami za popravila in obnove
<^erkva. /.../ Država, ki je v rokah
'iudstva, ne more in ne bo pre-
Sanjala vere, ker bi s tem kršila
^Snovna načela demokracije. Bo
Pa klicala na odgovornost du-
'lovnike, kot vsake druge držav-
'iane, če bi skušali izigrati Ijud-
^l^e zakone. /.../ Verouk v šoli ne
'O obvezen predmet, s tem pa še
''i rečeno, da država ne bo dajala
Prostorov v šoli tudi za verouk."
Enako kot na mnogih drugih
Področjih so tudi tu bile izrečene
napisane besede eno, dejanska
1'^akodnevna praksa pa čisto ne-
^aj drugega. Zanimivo je tudi to,
?3 po objavi pastirskega pisma
\n\V. Lampret ni več javno
"'^stopal na shodih.________________
PRVO UPIRANJE
LJUDI POPISU
V času pred volitvami je sicer
življenje teklo normalno. Obro-
dili so sadovnjaki in vinogradi.
Odkup jabolk je dobro potekal,
pri odkupu mošta pa so nastopi-
le organizacijske težave, ker
državni sektor še ni bil prav or-
ganiziran, vinarska zadruga, ki
je pred vojno delovala v Cirkula-
nah, tedaj pa so jo nastanovili v
Ptuju, še tudi ni veliko zmogla.
Privatne špekulante pa so ovirali
na vsakem koraku, da ne bi "bo-
gateli na račun pridnih vino-
gradnikov".
V septembru so začeli KLO-ji
izdajati osebne izkaznice, da ni
bilo treba stalno izdajati potrdil,
kajti gibanje prebivalstva je bilo
še vedno močno omejeno. Brez
potrdila KLO ženska iz Haloz ni
mogla iti obirat hmelja v Sa-
vinjsko dolino, ne izkopavat
krompirja na Dravsko polje, ka-
mor so še tudi moški s cepmi od-
hajali mlatit žito. Taki mlatiči so
bili plačani v zrnju, da je potem
njihova številna družina imela
kruh skozi zimo. Pa še tu oblast
ni prizanašala, treba je bilo prija-
viti količino z mlatvijo pris-
luženega žita, da se je to upošte-
valo pri izdaji nakaznic za moko
in kruh.
Pri izdajanju osebnih izkaznic
je še zlasti izstopala polpisme-
nost tajnikov. Zato je imel načel-
nik za notranje zadeve na okraju
Hlebec (bil je sposoben uradnik
iz Središča ob Dravi, ki je edini
smel s svojim podpisom in
žigom potrditi izpolnjeno izkaz-
nico) veliko dela, preden je po-
pravil slabosti v osebnem opisu.
(Naj v ponazoritev navedem
samo primere za nos: "ga ima",
"bolj tumpast", "kljunu podo-
ben", "štrleč na desno stran" itd.)
V oktobru so spet izvajali iz-
redno pomemben popis. Razne
popise so izvajali mesečno, toda
temu popisu so dajali pomen,
kot da gre za obstoj države. To-
krat je šlo za popis družin, ki ga
je organiziral statistični odsek.
Za vsako družino je bilo treba iz-
polniti posebno polo z vsemi po-
datki o ljudeh in premoženju.
Točnost podtkov je moral
potrditi družinski glavar s svoje-
ročnim podpisom. To so pa
mnogi odklanjali. Zaradi tega
polovica KLO ni opravila popi-
sa do roka. V zvezi s tem nava-
jam samo odstavek iz obširnega
poročila, ki ga je ptujski okraj
poslal okrožnemu odboru OF v
Mariboru.
"V zvezi s popisom prebivalst-
va moramo opozoriti naslov na
ogromne težave, ki nastopajo pri
tem popisu. Na mnogih krajih so
se razširili glasovi, da popisuje-
mo zato, da bomo ljudi preselili,
drugje zopet, da bomo ljudem
odvzeli zemljo, živino itd. Vsem
tem vestem, ki jih z veliko vne-
mo širi reakcija, ljudje nasedajo
in ne verjamejo našim aktivis-
tom. Le redkim krajevnim od-
borom se je posrečilo, da so zbra-
li vse podatke. V večini odborov
pa so ljudje enostavno odpove-
dali, da izpolnijo podatke ali da
dajo podatke. Nekateri zopet
niso hoteli obrazcev podpisati
itd. Da ne bomo navajali vseh
teh številnih primerov, naj ome-
nimo samo eden tak slučaj. V
KLO Starošince je 42 hišnih šte-
vilke, o teh je izpolnilo obrazec
le 19 družin, ostale pa so to od-
povedale. Še tistih 19 obrazcev
niso hoteli vsi podpisati. Organi
krajevnih odborov so pri tem
brez moči. V nekem kritičnem
primeru smo prosili NM (narod-
no milico, op. ur.), da vsaj bolj
milo intervenira. Ostrejših sank-
cij ne smemo podvzemati že za-
radi bližnjih volitev, ker bi s tem
izzvali med ljudmi še večje neza-
dovoljstvo."
Naj k temu dodam, da je bil
tisti popis prebivalstva in pre-
moženja precej povezan s sklepi
oziroma zakoni III. zasedanje
Avnoja. Zato je bila protipropa-
ganda dobro preračunana, da se
pred volitvami vnaša nezaupanje
ljudi do oblasti. Podobnih vzne-
mirljivih novic je bilo še več. A
vseeno so v priprave na volitve
šli samozavestno, organizirali
zborovanja in povorke, na kate-
rih se je udrihalo po domači in
micdnarodni reakciji ter vzklika-
lo Titu in republiki.
Poleg sovražnih političnih pa-
rol, ki so se pojavljale v predvo-
lilnem času, so na seji okrajnega
odbora OF Ptuj tudi ugotovili,
da ljudje zlasti na podeželju na
veliko prirejajo veselice, seveda
jih ne prijavljajo in ne poskrbijo
za red. Zaradi tega ljudje pi-
jančujejo in se pretepajo. Ko na-
rodna milica raziskuje primere
hudih poškodb, ima navadno
težave, ker ljudje nočejo pričati.
Zahtevali so, da se temu napravi
konec in se veselice strogo pre-
pove vsaj do volitev. Pa tudi po
volitvah bo morala narodna mi-
lica imeti pregled nad veselica-
mi, zato je treba notranji odsek
pooblastiti, da bo lahko izdajal
ustrezna dovoljenja. Ker veseli-
ce navadno prirejajo po kaki kul-
turni prireditvi, mora pri izdaji
dovoljenja sodelovati tudi pro-
svetni odsek, obvestiti pa je tre-
ba tudi predsednika OF.
Dva tedna pred volitvami so se
po vaseh začele pojavljati napi-
sne akcije s pozivi volilcem, da
naj ne volijo Tita - bandita in
podobno. Taki napisi so se poj-
avljali na vaških stenčasih, ogla-
snih deskah in tudi plotovih,
redko na stenah hiš. Navadno so
papir s takimi parolami takoj od-
stranili, apno s plotov pa izprali.
Naj dalje se je obdržala parola na
obcestnem zaščitnem zidu na
križišču lokalne ceste z vaško
cesto Tržeč - Lancova vas. Napi-
sano je bilo v slovenščini in
nemščini NIKOLI BOLŠEVIZ-
MA - NIMALS BOLSCHE-
WISMUS! Zanimivo je, da je
nemško besedilo čez nekaj dni
nekdo prečrtal, slovensko pa je
ostalo do pomladi.
Zaradi takih pojavov si oblast-
niki niso delali posebnih skrbi.
Po krajevnih ljudskih odborih
so bili zbori, na katerih so akti-
visti predstavili kandidate. Bila
sta postavljena dva kandidata
okrožne kandidatne liste Ljud-
ske fronte Jugoslavije. To sta
bila Jože Jurančič, doma iz Vito-
marcev, po poklicu učitelj, pred
vojno je služboval v Markovcih,
med vojno pa je imel visoke poli-
tične in vojaške funkcije. Drugi
je bil Franček Majcen, študent iz
Borovcev, ki sem ga v tem feljto-
nu že večkrat imenoval,
predvsem v zvezi z osvobajan-
jem Prekmurja in v prvih dneh
vzpostavljanja oblasti v Ptuju.
Izvoljen bo tisti, ki bo dobil naj-
več glasov.
Kot zanimivost naj omenim,
da sta čez nekaj let oba trpela na
Golem otoku. Nobeden dejan-
sko ni bil nič kriv. Najbrž je bil
glavni vzrok to, da so nekaterim,
ki so v Ljubljani zasedli
položaje, bili nevarni brihtni in
sposobni ljudje. Tudi jugoslo-
vanska revolucija je žrla in krva-
vo tepla svoje otroke.
8 - OD TOD IN TAM
5. OKTOBER 1995- TEDNIH
PTUJ / SE O SEJI SVETA MESTNE OBČINE

Prejšnji ponedeljek so ptujski svetniki v sedemurni razpra-
vi govorili in sprejeli dva pomembna odloka: o dejavnostih in
pogojih za opravljanje gospodarskih javnih služb s koncesijo,
ki ima status splošnega koncesijskega akta in velja za vse jav-
ne službe, ki se izvajajo na podlagi izdane koncesije, ter odlok
o ustanovitvi mestnih in primestnih četrti mestne občine Ptuj
in določitvi njihovih območij, po katerem bo Ptuj v bodoče
razdeljen na pet mestnih in štiri primestne četrti. Odlok o us-
tanovitvi četrti bo začel veljati v 15 dneh po objavi v Uradnem
vestniku, z dnem njegove uveljavitve pa bo prenehal veljati
odlok o krajevnih skupnosti na območju mestne občine.
Poročilo o ptujskem kurento-
vanju so ptujski svetniki oceni-
li kot dobro sestavljeno, razen
v delu, v katerem se je vodja
projekta dotaknila skromnega
deleža mestne občine pri fi-
nanciranju prireditve, ki je le-
tos imela čez tri milijone
dobička in so jih v gospodar-
skem interesnem združenju
Poetovio vivat porabili za fi-
nanciranje drugih dejavnosti v
okviru združenja. Mestna
občina pripravlja tudi program
prireditev, ki jih bo sofinanci-
rala. Program kurentovanja '96
naj bi pripravili v enem mese-
cu, takoj po njem pa naj bi
pričeli pripravljati program za
prireditev v letu 1997. V mestni
občini naj bi razmislili tudi o
nakupu šotora, saj bi ga lahko v
bodoče uporabljali pri organi-
zaciji vseh prireditev. Lahko
pa bi tudi uredili primerno dvo-
rano za vse večje prireditve;
možnost se sedaj ponuja pri od-
kupu stavbe Jeklotehne na
Ormoški.
Poslovanje v podjetju Čisto
mesto   se   izboljšuje,   največ
vprašanj pa je bilo okrog težav
pri plačevanju zapadlih obvez-
nosti, Martina Berdena so poob-
lastili, da pregleda poslovanje
podjetja s 30. septembrom letos.
Pri poročilu o realizaciji pro-
računa mestne občine Ptuj v
prvem polletju letos je svetnike
najbolj zanimalo, zakaj so pri ne-
katerih postavkih tako nizki od-
stotki realizacije, kako se izvaja-
jo nekateri projekti na področju
gospodarske infrastrukture in
kdaj bodo pripravljeni nekateri
projekti. V bodoče si želijo, da bi
o izvajanju proračuna imeli in-
formacije vsake tri mesece.
Projekt srednješolskega centra
- testno stezo - so načelno
podprli in župana pooblastili za
podpis pogodbe kot garancije v
višini pet m.ilijonov tolarjev.
Občinske službe in župan bodo
poskušali pridobiti preostali de-
nar od drugih občin, ki naj bi po
razdelilniku sofinancirale omen-
jeni projekt.
Kar zadeva izboljšanje kako-
vosti pitne vode v vodovodnem
sistemu Ptuj, ptujski svetniki
vztrajajo, da se zagotovijo sredst-
va za predloženi program finan-
ciranja globinskih vodnjakov.
Devet poslanskih skupin, koli-
kor jih deluje v okviru mestnega
sveta, bo za delovanje po enem
svetniku mesečno dobilo 21
tisoč tolarjev, nujno potrebno pa
je zagotoviti tudi pisarno za nji-
hovo delovanje.
Na 9. seji so sprejeli tudi pobu-
do za spremembo statuta. Pri-
pombe bodo sprejemali 90 dni,
nakar bodo začeli postopek za
spremembo.
Tudi na tej seji so imeli svetni-
ki več pobud in vprašanj. Med
drugim predlagajo kvalitetnejšo
ureditev zelenic, grobišč in par-
kirišča ob pokopališču, krajše
seje mestnega sveta in zato po-
gostejše, boljšo organizacijo dela
pri obnovi mostu (dela naj pote-
kajo tudi ponoči), tovorni pro-
met proti Madžarski naj se
usmeri prek Maribora, zaradi
večje prometne varnosti naj se
na Bregu pri gostilni Emica pos-
tavi semafor, prav tako pri OŠ
Mladika, Certus in Stajertours
naj izobestita vozne rede na av-
tobusnih postajah, poseben
problem je cesta skozi Sturmo-
vec, obnova Mestne hiše se bo
podražila zaradi dodatnih nuj-
nih del, pospešijo pa naj se tudi
dela pri kanalu D. Proračun-
skim porabnikom so tudi
naložili, naj čim prej pripravijo
svoje programe za leto 1996, saj
naj bi bil proračun mestne
občine sprejet že letos.
•>MG
OBČINA DESTNIK -TRNOVSKA VAS / SEJA OBČINSKEGA SVETA
ffolf ec leta
volitve
v četrtek, 28. oktobra, so se sestali svetniki
občinskega sveta občine Destrnik - Trnov-
ska vas na deveti redni seji.
Potrdili so mandat Miranu Arnugi, ki bo za-
menjal Ivana Lovrenčiča - temu je prenehal
mandat zaradi odstopa. Na predlog župana so
imenovali za občinskega tajnika Franca
Pukšiča. Razpravljali in sprejeli so osnutek
poslovnika občinskega sveta, govorili o volit-
vah v svete krajevnih skupnosti in sprejeli
sklep o razpisu volitev; te bodo 27. decembra.
Predsedniki občinskih odborov so podali
poročila o delu, svetniki pa so ob tem sklenili.
da bo nujno potreben rebalans proračuna. Go-
vorili so o problematiki šolstva v občini, kjer
sta velika problema prevoz otrok in priprava
na devetletno šolanje, ter bili enotnega mnen-
ja, da bi bilo najbolje vsem otrokom zagotoviti
šolo v domačem kraju. Zataknilo se je pri raz-
delitvi 3.080.000 tolarjev, ki jih je država na-
menila za ureditev sedeža občine. Krajevna
skupnst Trnovska vas je v ureditev občinskega
sedeža vložila tri milijone tolarjev, svetniki pa
se niso uspeli dogovoriti, ali bodo pokrili nas-
tale stroške z denarjem za zagon občin. V burni
razpravi je bilo slišati tudi mnenje, da se župa-
nu izreče nezaupnica, saj ne kaže zanimanja za
ureditev sedeža.
Dogovorili so se tudi, da bodo na prihodnji
seji ponovno poskušali izvoliti predsednika
občinskega sveta, kar pomeni, da bo kljub
hladnemu vremenu spet vroče.
•>Z.Š.
Filtri za vodo
v porodnišnici
v ponedeljek dopoldan je bila v avli
ptujske porodnišnice krajša slovesnost
ob podelitvi prvih sto filtrov za vodo po-
rodnicam oziroma novorojencem.
Gre za uresničitev pobude ptujsl<ih
svetnikov, da bi vsal<emu novorojencu
poklonili filter za vodo za zaščito zdravja
naših najmlajših, ker je voda iz ptujskega
vodovoda kljub prizadevanjem še vedno
sporne kakovosti zaradi večje vsebnosti
nitratov. Sredstva za nakup so zagotovili
v okviru projekta Ptuj - zdravo mesto, ka-
terega program se financira iz sredstev
občinske blagajne.
Nakup filtrov za vodo je kratkoročni
ukrep, aktivnosti v občini pa so predvsem
usmerjene v prizadevanja, da se zmanjša
onesnaževanje, oziroma v to, da se okol-
je več ne onesnažuje.
Prvi filter je svetnik Vlado Čuš simbo-
lično predal dr. Zvonimirju Bosnarju,
predstojniku ginekološko-porodnega od-
delka ptujske bolnišnice. Maja Erjavec z
oddelka za družbene dejavnosti v mestni
občini Ruj se je v ponedeljek zahvalila
ptujski bolnišnici za sodelovanje v akciji,
direktor bolnišnice dr. Lojze Arko pa je
med drugim povedal, da si v njihovi usta-
novi že dolgo prizadevajo za zmanjšanje
onesnaženosti ptujske vode, zlasti še dr.
Dušan Kolarič, predstojnik otroškega od-
delka. Slednji je tudi zaslužen, da se je
problem prenesel v širši slovenski pros-
tor.
V ptujski porodnišnici se je letos rodilo
608 otrok, do konca leta pa jih pričakuje-
jo še okrog 250. (MG)
DORNAVA / PRVA POPOLETNA SEJA SVETA
Občina Dornava se je preselila v preurejene prostore pri-
zidka stare osnovne šole. V sredo se je prvič po poletnibj
počitnicah sestal v njih občinski svet. S
Največ pozornosti so name-
nili oskrbi z vodo ter izgradnji
vodovoda v Preradu, Polencih
in Lasigovcih. Prebivalci imajo
namreč sedaj vaški vodovod,
tega pa bodo razširili in prikl-
jučili na mestni vodovod. Vo-
dovod se bo napajal iz vodohra-
ma Gomila - Nadole. Svetniki
so se odločili, da bodo na to
omrežje priključili tudi prebi-
valce Tibolcev iz občine
Gorišnica. Vsi tisti, ki doslej
niso imeli vaškega vodovoda,
bodo morali plačati nekoliko
večji prispevek.
Sklenili so tudi, da bodo od 11.
do 15. oktobra za področje Po-
lenšaka in Dornave sklicali zbo-
re občanov. Na njih bodo obli-
kovali vaške odbore in predsta-
vili načrte za uvedbo novega sa-
moprispevka. Med pobudami in
predlogi svetnikov jih je več
opozorilo na problem prevoza
sladkorne pese. Nekateri prevoz
niki sladkorne pese namreč
kršijo vse predpisane normative
in izbirajo bližnje poti ter tako z
neprimerno težo obremenjujejo
in uničujejo že tako slabe krajev
ne in lokalne ceste na področju
dornavske občine. j
•>MS
PREJELI SMO
Provindalna
prestrašenost
uateljskega
lobija
v uredništvo TEDNIKA ste verjetno ne dosti
pred izidom 37. številke, dne 21. septembra, to je
natanko devet dni po razdelitvi maturitetnih
spričeval (svoje je osebno dvignila maturantka
Evelin Zelenik), pa več kot mesec dni po razgla-
sitvi rezultatov mature, pa več kot dva meseca po
opravljanju mature prejeli nekakšno pismo ali
pa kar članek. Ker sem del "učiteljskega lobija",
bom uporabljal množino, čeprav pišem j>opolno-
ma osebno. Množino uporabljam v zvezi z učitel-
ji zato, ker me omenjeni članek (pri)zadeva kot
del učiteljskega kolektiva ptujskega srednjega
šolstva sploh in ker pritajene trende nenehnega
doziranega kompromitiranja tega dela občanov
v lokalnem časopisu ptujski TEDNIK prebira-
mo že kar nekaj časa. Kako si sicer razlagati
obsežne članke, lahko bi rekli kar "tematske
sklope" o tem, da je v tem "lobiju" nekaj hudo na-
robe, da se tukaj "nekaj dogaja". Razumem, da so
to novice, ki "vžgejo" in ki so za novinarstvo tega
ranga dobrodošle. Moti me pa preskok na občut-
ljivo razlaganje vzrokov in posledic, ki ga je ven-
darle mogoče prebrati med vrsticami s tem
skupnim imenovalcem. Zato bom še sam nare-
dil takšen diskurz, saj vem, da je dogodek, ki ga
je poskusila opisati naša maturantka, le povod,
vzroki so seveda drugje.
Dr. Tine Hribar se je v svojem raziskovanju
resnice in Resnice, resnice o resnici dokopal do
pomembnega spoznanja: "Čeprav je resnica o re-
snici v tem, da ni resnice o resnici, človek mimo
resnice ne more." Zato ne bom raziskoval resni-
ce, ampak bom raje razmišljal o šoli (učitelju),
materi in otroku (mladostniku).
Množino pri govoru o nas, učiteljih upo-
rabljam vedno tudi zato, ker vem, da je vsak
učenec, ko zapusti srednjo šolo, oblikovan po
meri povprečja razrednega učiteljskega zbora.
Izjemoma  lahko  prevlada  tudi   posamezni
učitelj, ponavadi kar s predmetnega področja, ki
si ga dijak izbere. Nikoli si ne lastim zaslug niti
za večje niti za vsakršne uspehe učencev, ki jih
učim, predvsem sam. Niti pri mojem predmetu
ali predmetnem področju niti nasploh, ampak
sem prepričan, da smo v celoti odgovorni za
uspehe in tudi za neuspehe posameznih učencev
vsi učitelji, da pa nastopajo kot soodgovorni tudi
starši, televizija in "širša družbena skupnost".
Ko prebiram pisanje Evelin Zelenik, si ne mo-
rem kaj, da se ne bi razveselil veščega "sukanja
besede" (peresa), rekoč si z nemajhnim ponosom
"Pa smo le dosegli enega od pomembnih smo-
trov šole.. ", malce več vrzeli najdem v logični
konsekventnosti samega toka misli in zakl-
jučkov, najbolj pa smo v tem primeru najbrž za-
tajili vsi zgoraj omenjeni na vzgojnem področju.
Ali kot pravi Hribar:"... proizvajanje (resnice) se
pokaže kot posredovanje in kot merilo veščosti
proizvajanja in vendar se nazadnje izpostavi
"... pravilnost, se pravi primernost in ustreznost
proizvoda ..." Nelogičnost miselnega toka se
kaže npr., ko zahteva od članov učiteljskega zbo-
ra, da zjutraj pregledajo vse kabine vseh stranišč,
potem pa pri pisanju maturitetnih izdelkov pris-
topijo k skupinskemu reševanju nalog z učenci.
O primernosti ne bi govoril, o brezobzirnosti
učiteljev pa lahko povem. Ta beseda me zaboli,
ko pa vem, koliko časa je več učiteljev (tudi viso-
košolski) tehtalo, kako problem rešiti čim bolj
človeško ob upoštevanju pravil maturitetnega
reda. "Splet okoliščin", kot to imenuje Evelin
sama, je bil na žalost takšen, da bi komisija
lahko ukrepala bistveno bolj rigorozno, kot je v
resnici. Kazenski pregon bo bodoča pravnica
znala definirati morda kdaj pozneje, tokrat ni
bilo nič takšnega. Bila je kršitev predpisanega
režima pri pisanju mature in komisija je raz-
mišljala in ravnala zelo človeško - to trdim z vso
odgovornostjo. O zateženem ozračju!? Po mojih
osebnih izkušnjah je na maturi v naši gimnaziji
ves čas prevladovalo prijetno, s strani učiteljev
vzpodbujajoče ustvarjalno vzdušje. Sam sem bil
v komisiji, ki je "izprašala" skoraj sto maturan-
tov in vsi ti bodo gotovo pritrdili, da bolj prijet-
nega vzdušja pri izpraševanju tako "težkega"
predmeta, kot je matematika, ni moglo biti.
Predvsem zato se odzivam. Daleč od tega, da
kot ranjena žival brcam in se zvijam in izvijam
iz obtožb, ki niso niti neznatne niti nedolžne.
Moti me to, ker bodoča pravnica (Bog daj, da bo
res!) ob koncu svojega najstništva ne najde tro-
hice samokritičnosti v svojem mladem, še vsega
življenja pričakujočem srcu. In drznil bi si vzkli-,
kniti: "Hvala Bogu, da ne bo učiteljica!" Da upo-
rablja preveč stereotipnih, moderno politično
obarvanih izrazov, za katere dvomim, da bi ji v
njenem dosedanjem (po njenih navedbah) mir-
nem, še več, brezskrbnem najstniškem obdobju
lahko segli v zavest in ji dali izkušnjo, je mogoče
prebrati. Če je bil ta neljubi dogodek taka
izkušnja, je bil gotovo premalo. Njegova drama-
tizacija v zapisu namreč prekaša celo kakšno
konstruirano zgodbo in možna alternativa - od-
stranitev z mature - bi bila že lahko njena mate-
rializacija.
In kje je pravzaprav bistvo njene zgodbe? Na
začetku nam obljubi to bistvo, na koncu pa izve-
mo predvsem za provincialno prestrašenost
učiteljev. Če je to to, potem so vsa prizadevanja
profesorjev za doseganje čim boljših rezultatov
na maturi in s tem odpiranje možnosti študija
naših dijakov na njihovih želenih fakultetah
samo provincialna prestrašenost. Marsikdaj
nam starši ne zaupajo, da znamo presoditi, kje je
prag potrebnega in sprejemljivega. Sedaj imamo
eksterni izpit. Mi ga le izvajamo. Ne vem, o
kakšni prestrašenost! je beseda, ko pa učencem
predvsem pomagamo, da bodo uspeli na njiho-
vem izpitu. Nismo nasprotniki, smo vendar za-
vezniki. Izvajanje državnega izpita ni družaben
dogodek, nekje med skupinskim poukom in po-
poldanskim klepetom. Večina učiteljev ptujske
gimnazije jemlje svoje delo preveč resno, da bi se
mogla pogovarjali na tak način o maturi. In
večina dela preveč zagnano, dobro in kvalitetno,
da bi se mogla identificirati s kakršnokoli pro-
vincialno zaplankanostjo.
Prava provincialna manira se kaže v tem, da po
času, ki sem ga navedel v začetku, Evelin Zele-
nik napiše pismo v TEDNIK, nekdo se na to od-
zove in potem se ženski prerekata preko ograje
vsaka na svoji strani. Začetek tega "spopada"
mnenj je pismo Evelin Zelenik, moje raz-
mišljanje pa je moj prvi in zadnji odziv na
takšne misli mladenke, ki me najbolj ne prepriča
o svojih dobrih namerah. Zato bi želel, da bi bilo
prerekanja in obtoževanja čim manj. V TEDNI-
KU je kratka, sramežljiva notica o tem, kakšne
uspehe so dosegli naši učenci na državnih tek-
movanjih, čisto dovolj. Zato pa veliki in dolgi
članki o tem, kako učitelje pretepajo, kako se
"sploh in oh" v stilu "si že slišala" dogajajo čudne
reči, da neznosne lahkosti obtoževanja, provin-
cialnosti šole in kolektiva sploh ne omenjam. To
počasi, pa vztrajno vriva črva dvoma in nezau-
panja v bralstvo tega časopisa. To bralstvo bo
slejkoprej pred dejstvom, da bo njihov otrok sto-.
pil v to šolo ali pa je že tukaj, in bo z veliko po-
zornostjo spremljalo njegovo šolanje. To je pozi-
tivno. Naše delo je javno. Ni pa takšno, da bi ga
lahko vsakdo sodil po vseh vidikih, po dolgem
in počez, saj ga ne zna, ne more ali pa noče
opravljati vsakdo ali kdorkoli. Tudi soditi ga
apriori ne more kar vsakdo, posebej še, če tega
ne počne dobronamerno; če ima v sebi le aprior-
no, negativistično nastrojeno sodbo o slabem
delu, ne more in ne ve pa povedati, kaj bi pravza-
prav bilo treba spremeniti. Pa če bi še znal pove-
dati, ne ve, kako gre to v resnici.
Ptujsko srednje šolstvo je na nivoju centra, ki
ga sestavljajo zelo raznolike šole, že kar nekaj-
krat marsikdaj in marsikje krepko poseglo v do-
gajanje v državnem prostoru na področju šolst-
va, nismo pa se ustrašili tudi poti v tujino in se
tudi tam izkazali kot enakopraven sogovornik
(še boljši, bi dejali celo nekateri naši učenci!).
Toda to so uspeli tisti, ki jim je intelektualno
delo veselje in zadovoljstvo, poštena igra pa vo-
dilo v življenju. In take imamo, učence in učitel-
je, in jih bomo še imeli. Uspehi ne odtehtajo ne-
pravilnosti, ki jih ne smemo in nočemo zaniko-
vati. Jih pa uravnavajo in nas vzpodbujajo v
vztrajanju. Upoštevati moramo, da je šola ven-
darle rezultanta vsega družbenega dogajanja in
torej odslikava družbo v vsej njeni globini. Koli-
ko je bila šola v središču družbenih dogajanj, ko-
liko je bila napredna ali nazadnjaška, koliko je
bila nedostopna trdnjava nekega lobističnega
koncepta, pripoveduje dovolj zgovorno zgodovi-
na, ki je dolga in bogata. In zgodovina je učitelji-
ca življenja. O današnjem trenutku bo pisala
zgodovina kasneje. Danes moramo biti kritični,
zavzeti, pošteni in delavni. Vsi in povsod - v šoli
in družbi - z besedami in vzgledom. To nas
učitelje zavezuje, da vztrajamo pri delu (dovolil
bi si parafrazirati C. Zlobca "Lepo je biti učitelj,
ni pa lahko"), ki je mnogokrat nehvaležno, ki ni
lahko, je pa polno mladega življenja in je napor-
no, pa je zato ustvarjalna igra in zmaga in poraz.
In je ponovni začetek - šolskega leta, šolskega
obdobja, vere v mladost, polet, razigranost, re-
snobnost, razmislek.
Takšno gledanje je lahko le plod enih in dru-
gih izkušenj. In je doživetje (kot umetniški
užitek), potem pa je treba znova stopiti na oder.
In ponovno igrati... za generacije, ki odhajajo, in
za prihajajoče. Za vse, ki jim bomo rekli: "Resni-
ce o resnici ni, vse naše bivanje in hotenje pa je
podrejeno eni sami resnici: iskanju resnice."
Stanislav ŠENVETER, prof.
učitelj matematike na Gimnaziji PTUJ
TEDNIK - 5. OKTOBER 1995
OD TOD IN TAM - 11
ORMOŽ / LIKOVNA RAZSTAVA

"Mariborski slikar avtodidakt Zravko Luketič, po poklicu višji rentgenski tehnik, sodi v nemajhno skupino tistih slovenskih
zdravstvenih delavcev, ki so ob napornem poklicnem posvečanju medicini hkrati začutili tudi intimno potrebo po umetniški
izpovedi. Aktivna sprostitev ob umetniškem ustvarjanju pa ne zadovoljuje le osebnih estetskih potreb posameznika, marveč
lahko v veliki meri pozitivno vpliva na humanejši odnos do pacientov, ki prihajajo v njihovo zdravstveno oskrbo,"/e ob otvo-
ritvi razstave dejal Mario Berdič.
Od prejšnjega petka se v avli
občine Ormož s svojimi deli
predstavlja likovnik Zdravko
Luketič. Na ogled je postavil 14
slik z motivi domače krajine,
kjer prevladujejo gozdovi in
rečne pokrajine. Najraje se pos-
lužuje olja in tempere, med bar-
vami pa so v ospredju modra in
zelena ter rjava in rumena. Pra-
viloma so slike svetle in eterične,
kar se kaže v idealizirajočih
barvnih tonih.Njegove slike de-
lujejo impresionistično, vendar
ima to manj likovni značaj, gre
za vsebinsko-razpoloženjski mo-
ment. Zanimiva je primerjava
študij malega formata, ki so nas-
tale na terenu, z velikimi, ki so
bile v ateljeju v dolgotrajnem
procesu nanešene na večje nosil-
ce. Zdravko Luketič ima za se-
boj že lepo število skupinskih in
samostojnih razstav, sodeloval
pa je tudi na različnih likovnih
kolonijah.
Otvoritve se je udeležilo le
skromno število Ormožanov,
kar kaže tudi na to, da v Ormožu
nimamo likovne publike. To pa
seveda ni nič čudnega, če
upoštevamo žalostno dejstvo, da
mesto ne premore galerije. Če
vas bo v naslednjih dneh pot za-
nesla na občino, nikar ne hitite
skozi avlo, pustite se za nekaj
trenutkov popeljati po čudoviti
krajini Zdravka Luketiča.
vk
Obiskovalce sta z glasbo pozdravila Maja Frangež in Lin
Luketič
PTUJ / MLADINSKI ODDELEK
PTUJSKE KNJIŽNICE
Ponovno
pravljične ure
O ktober - mesec \m\iqe in njegov prvi leden -
teden otrolca. O beh so se spomnili na mladin-
skem oddelku knjižnice Ivana Potrča na Ptuju,
kjer so prav ta teden pričeli pravljične ure.
Ta torek ob 17. uri so osnovnošolci višjih razredov že
obiskali knjigožerski klub, včeraj so v pravljični uri
poslušali zgodbe učenci nižjih razredov osnovnih šol,
danes ob 17. uri pa bo pravljična ura "Bavbav" tudi za
najmlajše. In tako bo vsak prvi teden v mesecu.
Knjižničarji po novem obiskujejo tudi bolne otroke v bol-
nišnici, in sicer ob torkih, zdravi otroci pa seveda obiskujejo
knjižnico sami. Že ta teden so jo obiskali tretješolci OS Ljude-
vita Pivka, danes pa bodo v knjižnici pripravili kulturni dan za
osnovnošolce iz Kidričevega. Knjižničarji pa se že sedaj pri-
pravljajo na srečanje otroških in šolskih knjižničarjev Sloveni-
je spomladi, ko bodo ti obiskali novourejeno ptujsko
knjižnico. To srečanje je bilo do sedaj namreč vedno v Ljublja-
ni.
MZ
VELIKA NEDELJA / OBNOVA CERKVE SVETE TROJICE

Pred dobrim letom je bilo v Tedniku moč prebrati o nujnih delih pri obnovi ve-
likonedeljske cerkve in velikih finančnih težavah, s katerimi se pri tem srečujejo
farani in njihov župnik Drago Avsenak. Leto je naokoli in težavam še vedno ni
videti konca.
Uspelo jim je sicer obnoviti zvonik, vendar je to le delček pri
obsežni obnovi cerkve, ki sodi med spomenike prve kategori-
je. Sedaj potekajo dela pri statiki, kijih izvaja podjetje Irma
iz Ljubljane pod nadzorom Zavoda za spomeniško varstvo iz
Maribora. V zidove, ki počasi popuščajo, so vgradili jeklene
vrvi in tako uspeli preprečiti nadaljnji propad. Predvideno je
še injektiranje notranjih in zunanjih razpok, dokončna ure-
ditev prezračevalnega jaška in temeljev, sanacija strešne
konstrukcije in na koncu še izdelava notranjega in zunanjega
ometa.
Vse lepo in prav. To bi pome-
nilo lep korak naprej k do-
končanju obnovitve cerkve.
Nato pa bo gotovo potrebno
razmisliti tudi o polepšanju no-
tranjosti, ki ni bila obnovljena
že dobrih petdeset let, kar je
vidno predvsem na štukaturah
in oltarju. Volje in zavzetosti
ne manjka, druga pesem pa je
denar. V fari so se verniki lepo
odzvali prošnji za prispevek pri
obnovi, vendar 18 milijonov pri
najboljši volji ne bodo mogli
zbrati. Dober namen sta poka-
zali tudi občina in republika, ki
sta primaknili vsaka po 2,5 mi-
lijona tolarjev.
Čas je, da država razmisli kako
bo skrbela za svojo kulturno
dediščino, da ji ne bo propadala
pred očmi lastnega naroda in
obiskovalcev iz sosednjih dežel,
ki se radi ustavijo tudi v cerkvi
svete Trojice. Majhen narod, kot
je naš, se bo moral sprijazniti z
dejstvom, da pač nikoli ne bo ve-
lik, in se pri iskanju lastne iden-
titete opreti predvsem na svojo
kulturo, zgodovino in naravne
lepote, ki jih je vredno negovati.
Ironično je, da znamo stvari, ki
jih doma pridno zanemarjamo,
še kako ceniti na tujih tleh.
Predno si postavljamo nove
spomenike, katerih zgodovinski
spomin bo gotovo precej krajši,
kot je pri 759 let stari cerkvi, ki
še vedno služi svojemu namenu,
popravimo te, ki jih že imamo.
Cerkev v svoji notranjosti hrani
med drugim tudi romanski
krstilnik iz pohorskega marmor-
ja (eden izmed treh v Evropi),
Dela so zelo zahtevna in
potrebna je precejšnja mera
iznajdljivosti.
prekrasne štukature v obeh ka-
pelah in na pevskem koru ter
baročno prižnico.
Pred letom dni je župnik Av-
senak izjavil, da naj pomaga,
kdor more. V primeru veliko-
nedeljske cerkve bi bilo bolje
reči, da naj pomaga tisti, kdor
mora!
Viki Klemenčič
KIDRIČEVO / SVETNIKI PODPIRAJO GRADNJO CENTRA V APAČAH

N a zadnji seji sveta občine Kidričevo so v petek, 29. septembra, obravnavali
obsežen dnevni red, zato med pomembnejšimi točkami povzemamo le nekaj
najbolj bistvenih.
Ker je bilo potrebno uskladiti poslovnik občinskega sveta s
statutom občine, so naložili statutarno-pravni komisiji, da
vse potrebne akte uskladi do konca leta. Med drugim so skle-
nili, da nekaterim gostinskim lokalom na njihovo zahtevo po-
daljšajo obratovalni čas v skladu z obstoječo zakonodajo.
Na predlog odbora za
družbene dejavnosti so sklenili,
da se sredstva iz občinskega pro-
računa, namenjena kulturni in
društveni dejavnosti, razdelijo
vsem društvom v občini Ki-
dričevo, sorazmerno z vloženimi
zahtevki    in    razpoložljivimi
sredstvi. Glede situacije v šport-
nem zavodu Ptuj pa so naložili
občinski upravi, da se poveže s
športnim zavodom in od njega
pridobi ustezne dokumente in
dokazila ter da skupaj z odbo-
rom za družbene dejavnosti naj-
de ustrezno možnost za samos-
tojno delovanje s 1. januarjem
leta 1996. Kordinator tega dela
je Stanko Meško.
Glede na razpoložljiva namen-
sko zbrana sredstva iz občinske-
ga proračuna so svetniki med
drugim sklenili, da je treba čim
prej pripraviti ustrezni pravilnik
in razpisati sredstva za stano-
vanjske kredite.
Med drugim so razpravljali
tudi o lokaciji učnega centra slo-
venske vojske v Apačah ter ugo-
tovili, da občinski svet načelno
podpira njegovo gradnjo, vendar
le pod pogoji, ki jih bo v imenu
Apačanov postavila občina Ki-
dričevo.
Zaradi degradiranja gramozni-
ce v Cirkovcah oziroma zaradi
eksploatacijo gramoza s tega
območja pa so sklenili, da za ob-
dobje od 1. januarja do 30. sep-
tembra 1995 družba Tampon in
Gradbeno podjetje Ptuj plačata
občini Kidričevo odškodnino za
2.000 kubičnih metrov gramoza.
-OM
PTUJ / PREDAVANJE POPOTNIKA IN
ZGODOVINARJA D. POTOČNIKA
Potovanje
po Tibetu
V petek, 6. oktobra, ob 18. uri se v palaciju ptujskega
gradu obeta zanimiva projekcija diapozitivov popotni-
ka in zgodovinarja Dragana Potočnika. Avtor je dal
projekciji naslov Tibet - sanjska dežela. Projekcija bo
ob glasbeni spremljavi Nina Mureškiča. Dragan
Potočnik bo predstavil v bistvu svoje potovanje po Tibe-
tu.
O TibetTi bomo tudi v Tedniku obširneje poročali, saj so na
poti tja trije študentje, ki nam bodo to deželo predstavili, ko se
vrnejo - čez približno dva meseca.
L
Urhu v slovo
Najtežje je v nekaj stavkih napisati to, kar si
bil ti, Urh. Odkar se spomnim, si bil namizno-
teniška zvezda, a za nas, tvoje prijatelje in
sošolce, si bil vedno Urhi. Nikdar se nisi s
tem hvalil in poizkušal tako pridobiti simpati-
je drugih. Tvoj lastni vtis in ti sta bila dovolj.
Že takrat si imel vpliv name, saj sem se tudi
sam preizkusil v tvojem športu, a nisem bil tako
zagrizen in vztrajen kot ti.
Nato smo odšli v osnovno šolo in najine poti
so se preveč razšle, toda prijateljstvo je ostalo.
Ti si obtičal v B, jaz pa v A razredu. Čez štiri
leta sva bila ponovno skupaj in takrat nisva bila
le sošolca, temveč najboljša prijatelja. Skupaj
sva sedela v klopeh in kmalu sva med seboj
pričela tekmovati. Tekmovala sva v vsem; v
ocenah, v športu in hitro sem spoznal, da si
zame nepremagljiv. Redno si me seznanjal o
svojih uspehih in zmagah na tekmovanjih.
Urh, nikoli nisem razumel, kako ti je vse šlo
tako dobro od rok. Redni treningi, šola pa nik-
dar ni trpela, ocene so bile standardne - same
petice. Vedno znova smo poslušali te besede:
"Poglejte Urha! Zjutraj ob sedmih je že v šoli in
se uči, vi, lenobe, pa še medtem doma spite!"
Ja, Urh, bil si vzor vsem. Prijateljem, sošol-
cem in tistim, ki so te poznali le iz časopisnih
člankov. Povedal bom tudi, da si bil vedno pri-
pravljen na norije in zato nisi bil vedno priden
fantek. A zame boš vedno le to.
Konec valete. Ti si odšel v Mursko Soboto,
mi pa smo se razkropili po drugih šolah. Najine
poti so se razšle drugič. Toda kmalu si bil tu,
doma na Ptuju. In če se sedaj spomnim, koHko-
krat sva se srečala, rekla par besed in odšla, ker
se nama je mudilo. Kaj bi sedaj dal, da bi lahko
dobil nazaj vsaj en ta trenutek, in da bi ta trajal
večno...
Zdaj je najinih tekmovanj konec. Zdaj naj bi
jaz bil zmagovalec???
Ne, Urh! Na najvišji stopnički si ti!
Adijo, Urh, vidiva se - tako kot zadnji dve
noči, v sanjah.
Tvoji sošolci iz OŠ z razredničarko
KIDRIČEVO • GRADILI
BODO MRLIŠKO VEŽICO
Ob pokopališču v Ki-
dričevem je bila v nedeljo, 1.
oktobra, dopoldne krajša slo-
vesnost ob pričetku del za
mrliško vežico. Zbrane, med
katerimi je bil tudi podžupan
mestne občine Ptuj Ivan Jur-
kovič, je pozdravil kidričevski
župan Alojz Šprah in v temel-
je bodoče mrliške vežice
svečano vkopal temeljno listi-
no, farni župnik pa je prostor
za bodoči objekt blagoslovil.
ŽETALE • 230 NOVIH
TELEFONOV
V Žetalah je bila v petek, 29.
septembra, krajša slovesnost
ob zaključku gradbenih del za
razširitev telefonskega
omrežja. Po položitvi primar-
nega telefonskega voda so v
treh poletnih mesecih urediH
230 novih telefonskih prikl-
jučkov, največ za naročnike
porabnike iz Žetal, Dolene, za-
selka Tomaje in dva priključka
na območju Majšperka.
MARIBOR • FESTIVAL
VESELA JESEN
To soboto, 7. oktobra, zvečer
bo v organizaciji radia Mari-
bor in agencije Geržina Video-
ton v dvorani Tabor izzvenelo
16 novih narečnih popevk naj-
starejšega slovenskega popev-
karskega festivala Popevka ve-
sele jeseni Maribor '95. Festival
je v slovenskem prostoru uvel-
javljen že skoraj tako kot festi-
val domače zabavne glasbe,
njegova posebnost pa je, da
ohranja prvotno tradicijo.
PTUJ • DRŽAVNO
PRVENSTVO ŠOLANIH
PSOV
Ptujsko kinološko društvo
bo tudi letos pripravilo
državno prvenstvo šolanih
psov za A in B skupine. Na
vadbišču v Budini se bodo to
soboto, 7. oktobra, ob 8. uri
zbrali lastniki najbolje šolanih
psov v Sloveniji, v tekmoval-
nem delu pa bo za najboljše
mesto štela poslušnost, obram-
ba in sled. Sobotno tekmovan-
je je med drugim tudi zadnja
tekma, ki šteje za državno
prvenstvo.
2 ■ ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
5. OKTOBER 1995 - TEDNIK
KOMORNI MOŠKI ZBOR PTUJ NA MADŽARSKEM

Madžarska Baranja je izredno lepa in razgibana pokrajina, v
marsičem podobna Štajerski. V obeh pokrajinah kraljujejo gorice
in vinska trta, le da so naše v glavnem na hribih, v Baranji pa v
glavnem na ravnini. Ptuj je najstarejše mesto v naši domovini, na
Mažarskem pa je to zagotovo Pecs, saj njegove korenine segajo
prav tako v rimske čase - 2000 let nazaj. Tbdi zaradi vsega tega je
bilo tridnevno gostovanje moškega komornega zbora iz Ptuja na 3.
mednarodnem evropskem festivalu vinskih pesmi v Pecsu izred-
no prijetno, čeprav zaradi številnih nastopov naporno doživetje.
Na osrednji sklepni slovesnosti na glavnem trgu Pecsa so
ptujski komorniki tradicionalne smokinge zamenjali s štajer-
sko narodno nošo, saj so nastopili v belih srajcah, predpasni-
kih s ptujskim grbom ter s klobuki na glavi. *
Trije pevci so smokinge zamenjali s kožuhom in kot koranti so
bili prava atrakcija festivala v Pecsu, saj so bili povsod v sre-
dišču pozornosti.
V sklepnem prizoru po skupaj zapeti festivalski himni In vino
veritas je arijo zbora Iz opere Traviata ob spremljavi pecskega
simfoničnega orkestra zapelo več kot 200 pevcev.
Koncert v vaški cekrvi v Palkonyu, kjer živi še 40 odstotkov
Nemcev, je bil tudi za pevce izredno akustično doživetje.     ^
Grozd velikan, ki ga nosita mladeniča, je sestavljen iz 200 nar-
avnih grozdov vseh sort, ki rastejo v okolici Pecsa.
Foto: M. Ozmec
PTUJ / FINALE MISS SLOVENIJE ZA MISS SVETA

Zavesa je padla, predstava je končana. Miss Slovenije za leto
1995 je po skoraj soglasni odločitvi žirije postala Teja Boškin,
študentka ekonomije iz Kopra (zanjo je bilo kar sedem od de-
vetih članov), prva spremljevalka Ksenja Vlah, študentka z
Vrhnike, druga spremljevalka Lilijana Remich iz Maribora,
miss fotogeničnosti pa Nataša Verstovšek, vzgojiteljica iz Gro-
supljega.
Po končanem tekmovanju so
povedale:
Lilijana Remich: " Uvrstitev
me ni presenetila. Občutki so v
redu."
Ksenja Vlah: "Pravzaprav
sem presenečena glede na govo-
rice. Takšne uvrstitve nisem
pričakovala, čeprav sem si jo
želela."
Teja Boškin: "Vsaka upa in si
želi, da bi zmagala. Zmago sem
si želela, nisem pa je pričakova-
la."
Nataša Verstovšek: "Naslova
miss fotogeničnosti nisem
pričakovala niti v sanjah. To je že
moj drugi letošnji tovrstni nas-
lov, bila sem že model fotoge-
ničnosti. V Ptuju je bilo lepo,
uživale smo."
Če bi ocenjevali in izbirali gle-
dalci v dvorani Center, bi izbrali
Ksenjo Vlah, ki je kljub navidez-
ni hladnosti in zaprtosti osvojila
srca Ptujčanov in drugih gledal-
cev: kot edini od enajstih fina-
listk (Petra Ritonja iz Maribora
se je žal finalnemu nastopu zara-
di močnega očesnega vnetja mo-
rala odpovedati) so ji namreč za-
ploskali.
Letošnji finale izbora miss
Slovenije je značilen še po
nečem: prvič se je zgodilo, da sta
se v finale uvrstili tudi zmago-
valki drugih lepotnih tekmovanj
v Sloveniji - Ksenja Vlah, ki je
zmagala v tekmovanju za model
leta '95 v Sloveniji, in Nataša
Keuc z Mute, ki je bila letošnja
kraljica Slovenije. Različne ko-
misije, različni okusi.
Letos so dekleta ocenjevali:
Janez Ujčič, direktor programa
POP TV, ki je bil tudi predsed-
nik žirije, Janja Zupan, miss Slo-
venije '94, Peter Vesenjak,
državni sekretar za turizem,
Ksenija Pehlič, vizažistka. Mar-
ko Feist, fotograf Slovenskih no-
vic, Barbara Plaveč, kreatorka
modelov Barbara Collection, ki
so jih nosile tekmovalke, Jani
Kenda, novinar Slovenskih no-
vic, Mojca Novak, predstavnica
podjetja Avto Ideal, in Mišo Vo-
grin, predstavnik družbe Bava-
ria Wolltex Company.
Zmagovalka je dobila v dar
osebni avto punto cabriolet pod-
jetja Avto Ideal iz Maribora,
plačano pa ima tudi tritedensko
bivanje v Južni Afriki, kamor bo
odpotovala 29. oktobra. Butik
Sonja jo bo opremil s tremi
večernimi oblekami znamke
Barbara Collection Barbare Pla-
več, Nancy Aljančič iz Naklega
pa s kopalkami Nancy Line.
Barbara Plaveč in Nancy Al-
jančič se bosta v Sun Cityju po-
tegovali tudi za posebne nagrade
za najboljše kreatorje. Zmago-
valke so obdarila tudi nekatera
druga podjetja.
Da je finalna prireditev za
miss Slovenije uspela, so zas-
lužna tudi nekatera ptujska pod-
jetja: Mestna občina Ptuj, Terme
Ptuj, Poetovio Vivat, gostišče
Zlata goska, Gastro, Slovenske
gorice - Haloze, Perutnina, Peko
Tržič - prodajalna Ptuj, Tamara
Ptuj, Radio-Tednik in Mercedes
Dominko, d.o.o. Za lepši videz
kandidatk so skrbeli vizažistka
Ksenija Pehlič iz Maribora in
frizerski salon Sonje Kelemen iz
Ptuja.
Začetek finalne prireditve v rimskem duhu.
Po končanem tekmovanju je
ptujski župan dr. Miroslav Luci
organizatorje prireditve in ude-
ležence povabil na sprejem v ro-
manski palacij, kjer so se lahko
prepričali o ptujski gostoljub-
nosti.
/W/ss Slovenije '95 Teja Boškin z lanskoletno zmagovalko Jan-
jo Zupan.
Organizatorji in izvajalci pri-
reditve Miss Slovenija, pretek-
movanj, dveh polfinalov in fina-
la, so se trudili, da bi imela dek-
leta kar najboljše pogoje za pri-
pravo na finalni nastop. Marjan
Podlesnik, koreograf, je skrbel
za organizacijo in izvedbo po-
trebnih vaj in za profesionalni
odnos vseh sodelujočih na tej
prireditvi. Vse je bilo organizira-
no tako, da so bili premiki dek-
let z ene lokacije na drugo
sočasni, vsakemu dekletu so se
enakomerno posvečali.
Za prevoze po Ptuju so za dek-
leta vse štiri dni skrbeli vozniki
Alojz Majcen, Jože Vodopivec
in Alojz Prah. Kako so doživeli
ta čas? "Predvsem je bil to velik
napor za dekleta. Zadovoljni
smo, da smo lahko bili z njimi.
Predvsem pa mislimo, da je
takšno življenje za dekleta izred-
no kruto. Zmagovalki želimo
čim boljšo uvrstitev v Sun City-
ju."
Pod vtisom zagrebške polfi-
nalne prireditve si je marsikdo
zaželel, da bi tudi v Sloveniji iz-
birali miss na takšni prireditvi.
Zato smo Petra Vesenjaka,
državnega sekretarja za turizem,
ki je bil tudi v komisiji za izbor
miss Slovenije '95, vprašali, kdaj
bo ministrstvo za gospodarske
dejavnosti oziroma za turizem
sponzor ali celo glavni organiza-
tor tekmovanja Miss Slovenija
za miss sveta: "Ministrstvo ver-
jetno ne bo nikoli glavni opera-
tivni organizator, ker se ne
ukvarja z izvedbenimi zadeva-
mi. Lahko pa, če bomo ocenili,
da je lahko to prireditev na zelo
visoki kakovostni ravrii in da se
z njeno vsebino lahko prispeva k
promociji slovenskega turis-
tičnega gospodarstva skozi lepo-
to slovenskih deklet. Pogoj za to
pa so seveda zelo profesionalno
izvedena predtekmovanja in
vrhunski medijski dogodek fi-
nalnega tekmovanja, kar pa bi
morali dokazati izvedbeni orga-
nizatorji. Za zdaj ocenjujem, da
je še kljub velikemu trudu orga-
nizatorjev in vseh, ki sodelujejo
pri tej prireditvi zadnja leta, še
nekaj pomanjkljivosti. Verjetno
pa je to tudi posledica slabe ko-
ordinacije na nacionalni ravni-
Moj konkretni predlog je, da se z
sedanjimi organizatorji in vse-
mi, ki lahko v Sloveniji prispe-
vajo h kvalitetni izvedbi tega
tekmovanja, o tem pogovorimo
na ministrstvu. Pobudo za
srečanje bom dal sam."
•>mg
Najlepše z letošnjega tekmovanja (od leve proti desni): Ksenja Vlah, Teja Boškin, Lilijana Re-
mich in Nataša Verstovšek. Foto: OM.^
TEDNIK - 5. OKTOBER 1995
ŠPORT-13
KARTI NG
Dominko in
eliipa iettti
v Portorožu je bilo končano letošnje državno
prvenstvo v kartingu, v katerem je vso tekmo-
valno sezono nastopalo več kot 60 tekmoval-
cev. Žal ta športna panoga usiha in je boja-
zen, da bo v naslednjem letu primanjkovalo
tekmovalcev v najmočnejših kategorijah F A
199 seniorji in F C 125 ccm, kjer letos nasto-
palo le po 5 do 6 tekmovalcev in so bile vožnje
na mejah pravilnika.
Glavni ptujski adut je bil Zvonko Dominko, a
ga je letos spremljala smola in kljub vsem prizade-
vanjem očeta mehanika mu ni uspelo stroja pripra-
viti tako, da bi igral vodilno vlogo. Manj vidno
vlogo je imel neizkušeni Jurij Jecelj, ki bo moral
prihodnje leto dobro pripraviti stroj, saj ima dobre
pogoje za vadbo na kartodromu.
V kat. FC 125 domačemu tekmovalcu Jožetu
Šerugi ni uspelo ponoviti dobrih voženj iz
prejšnjih let, prav tako pa mu je večkrat nagajal
tekmovalni stroj.
Vsa prizadevanja športnih funkcionarjev kluba
na čelu s predsednikom Urošem Langerholcem,
ki s svojimi izkušnjami znajo pripraviti še tako
zahtevna tekmovanja v državnem in mednarod-
nem merilu, nikakor ne morejo vzbuditi zaniman-
ja mladih, saj so žal stroški ogromni in jih starši ne
zmorejo, potebno pa bi bilo večje razumevanje ob
pridobivanju mentorjev in sponzorjev.
Ne sme nam biti vseeno, da bi edinstven šponni
objekt - kartodrom v Sloveniji, ki ima vso potreb-
no dokumentacijo za delovanje, propadel in dejav-
nost na njem zamrla.
Tekmovalci so letos vozili štiri dirke za točke -
dvakrat v Portorožu, po enkrat v Ljubljani in na
Ptuju. Uvrstitve:
N 60 ccm: Stojšič - Moste 148 točk, Grabner -
Port. 139, Pevec 127...
A 100 ccm: J. Prek - Vrhn. 140 točk, Zupane -
Moste 138, Repič - Port. 133, Dominko - Ptuj
125...
SLO kart: Jurančič - Port. 142 točk, Kokalj 121,
Kalan 119 oba Moste17. Jecelj...
FA 100 ccm: S Jerančič - Port. 160, Pitako Mos-
te 140, Krajnc-CE 119...
FC 125 ccm: Pevec 152, Kladnik 144, Ogrinc
124 vsi Moste, 5. mesto Šeruga 86. Ekipno AMD
Moste 721 točk, KK Portorož 680, KK Kovino-
tehna - CE 460, AMD Ptuj 162 točk.
•anc
LENART / KOLESARSKI KLUB STVRIAN
Kanec ^speiite sezmte
Zametki kolesarstva v lenarški občini segajo v osemdeseta leta, vendar je leta
1990 klub dobil novo vodstvo in njegovi tekmovalci dosegajo zelo dobre uspehe,
pravi predsednik Bojan Krevs starejši.
Prej je bilo kar nekaj problemov glede financiranja in organizaci-
je kluba, od takrat pa jih sponzorirajo zasebno podjetje Styrian in
nekatera druga domača podjetja. Vse od ustanovitve jih trenira
Peter Kramberger, ki mora zraven trenerja biti tudi dober psiho-
log in menedžer. Njegovo večletno delo se zadnja leta pozna tudi
pri doseženih rezultatih.
Dečki Ain Bs trenerjem Petrom Krambergerjem in predsed- ]
nikom Bojanom Krevsom.
Letošnja sezona je bila zelo
uspešna, predvsem v kategoriji
dečkov A in dečkov B, nekaj do-
brih rezultatov je bilo tudi v kate-
goriji mlajših mladincev - tretje
mesto na državnem tekmovanju
na Ptuju. Največje presenečenje pa
so lenarški kolesarji pripravili na
državnem prvenstvu v Radovljici,
kjer si je Lovro Žibema privozil
zlato v kategoriji dečkov B in
Boštjan Krevs v kategoriji dečkov
A. Uspešni pa so bili tudi na neka-
terih drugih dirkah po Sloveniji.
Kolesarski klub Styrian šteje
trenutno 12 članov, najštevilčnejša
pa je kategorija dečkov.
- Kakšne pogoje za treninge
imate?
Peter Kramberger: "Pogoji za
treninge mlajših kategorij so zelo
dobri, treningi so strokovno vode-
ni, več problemov imamo s sta-
rejšimi kategorijami - pri mladin-
cih in članih. Vemo, da nekateri
tekmovalci pri drugih klubih do-
bijo plačilo, tega pa si mi ne more-
mo privoščiti. Naši tekmovalci se
Letošnjo sezono so v Lenartu
končali z nedeljskim tekmovan-
jem za veliko nagrado Lenarta.
Rezultati: dečki B: 1. Matic
Strgar (Astra, Ljubljana), 2. Jure
Zrimšek (Krka, Novo mesto), 3.
Luka Krevs (Styrian, Lenart), 4.
Lovro Žibema (Styrian); dečki
A: \. Boštjan Krevs (Styrian), 2.
Gregor Zagorc (Savaprojeki,
Krško), 3. Miha Koncilija (Rog,
Ljubljana), 4. Beno Puntner
(Styrian); ml. mladinci: 1. Matic
Kotnik (Astra), 2. Tomaž Kobe
(Astra), 3. Iztok Kržišnik (Sloga,
Idrija), 4. Rob^ Kocuvan (Styri-
an).
ne posvečajo zgolj kolesarstvu,
temveč morajo misliti tudi na
preživetje. Vemo, da je oprema ko-
lesarjev zelo draga in zaenkrat mo-
rajo zanjo skrbeti kolesarji sami ali
njihovi starši."
- Trenutno ste v klubu edini
trener. Razmišljate v prihodnje o
pomoči?
Peter Kramberger: "Res, zdaj
sem edini trener in upam na okre-
pitev, saj je pomoč potrebna pri
spremljanju na treningih, pri
masaži ter nekaterih organizacij-
skih delih."
Člani lenarškega kolesarskega
kluba se zelo veselijo tudi nove
ureditve parka: z njo bi dobili ure-
jeno kolesarsko pisto. To bi jim
omogočilo varnejše in kvalitet-
nejše treninge, pa tudi organizaci-
jo tekmovanj.
Tekst in fotografija: MS
PTUJ/USPEL DAN KOŠARKE

V okviru tedna športa v Slove-
niji so člani KK Ptuj v soboto,
23. septembra, v dvorani Cen-
ter v Ptuju organizirali Dan
košarke, ki se gaje udeležilo 27
ekip. Sodelovalo je šest ekip
mlajših pionirjev, šest ekip sta-
rejših pionirjev, tri ekipe de-
klic, šest ekip mladincev - ka-
detov, štiri ekipe veteranov in
dve ekipi veterank.
Da je prireditev, ki so jo organi-
zirali z namenom popularizirati to
igro z žogo, spodbuditi rekreativ-
no dejavnost in pridobiti nove
člane, uspela, so zaslužni tudi v
Perutnini, Mercatorju Mipu, Ptuj-
skih pekarnah in v firmi Orinoco.
Pri mlajših dečkih so se najbolj
izkazali igralci OŠ Ljudski vrt, pri
starejših Olge Meglic, pri dekli-
cah ekipa Dinamitk, pri mladin-
cih - kadetih ekipa Šprickangle,
pri veteranih Še bolj old timerji,
pri veterankah pa ekipa Girls.
Skupina strokovnjakov je za šol-
sko leto 1995/96 pripravila nov
koncept in program za izvedbo
slovenskega košarkarskega
prvenstva osnovnih šol ŠKL
95/96, ki se od dosedanjega načina
organiziranja tekmovanja močno
Ljubitelji košarke so se množično odzvali vabilu košarkar-
skega kluba Ptuj.
razlikuje. Tekmovanja in priprave
nanje bodo potekale v šolah, tek-
movali bodo učenci in učenke, v
spremljajoče aktivnosti se bodo
vključili številni učenci in njihovi
mentorji, ki delujejo v plesni, pev-
ski, novinarski, foto in video sek-
ciji. Vsi skupaj bodo s tekmovalci
tvorili šolsko ekipo. Vsaka sekcija
ekipe bo imela svojega vodjo, di-
rektor ekipe bo ravnatelj šole, s
tem bo tekmovanje dobilo poseben
poudarek. Tekmovanje bo poteka-
Foto:
lo v okviru odbora za šolsko šport-
no tekmovanje. Ne nazadnje je po-
membno, da bo postalo družaben
in kulturni dogodek šole in kraja.
Na dnevu košarke je vodstvo
košarkarskega kluba Ptuj in tre-
nerje z novo vsebino šolskih tek-
movanj seznanil prof. dr. Mik Pav-
lovič, vodja košarkarskega projek-
ta.
MG
KICKBOXING
upliniizeni ur
I sVovenskem taboru
v ptujskih termah so se na
zadnjih pripravah pred odho-
dom na svetovno prvenstvo v
kickboxingu (to je konec tedna v
nemškem mestu Stuttgart)
prejšnji teden zbrali tekmovalci,
ki bodo Slovenijo zastopali na
tem tekmovanju. Selektor slo-
venske reprezentance Vladimir
Sitar je s tem dobil še zadnji
vpogled v formo nastopajočih.
Slovenijo bodo zastopali: do
57 kg Leon Kaučevič, do 63 kg
Danilo Korotaj (Ormož), do 69
kg Tomaž Vidmar (Nova Gori-
ca), do 74 kg Branko Fidler
(Ptuj), do 79 kg Alojz Vidovič
(Ptuj) ali Matej Leskovar (Mari-
bor), do 84 kg Igor Kališek (Za-
gorje), do 89 kg Mladen Pavlin
(Maribor) in nad 89 kg Dušan
Ličkar (Nova Gorica) - vsi ti
bodo nastopili v semi kontaktu,
v light kontaktu pa še do 63 kg
Tomaž Barada (Maribor), do 69
kg Milan Korotaj (Ormož) in do
89 kg Mladen Pavlin (Maribor).
Konkurenca na svetovnem
prvenstvu bo številna in zelo
močna, saj bo nastopilo okoli 800
tekmovalcev iz 52 držav. Do me-
dalj bo težko priti, kljub temu da
je na prejšnjem svetovnem
prvenstvu v ZDA Tomaž Barada
osvojil bronasto medaljo.
f-T Predsednik
kickboxing zve-
ze Zvone Zin-
rajh: "Pripra-
vam smo posve-
tili precej časa,
saj drugače
težko pričakuješ
odmeven rezul-
tat. Seveda nas
ta program veliko stane. Upamo
na najboljše."
Selektor slo-
venske repre-
zentance Vladi-
mir Sitar: "Do-
bro smo se
priprvili in
pričakujemo
ugodne rezulta-
te, saj je repre-
zentanca močna
kot še nikoH in tudi izkušena, saj
imamo dva nosilca medal).
Mogoče lahko kdo preseneti.
Računam vsaj na eno uvrsitev
med prvih pet."
Leon
Kaučevič:
"Ponosen sem,
da sem v re-
prezentanci. O
pričakovanjih
bi težko govo-
ril. Zame bo to
prva večja
mednarodna
preizkušnja, zato bo to bolj vpog-
led v kickboxing sceno."
Tomaž Ba-
rada:
"Pričakovanja
so pred vsako
tekmo velika,
saj vsak od
sebe pričakuje
največ. Kon-
kurence ne
poznam do-
bro, a upam, da se bomo prebili
blizu medalj."
D.K
ŠPORTNI PORTRET / NOGOMETNI SODNIK DANILO KOLARIC

Ko govorimo o nogometu, je seveda v ospredju igra, sestavni
del tega zelo priljubljenega športa pa so tudi nogometni sodni-
ki. Biti v njihovi koži ni enostavno. Ko naredi napako igralec,
je to razumljivo, le sodnik bi moral delovati stoodstotno, biti
praktično robot.
O nogometnih sodnikih in
njihovem delu smo se pogo-
varjali s predsednikom
Društva nogometnih sodni-
kov pri Medobčinski nogo-
metni zvezi Ptuj Danilom Ko-
laričem.
# Bi nam lahko predstavili
ptujsko sodniško organizaci-
jo?
Danilo Kolarič: "V njej je
okorg 100 sodnikov. V svojih
vrstah imamo dva republiška
sodnika, 16 regijskih in dva
kandidata za regijskega sodni-
ka. Praktično imamo tri repu-
bliške sodnike, saj je pred
kratkim naš kandidat uspešno
opravil izpit."
# Nogometni ligaši od naj-
višjega do najnižjega ranga
so v polnem tekmovalnem
zagonu. Kako bi ocenili so-
jenje in vlogo ptujskih sodni-
kov?
Danilo Kolarič: "Smo dokaj
dobro zastopani v vseh rangih
tekmovanja. Dokaj visoko ko-
tirajo, dobivajo odločilne tek-
me. Krovna sodniška organi-
zacija, to je slovenska sod-
niška organizacija, ima zau-
panje v naše sodnike in jim
zaupa tudi težje tekme. Pose-
bej pohvalno je sojenje
mlajših sodnikov, ki prihaja-
jo. Dokazujejo se v tretji slo-
venski nogometni ligi."
# Kakšno je sojenje v ligah
MNZPtuj?
Danilo Kolarič: "Za sojenje
v naših ligah bi rekel, da je do-
kaj dobro, iz leta v leto se iz-
boljšuje, vedno manj je napak.
Če pa se to že zgodi, je to bolj
iz treme, kot pa da bi nekdo to
storil namerno. V našem
društvu imamo komesarja, ki
opravlja funkcijo delegiranja.
Mislim, da to delo opravlja
vestno in korektno. Včasih so
na njegovo delo kakšne pri-
pombe, a tisti, ki dela, lahko
tudi greši. V principu ima ko-
mesar nalogo, da naj bi se en
sodnik na nekem igrišča poja-
vil največ dvakrat. Ni več
tako, kot je bilo prej, ko si imel
občutek, da ti sodi vedno isti.
Seveda je bilo takrat to pove-
zano s tem, da je bilo majhno
število sodnikov."
# Kdaj ste imeli nazadnje
kakšen incident - napad
igralcev na sodnika?
Danilo Kolarič: "Tega se ne
spomnim. Mislim pa, da
zadnje dve leti ni bilo napada
igralčev na sodnika. Tega, kar
povzroča publika, PA ne samo
jemati tragično. To se dogaja
tudi v višjih rangih tekmo-
vanja, celo na mednarodnih
srečanjih."
# Ali mogoče kaj vpliva na
sodnike tudi to, da igrišča v
MNZ Ptuj nimajo zaščitne
ograje?
Danilo Kolarič: "Vsekakor
je neki vpliv na sodnika, če
igrišče ni ograjeno. Vemo, da
vsepovsod niso prisotni orga-
ni javne varnosti.
# Kot ste dejali, je v vašem
društvu okrog 100 sodnikov.
Kako skrbite za izobraževan-
je članov?
Danilo Kolarič: "Vsako leto
je pred pričetkom spomladan-
skega prvenstva seminar za
vse sodnike, ne glede na rang
sojenja. Ta seminar obsega
strokovna predavanja. Preda-
vatelji so iz strokovnega odbo-
ra krovne sodniške organiza-
cije. Sem spada tudi preizkus
fizičnih zmogljivosti, testi-
ranje iz pravil nogometne igre
in zdravniški pregledi. V naši
organizaciji smo zdravniške
preglede uvedli letos prvič,
kar sta pohvalili sodniška or-
ganizacija Slovenije in MNZ
Ptuj."
# Prva slovenska nogo-
metna liga se je zmanjšala,
verjetno bo tudi selekcija pri
sodnikih?
Danilo Kolarič: "Kljub
zmanjšanju bodo naši sodniki
prisotni - mislim, da bosta
najmanj dva, če že ne trije."
# Nekaterih znanih delil-
cev nogometne pravice ni
več videti.
Danilo Kolarič: "Z
zmanjšanjem lige bo prišlo do
tega, da bo sodilo največ pet-
najst sodnikov. Ostali naj bi
predvsem mlajši sodniki. Do-
govor z NZS je, da naj bi v je-
senskem delu dobili pri-
ložnost nekateri sodniki iz
druge slovenske nogometne
lige. Govori se o štirih, petih
kandidatih, med katerimi sta
tudi naša dva člana."
# Kakšno je sodelovanje
med sodniki in MNZ Ptuj?
Danilo Kolarič: "Lahko bi
rekla, da je sodelovanje zelo
dobro. Zveza je zadovoljna z
našim delom, še posebej s stro-
kovnim delom. Mislim, da kar
dobro predstavljamo naš no-
gomet.
D.K.
14-NASVETI
5. OKTOBER 1995- TEDNIK
Kuhmski nasveši
Biskvitna rolada
Biskvit se nam posreči, če smo
vsestransko natančni in skrbno
izpeljemo tehnične napotke.
Moko in sladkor presejamo,
prav tako tudi odprt pecilni
prašek in kakav. S tem, ko smo
moko presejali, smo vanjo dobili
nekaj zraka, ki kasneje pri peki
testo rahlja.
Pred stepanjem beljakov v sneg
kotliček ali posodo dobro
obrišemo in vanjo vlijemo belja-
ke, med katerimi ne smejo biti
delci rumenjaka. Beljake stepa-
mo v sneg najprej počasi. Ko se
dobro spenijo, stepanje po-
spešimo. Sladkor dodajamo med
stepanjem počasi in ne vsega na-
enkrat, sicer sneg rad upade.
Umešanim masam, sploh pa ma-
sam, v katerih je tudi margarina
ali maslo, ga dodajamo previd-
no, najprej eno tretjino, šele ko
je masa nekoliko zrahljana, pri-
mešamo preostanek snega. Sneg
v gotove mase primešamo vedno
s pomočjo kuhalnice; če ga pri-
mešamo s šibo, ga preveč razdro-
bimo in testo se med peko ne
dvigne dovolj. Prav tako v zmes
zmešamo tudi moko.
Pekače, v katerih pečemo testo,
dobro namažemo s stopljeno
maščobo s pomočjo čopiča ali
namažemo z margarino in si po-
magamo s papirjem. Lahko pa
jih obložimo z ustreznim papir-
jem ali folijo.
Za standardne pekače gospo-
dinjskega štedilnika pripravimo
testo iz štirih ali največ petih
jajc. Ločimo rumenjake od bel-
jakov in rumenjake penasto
umešamo, penasto umešanim
rumenjakom dodamo sladkor in
mešamo tal^o dolgo, da^postane-
jo svetlo rumeni, nato^dodamo
presejano gladko moko in pecil-
ni prašek. Sodobni recepti za
biskvitne rulade ne vsebujejo pe-
cilnega praška; naj vas ne bo
strah, če boste dovolj dolgo
mešali in natančno tehtali, vam
bo vaša rulada prav tako uspela.
Rahljalca v vašem testu sta
predvsem zrak v presejani moki
in zrak v stepenem beljaku, ki ga
primešamo s pomočjo kuhalni-
ce. Na pet jajc vzamemo 7 deka-
gramov sladkorja in 7 dekagra-
mov gladke moke. Biskvitno tes-
to za rolade pečemo vedno pri
temparaturi 180C 12-15 minut,
seveda če je vaša pečica brezhib-
na. Pri peki rulade lahko upo-
rabljamo tudi navaden bel papir,
vendar ga takrat narahlo
namažemo z margarino in potre-
semo z ostro moko. Ko smo dali
testo v pečico, je vsaj prvih deset
minut ne odpiramo. Odpiranje
pečice sploh ni potrebno; dobro
poglejte na uro, in če po dvanaj-
stih do petnajstih minutah opa-
zite, da se je rob testa nekohko
odluščil, je to zanesljiv znak, da
je testo pečeno. Pečeno testo
vsipljemo na nekoliko vlažno
kuhinjsko krpo, ki smo jo po-
tresli s sladkorjem v prahu, in ta-
koj zvijemo. Če se testo ob kon-
cih nekoliko lomi, je to znak, da
ste ga predolgo pekli in se je ob
koncih preveč izsušilo.
Ohlajeno biskvitno testo pre-
mažemo z kremo, prelijemo z
glazuro, dodatno okrasimo in
ponudimo. Komaj tako pri-
pravljeni sladici pravimo rulada.
Tudi kreme, s katerimi danes
polnimo rulade, so bistveno dru-
gačne kot včasih. Vse manj je
težkih maslenih krem, vse več pa
lahkih krem na osnovi škroba ali
pa kuhanih krem, ki jih zgosti-
mo s pomočjo želatine. Pravilo-
ma rulade polnimo tako, da del
kreme premažemo tudi od zunaj
in komaj takrat prelijemo s
šokoladno ali katero koli glazu-
ro.
Tisti, ki se prehranjujete po
raznih dietah in v svojo hrano ne
vključujete navadnega sladkorja,
pač pa uporabljate natreen ali
katero drugo sladilo, je postopek
za pripravo rulade enak, le da
vse sladilo prilijete rumenja-
kom. Za štiri jajca potrebujemo
9 mililitrov sladila, dve žlici
vode, 8 dekagramov škroba, 8
dekagramov moke in pol zavitka
pecilnega praška.
BISKVITNA RULADA
Za biskvit potrebujemo:
-5 jajc
- 8 dag sladkorja
- 8 dag gladke moke
Krema:
-1 vanilijev puding
-10 dag margarine ali masla
- 3 dag čokolade
- 8 dag sladkorja v prahu
-1 do2 žlici ruma
Ostalo:
- / zavitek čokoladnili mrvic
Rumenjake ločimo od belja-
kov. Penasto jih umešamo in jim
dodamo sladkor. Nato dodamo
presejano moko, na koncu pa s
kuhalnico primešamo trd sneg
beljakov. Pripravljeno testo vli-
jemo v dobro pomaščen pekač,
ki smo ga potresli z ostro moko
(še boljše je, če ga obložite s pa-
pirjem za peko). Pečemo pri
temperaturi 180C približno 15
minut.
Krema: po navodilu iz vrečke
skuhamo vanilijev puding in ga
ohladimo. Penasto umešamo
margarino, ji dodamo rum in
sladkor v prahu. Po žlicah doda-
jamo ohlajen puding, na koncu
pa ohlajeno staljeno čokolado.
2/3 kreme pomažemo po ohlaje-
nem testu, 1/3 kreme pa
namažemo po vrhu, ko smo rula-
do že zvili. Po vrhu potresemo s
čokoladnimi mrvicami.
Pečeno testo zavijemo v vlažno
krpo, ki smo jo potresli s slad-
korjem v prahu, in ohladimo.
Dober tek!
•> Nada Pignar,
učiteljica kuharstva
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH./ KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE

J. nad.
2. Otrok je
preveč plašen
Medtem ko se preveč vase
zaprt otrok boji sveta okoli
sebe kot takega, se preveč
plašen otrok boji aktivnih vzgi-
bov po osvajanju in aktivnem
poseganju v svet. Njegove
izkušnje mu kažejo, da si lahko
s takimi poskusi nakoplje zgolj
jezo odraslih, s tem pa je zanj
neposredno povezana tudi ne-
varnost, da izgubi njihovo lju-
bezen.
Za doživljanje takega otroka je
značilen občutek, da je izročen
drugim na milost in nemilost,
zato je v svojem vedenju ponižen
ter pripravljen na sleherno odre-
kanje in umik. Želi si le, da bi iz-
polnil pričakovanja drugih, zlas-
ti staršev.
Če opazujemo takega otroka,
potem zasledimo v njegovem ve-
denju vrsto značilnosti. Je cme-
rav, občutljiv in se rad drži ma-
terinega krila. Njegovo spanje je
nemirno, polno hudih sanj, iz
katerih se zbudi z jokom. Boji se
teme, moči posteljo, toži nad gla-
voboli, ima občasno napade ast-
matičenga dihanja ali pa celo
jeclja.
Tak otrok je že na prvi pogled
nesamostojen. Ker ni samoza-
vesten, je v otroški družbi pos-
lušen, podredljiv in v ozadju. S
svojimi predlogi si ne upa na
dan, ker se boji prevzeti odgo-
vornost. Pretirano daje, in ker se
ne zna upreti, ga sovrstniki kma-
lu začno izkoriščati. Pri igri se
ne razživi, skrivoma pogleduje
odrasle, češ ali delam prav.
Vstop v šolo mu dela obilo pre-
glavic, saj se boji vsega neznane-
ga. Vsaka sprememba je zanj
huda preizkušnja. Spontanost,
podjetnost in tveganje vzbujajo
v njem bojazen. Ob neuspehu, ki
ga težko prenese in ga še dolgo
premleva, se rad umakne v svet
svojih sanj, kjer si slika, kako bo
nekoč slaven in cenjen ali pa
kako se bo vsem maščeval. Zato
se ne čudimo, da prav tak otrok
pogosto in z užitkom muči razne
majhne živali. Tak otrok ne zna
sam kaj zahtevati in se samostoj-
no le težko za nekaj odloči, ker
se neprestano boji kritike. Zato
pa stalno čaka na nasvete in po-
bude drugih in je od njih odvi-
sen. Svojih stališč ne brani, am-
pak je takoj pripravljen sprejeti
mnenje drugih. Prav tako si želi,
da bi ga nekdo vodil in mu kazal,
kaj in kako.
mag. Bojan Sinko
KRVODAIALCI
19. SEPTEMBER - Janez Mere,
Grmova 2, Ruj; Franc Ciglar, Arbaj-
terjava 8, Ruj; Zlatko §trucl, Dra-
vinjski Vrh 2/b, Videm pri Ptuju; To-
mislav Korez, Sp. Jablane 51, Cir-
kovce; Milan Munda, Ul. Žetalskega
Jožeta, Hajdina; Valentin Turnšek,
Spuhlja 68/b, Ptuj; Herman Jurgec,
Paradiž 27/a, Cirkulane; Boža
Emeršič, Ormoška 108, Ptuj; Samo
Kočevar, Dravska 3, Središče ob
Dravi; Janko Kodrič, Bukovci 92/a,
Markovci; Zvonko Medved,^ Cvet-
kovci 79/a, Podgorci; Jože Žnider,
Kungota 118, Kidričevo; Stanislav
Mere, Kraigherjeva 20, Ptuj; Jože
Vaupotič, Jablovee 21, Podlehnik;
Jožica Kušar, Nova vas 99. Ptuj;
Srečko Bezjak, Ločič 27, Trnovska
vas; Milan Herga, Drstelja 29, Destr-
nik; Franc Majerič, Sagadinova 13,
Ruj; Andrej Vidovič, Mezgovci 2/b,
Dornava; Elizabeta Roškar, Strmec
13, Polenšak; Franc Valentan,
Apače 89; Andrej Vugrinec, Markov-
ci 33/a; Radivoj Dovečar, Strjanci
33, Podgorci; Peter Petek, Sta-
rošince 5, Cirkovce; Branko Čeh,
Podvinci 48, Ptuj; Janez Zafošnik,
Lovrenc na Dravskem polju 1; Ivan
Kukovič, Suha veja 7, Ptuj; Branko
Majerič, Sagadinova 13, Ptuj; Vladi-
mir Fras, Hlaponci 25/a, Juršinci;
Alojz Emeršič, Lancova vas 56;
Branko Frangež, Cirkovce 69.
20. SEPTEMBER - Drago Mišov,
Podlubnik 303; Rok Svetina, Blejska
Dobrava 113; Aleš Stančin, Dolenja
Bezovica 29; David Vrečko, Lešje 6;
Roman Kavčič, Linhartova 2, Vir;
Gregor Vodlak, Zgornje Goreče 9;
Zoran Florjan, Šmarješke Toplice
14; Uroš Krevh, Čečovlje 21, Ravne
na Koroškem; Roman Petek, Suha-
dol 19; Marjan Konestabo, Pregarje
87, Ilirska Bistrica; Roman Uhernik,
Leskovec 1, Novo mesto; Erik Go-
lob, Volarje 1/a, Tolmin; Mitja Milic,
Škrbina 9, Komen; Ivan Sušin,
Pišece 3; Jani Črnič, Grabrovec 19,
Metlika; Jaka Fortuna, Trebinjska 7;
Matej Siebenreich, Potrčeva 44,
Ruj; Miha Jamnikar Puhova ulica
16, Ljubljana; Dejan Svigelj, Ketteje-
va ul. 11; Vilko Jesenko, Lavrovec 9,
Rovte; Peter Maluz, Brezovica na Bi-
zeljskem; Dušan Frajnkovič, Seve-
rova 4, Ruj; Jasmin Abdič, Mala uli-
ca 6, Ljubljana; Velid Hodžič, Kole-
zijska 4,-Ljubljana; VValther Rako-
vec, Podlubnik 168; Mitja Benko,
Selce 11/a; Darjan Breskvar, Tri-
glavska 52, Ljubljana; Matjaž Guzič,
Sv. Peter 82, Sečovlje; Marko Kuko-
vec, Mariborska c. 33, Radlje; Pri-
mož Plesnik, Logarska dolina 13;
Viktor Petek, Ob gozdu 23, Maribor;
Primož Brunček, Podkraj 71; Admir
Botonjič, Topniška 30, Ljubljana;
Jože Pušnik, Šober 50, Kamnica;
Damjan Maček, Lenartova 4; Jernej
Rozman, Podlubnik 154, Škofja
Loka; Enes Okič, Tavčarjeva 1/b;
Roman Kaučič, Strezetina 11;
Boštjan Štravs, Drečji Vrh 1,
Trebnje; Robert Kos, Gorenjskega
odreda 2; Stanislav Matjaž, Hrastno
3, šentrupert; Andrej Vengušt, Šedi-
na 23/a; Andrej Milošič, Mali Okič
18, Cirkulane; Milan Kompoš, Breg
57; Aleš Šmiderer, Koštialova 2;
Jože Pire, Kalce - Naklo 2, Krško;
Matej Zavolovšek, Attemspv trg 42,
Gornja Radgona; Boris Podja-
voršek, Upa 19; Anton Jurečič, Veli-
ko Mraševo 2, Krško; Uroš Čresnik,
Kal nad Kanalom 139; Mirsad Kapic,
Simonitijeva ul. 7, Ljubljana; Miha
Žulič, Kajuhova 15, Postojna; Vid
Berk, Ul. Cankarjeve bhgade; Ro-
bert Drevenšek, Zg. Gnjškovje 18;
Srečko Korez, Cermožiše 71, Žeta-
le; Sandi Plohi, Dolga lesa 2; Jurij
Dermastja, Vodnikova c. 287; Miha
Jerman, Zapoge 40; Vasja Pahor,
Opatja selo 64; Urban Novak, Pre-
denca 31; Uroš Grabljevec,
Lunačkova 13; Klemen Soklič, To-
varniška 3, Preserje; Jože Žerjav,
Rove 2, Frankolovo; Sandi Tomše,
Nova vas pri Markovcih; Dragan Pi-
javec, Zg. Ročica 3; Damjan Ahčin,
Loke 7/a, Laze; Matjaž Skubic, Zg.
Brnik 128; Tomaž _ Kotur, Pris-
tovškova 20; Andrej Žvab, Dolenja
vas pri Črnomlju; Gregor Buhvald,
Žerjav 74; Koloman Črnko, Čepinci
52; Roman Groznik, Gabrijele 12/a;
Goran Stojanovič, C. talcev 8/a;
Tomaž Grčar, Dragomelj 106,
Domžale; Robert Stopajnik, Sp. Le-
skovec 2/a; Marjan Sojer,
Vrhovčeva c. 36; Sašo Škrabe,
Podvrh 12; Miran Gorza, Lendavska
10; Matej ValtI, Celjska cesta 110.
21. SEPTEMBER - Bolfenk Pokri-
vač, Sodinci 34, Velika Nedelja;
Zlatko Kralj, Desnjak 33, Ljutomer;
Dragan Lukič, Mali Brebrovnik 6,
Ivanjkovci; Marjan Bratec, Sobetinci
8, Markovci; Branko Bezjak, Hla-
ponci 9, Juršinci; Janez Krajne, Ko-
renjak 6, Zavrč; Milan Marinič, Ul.
25. maja 8, Ruj; Antonija Krajne, Ko-
renjak 6, Zavrč; Miran Valenko,
Draženci 10/b; Matevž Verhovšek,
Lancova vas 89/b; Ivan Hentak,
Gubčeva5, Ptuj; Miran Trdin, Kopa-
liška 7, Slovenska Bistrica; Miran
Babic, Tomšičeva 46, Slovenska Bi-
strica; Peter Dukarič, Slovenjego-
riška 1, Rogaška Slatina; Janez Ma-
rin, Podgorci 74, Ormož; Zvonko
Letonja, Ul. 5. Prekomorske 19,
Ruj; Marjan Kolar, Šikole 41, Pra-
gersko; Franc Novak, Cirkovce 22;
Andrej Svenšek, Kvedrova 3, Ptuj;
Stanko Pleteršek, Pleterje 71. Lov-
renc; Matija Murat, Lackova 13, Ptuj;
Renata Stermšek, CMD 9, Ptuj;
Alojz Kukner, Zavrh 61/a. Veličina;
Ivan Črešnik, Kajuhova 1, Ptuj;
Franček Trčko, Šikole 3, Cirkovce;
Marjan Jurkovič, Vodova 4, Ruj; Sil-
vo Miki, Svenškova 3, Dogoše; Ro-
man Križnjak, Formin 39, Gorišnica;
Miran Čeh, Zabovci 59, Markovci.
V SADNEM VRTU po-
lagoma že hitimo s spravi-
lom poznih jesenskih sort
jablan in hrušk, da nas ne bi
presenetila kakšna zgodnja
jesenska slana. Na sadni
škrlup občutljivejše sorte ja-
blan in hrušk so v letošnjem
deževnem koncu poletja in
začetku jeseni močno napa-
dene zaradi sekundarne in-^
fekcije glivične bolezni ja-
bolčnega škrlupa. Okuženo
sadje ne bo tako trpežno v
zimski hrarnbi, kot če bi
bilo zdravo. Če ga bomo hra-
nili, dajmo pri porabi pred-
nost temu.
Obiramo in v shrambo
vlagamo suho sadje, saj se od
megle, rose ali dežja vlažno
sadje v shrambi ne posuši,
vlaga na površini ploda iz-
redno pospeši razvoj glivice
in že po nekaj dneh se na
njem pojavi skladiščna gni-
loba ali monilija plodov. Če
v shrambo vlagamo od
škrlupa lažje okuženo sadje,
naj bo to ločeno od zdrave-
ga, da preprečimo širitev
škrlupa na zdravo sadje.
Z obiranjem nešpelj še
počakamo, dokler jih ne
omehčajo jesenske slane.
Čeprav v sadnem vrtu še
niso opravljena vsa letošnja
opravila, se že pričnemo pri-
pravljati na negovalna in ob-
novitvena opravila pri
vzdrževanju sadovnjaka za
naslednje leto. Na izpraznje-
na prosta in nadomestna sa-
dilna mesta je priporočljivo
opraviti jesensko sajenje
sadnih sadik. Za sajenje je
potrebno sadilno jamo izko-
pati vsaj mesec dni pred sa-
jenjem, da se zemlja dobro
prezrači in razkliči škodlji-
vih koreninskih bakterij-
skih in glivičnih rastlinskih
bolezni. Stara, izrojena, bol-
na in drevesa, od katerih ni-
mamo pričakovanih koristi,
izločimo tako, da jih
izkrčimo s koreninami vred.
Če smo namenili na iz-
praznjena mesta peškarje in
lupinarje (koščičarje in jago-
dičevje je namreč bolje sadi-
ti šele spomladi), potem mo-
rajo biti že prve dni oktobra
jame izkopane, da bomo v
novembru še pravočasno,
dokler zemlja ne zmrzuje,
opravili sajenje.
OKRASNI VRT je pone-
kod zaradi lege, naravnih in
urbanih okoliščin izpostavl-
jen vetrovom. Škodljiv vpliv
vetra na občutljivejše vrtno
rastlinje je mogoče ublažiti,
če vrt zavarujemo z okra-
snim drevjem ali živo mejo,
čeprav nobena živa meja
močnejših vetrov ne zadrži,
bistveno pa lahko zmanjša
njihovo moč.
Za žive meje lahko izbira-
mo med velikim številom
vrst in sort okrasnih in
gozdnih drevnin - iglavcev
in listavcev, od listopadnih
do vedno zelenih, od nizke-
ga grmičevja do visokih dre-
ves, primernih za rez in
oblikovanje ali takšnih, ki
same po sebi oblikujejo na-
ravno okrasno obliko
krošnje. Če pri izbiri za živo
mejo ustreznih drevesnih
vrst nimamo dovolj
izkušenj, se o tem posvetuje-
mo z gozdarskim ali parkov-
nim strokovnjakom.
Za različne vrste drevnin,
ki so uporabne za žive mejo
kot varovalni pas proti ve-
trovom, je čas sajenja raz-
ličen; v oktobru je primeren
čas za sajenje gabra, ki ga
lahko režemo in oblikujemo
po volji ter uspeva v vsaki
zemlji. Glede na rastne raz-
mere in prosto oblikovanje
krošnje aH strnjene živice so
poleg gabra, ki ga lahko sa-
dimo v oktobru, priporočlji-
vi še dren, murve, bukev,
neprava kutina in beli trn.
Pri odločitvi o sajenju mej
za zaščito pred vetrom in iz-
biri drevesnih vrst moramo
poleg namembnosti takšne
živice upoštevati še vplive,
ki jih bo takšno drevje imelo
na bivalno okolje in mejne
odnose med sosedi.
Zemljišče, na katero name-
ravamo posaditi živo mejo,
pripravimo podobno, kot je
to potrebno za vsako vrsto
sajenja sadnega drevja ali
vinske trte. Živica, ki jo sa-
dimo za obrambni zid pred
vetrom, bo na istem mestu
ostala desetletja, zato mora
biti zemlja primerno pri-
pravljena in pognojena.
V ZELENJAVNEM
VRTU oktobra pospravlja-
mo večino vrtnin, namenje-
nih za zimsko hrambo.
Kako bodo sveže vzdržale v
zimski hrambi, je odvisno
od tega, v kakšnih vremen-
skih razmerah smo jih po-
spravili. Vremenske razme-
re so v oktobru običajno zelo
spremenljive, vse pogosteje
se pojavljajo slane. Večina
korenovk, gomoljčnic in
listnih vrtnin jesenske slane
ne vzdrži in pomrznejo, zato
budno spremljajmo vremen-
ske napovedi in občutlji-
vejše vrtnine pospravimo
pred pozebo. Vrtnine za
zimsko hrambo spravljamo
v lepem in suhem vremenu,
sicer pa skrbno očistimo
blata in odmrlih ostankov
ter pred spravilom po-
skusimo.
Rdeča pesa je zrela in god-
na za spravilo, ko se listi
prično starati. Pri pospravl-
janju posebej pazimo, da ko-
renov ne poškoduje-
mo.Cime ne obrezujemo,
temveč jo otrgavamo tako,
da ostane še za dva centime-
tra peclovja. Srčnih korenin
tudi ne odrežemo, sicer pesa
"izkrvavi", ko že med hram-
bo, nato pa med kuhanjem
izgubi rdeči sok. Pri izkopa-
vanju uporabljamo lopataste
vile, ker jo s tem orodjem
najbolj obvarujemo
poškodb. Rdečo peso najbol-
je ohranimo v svežem stan-
ju, če jo v kletnem prostoru
vložimo v nekoliko nav-
laženo mivko.
Črna redkev ni tako
občutljiva za spravilo in
zimsko hrambo v svežem
stanju, kot je to rdeča pesa.
Prekmalu izkopana črna
redkev slabo prezimi, zato
počakam.o, da jo oplazijo
prve jesenske slane in jo šele
nato spulimo, cimo
obrežemo in vložimo v klet,
podobno kot rdečo peso v
nekoliko navlaženo mivko.
Pri črni redkvi s spravilom
ne smemo odlašati; če ji je
listje že porumenelo, so ko-
reni že robati in puhli ter za
hrambo neuporabni.
Po biokoledarju je pripo-
ročljivo sejati in saditi rastli-
ne, ki jih pridelujemo zaradi
lista, od 6. do 9. oktobra, za-
radi plodov od 1. do 3. ter 9.
in 10. oktobra, zaradi kore-
nike od 3. do 5. ter od 12. do
14. oktobra, rastline pa, ki
jih pridelujemo zaradi cveta,
in vrtna zelišča 5. in 6. ter od
14. do 17. oktobra. V sredo,
11. oktobra, po biokoledarju
ni priporočljivo nobeno
opravilo v zemlji in z gojeni-
mi rastlinami.
Miran Glušič, ing. agr.
TEDNIK -5. OKTOBER 1995
ŠPORT -15
ŠPORTNE NOVICE
ATLETIKA # Svetovno
prvenstvo v malem maratonu
V ponedeljek zvečer se je s sve-
tovnega prvenstva v malem ma-
ratonu vrnil Mirko Vindiš. Prvi
veliki mednarodni nastop po
prometni nesreči je v nedeljo v
Franciji končal na 94. mestu z
dobrimi šestimi minutami zaos-
tanka. Manj kot dve minuti sta
bila pred njim trenutno najboljša
Slovenca Kejžar in Šalamun,
osvojila sta 67. oziroma 75. mes-
to, tri minute za njim pa je v cilj
pritekel Grabar, ki pa je bil 120.
Mirko se tako počasi vrača na
tekmovalne steze, kar je dobro
zanj ter za ptujsko in slovensko
atletiko. Na prvenstvu so bili po
pričakovanjih v ospredju Kenijci
in Španci, Slovenija pa je osvojila
20. mesto.
l.k.
JUDO # Našima po ena
zmaga
Na svetovnem prvenstvu v
judu na Japonskem je bil Dam-
jan Petek v četrtek v kategoriji
do 95 kilogramov prvem krogu
prost, v drugem je premagal tek-
movalca Finske, v tretjem pa iz-
gubil. V soboto je nastopil drugi
slovenski predstavnik Peter
Vučina in v prvem krogu v kate-
goriji do 65 kilogramov prema-
gal Irca, v drugem pa izgubil.
l.k.
MALI NOGOMET • Poeto-
vio - Bronx Barracuda 3:1 (0:0)
Minuli vikend so s prvim kro-
gom začeli slovensko ligo v ma-
lem nogometu. Ptujska ekipa
Poetovio je zaradi zasedenosti
šponne dvorane Center gostova-
la v Ormožu in s 3:1 premagala
ekipo Bronx Barracuda iz Škofij
pri Kopru. Tekmo sta pred 150
gledalci vodila Borošak iz Mari-
bora in Kline iz Lancove vasi.
Jutri (petek) se bodo Ptujčani v
Ljubljani pomerili z ekipo Elek-
tro Rogič.
l.k.
NAM. TENIS • Zmaga proti
Semedeli
Namiznoteniške igralke ptuj-
ske Petovie so po pričakovanju v
drugem kolu državne lige ugnale
ekipo Istrebenza iz Semedele. Po
dveh kolih imajo dve točki in so
na petem mestu prvenstvene raz-
predelnice.
DK
KEGLJANJE • Zmaga
Ptujčanov
V soboto in nedeljo se je
pričelo tekmvoanje v 1. ligi kegl-
jaške zveze Maribor. Zraven
ptujske Drave nastopajo Fala,
Nafta, Impol, Ruše, Prepolje ter
Lokomotiva I. in II. V prvem
kolu so na kegljišču Konstruk-
torja v Mariboru ptujski kegljači
premagali ekipo iz Fale s 5:3,
najboljša pa sta bila Miran Hala-
dea z 847 podnimi keglji in
Alojz Šemga z 834.
Tehnični vodja in vsa leta go-
nila sila ptujskih kegljačev Alojz
Šemga ima ob sebi na razpolago
še 10 tekmvoalcev, na katere
lahko resno računa. To so Čus,
Piajnšek, Haladea, • Amuš,
Vranješ, Ilič, Sušanj, Cafuta,
Ber in Premzl.
S.R.
PLANINSKO DRUŠTVO PTUJ
Koledar za oktober
Planinsko društvo Ruj prireja v oktobru tele pohode:
14. in 15.10. Gradišča - vinska trgatev pri Emeršiču -
vodi Tone Purg
21.10 Cirkulane - Bori - vodi Franc Kodela
19.10 - Ruj - Destrnik - Zavrh - Vurberk - vodi Boštjan HedI
TRGATEV NA HALOŠKI PLANINSKI POTI
Vabimo planince - trgače in putarje - na trgatev, ki bo v soboto, 14.,
in nedeljo, 15. 10., na Haloški planinski poti v Gradiščah pri Cirku-
lanah na KT 4. Pogoj za udeležbo na trgatvi so ustrezne škarje za
rezanje grozdja in spalna vreča za tiste, ki bodo prenočili na preši
pri lastniku. Udeleženci se morajo prijaviti v društveni pisarni do za-
sedbe mest (50) najpozneje do 10. 10. Za dodatne informacije
lahko pokličete vodja akcije Toneta Purga na tel. 775 - 110.
Odbor za informiranje in propagando
RAZPIS JESENSKEGA KROSA MESTNE OBČINE PTUJ
1995
1. Kraj prireditve: Markove! - nogometn igrišče pri osnovni
šoli
2. Ternnin: ponedeljek, 9. oktobra 1995, ob 13.00 uri (re-
zervni termin: torek, 10. 10. 1995)
3. Prireditelj: ŠPORTNI ZAVOD Ptuj, OŠ Markovci in AK Ptuj
4. Zadnji rok prijave: četrtek, 5. 10. 1995, na Športni zavod
Ptuj, p.p. 81, ali po faxu 771 -745.
5. TEKMOVALNE KATEGORIJE:
1. nnl.dečkj A - letnik 1983-1000 m
2. mi. deklice A - LETNIK 1983 -1000 m
3. ml. dečki B - letnik 1982 - 1000 m
4. ml. deklice B - letnik 1982 - 1000 m
5. star. dečki A - letnik 1981 - 1000 m
6. star. deklice A - letnik 1981 - 1000 m
7. star. dečki B - letnik 1980 -1000 m
8. star. deklice B - letnik 1980 - 1000 m
9. ml. mladinke - letnika 1978 in 1979 - 1000 m
10. ml. mladinci - letnika 1978 in 1979 - 2000 m
11. star. mladinci - letnika 1976 in 1977 - 3000 m
12. star. mladinke - letnika 1976 in 1977 - 3000 m
13. člani letnik - 1975 in starejši - 5000 m
14. članice letnik -1975 in starejše - 3000 m
6. Urnik tekmovanja: najprej (ob 13.15) bodo startali star.
dečki in deklice (A - 5. in 6. kategorija) nato od 1. kategorije
naprej.
7. Pravica nastopa: vsaka šola lahko prijavi (z obvezno let-
nico rojstva) v vsaki kategoriji po tri tekmovalce-ke. V 7. in
8. kategoriji ter v mladinskih in članskih kategorijah je
možna prijava največ 5 tekmovalcev na posamezno
srednjo šolo ali športno organizacijo. Za ekipno uvrstitev se
točkujeta dva najbolje uvrščena posameznika.
Mlajši lahko tekmujejo za starejše.
8. Nagrade in priznanja: v vseh kategorijah prejemajo prvi
trije posamezniki diplome. V kategorijah od 1 do 6 je točko-
vanje ekipno ločeno po spolu. Prve tri ekipe prejmejo po-
kal. V kategorijah od 7 do 12 je točkovanje ekipno ločeno
po spolu. Prva ekipa prejme pokal le v primeru, da sodelu-
jejo vsaj tri ekipe. Enako velja za članske kategorije.
Najboljša dva v vsaki kategori[i bosta zastopala mestno
občino Ptuj na 30. KROSU OBČINSKIH REPREZENTANC
ZA POKALE DELA, ki bo v soboto, 14. oktobra, ob 11. uri na
Ravnah na Koroškem.
Zaželeno je, da se jesenskega krosa udeležijo vse osnovne
in srednje šole mestne občine Ptuj in s tem pripomorejo k
čim boljši predstavitvi le-te na jubilejnem 30. krosu Dela na
Ravnah.
9. Način prijave tekmovalcev: startne številke za osnovne
šole so standardne in jih pripravi šola. Starne številke za
srednje šole pripravijo šole same po naslednji razvrstitvi:
- Gimnazija 200 - 229
- Tehniška elektro in strojna šola 230 - 259
- Poklicna elektro in strojna šola 320 - 349
- Ekonomska šola 260 - 289
- Kmetijska šola 290 - 319
Prijava mora vsebovati: starno številko, priimek in ime tek-
movalca ter letnico rojstva.
10. Tekmovanje bo izvedeno v skladu z razpisom repu-
bliškega krosa.
11. Športni zavod in OŠ Markovci organizirata tekmovanje.
Atletski klub Ptuj poskrbi za sodnike.
Direktor:
d/p/, org. dela Stanko Glažar
ORMOŽ / V SOBOTO PRIČETEK
prvenstva
s pokalnimi tekmami se je
pričela za rokometaše nova
sezona. Ormožani so prvo
preizkušnjo dobro opravili,
saj so se po zmagi nad Dravo
iz Ptuja uvrstili v nadaljnji
krog tekmovanja. Preizkusili
so pripravljenost ekipe in do-
bili prve povratne informacije
o uspešnosti letošnjih pri-
prav.
Priprave so pričeli prvega av-
gusta, in ker je večina igralcev
študentov, so lahko trenirali 7
do 8 krat na teden.Trener ekipe
Vlado Hebar je zelo zadovoljen
z odnosom igralcev, saj je bila
udeležba na treningih 90-od-
stotna. Ker imajo v Ormožu
dobre pogoje za vadbo, se jim
ni zdelo potrebno iskati inspi-
racije in kondicije v drugih
okoljih.
V preteklih dveh letih se je
Ormož uveljavil kot soliden
drugoligaš in je prvenstvo dva-
krat končal na petem mestu. V
letošnji sezoni bi bili zado-
voljni z uvrstitvijo med prvih
šest, saj bi jim to prineslo uvr-
stitev v enotno drugo ligo. Tu
vidi Vlado Hebar tudi realne
zmožnosti in vrednost ekipe.
Za urstitve v sam vrh druge lige
jim primanjkuje denarja in zelo
kvalitetnih igralcev, ki bi bili
za tak podvig potrebni.
V drugi ligi bosta poleg
Ormoža letos tudi moštvi Veli-
ke Nedelje in Drave. Hebar v
tem vidi prednost: "Med temi
moštvi je bilo rivalstvo že, ko
sem igral kot mladinec, in od
takrat se ni dosti spremenilo.
Za uspešno delo je zdrava kon-
kurenca še kako dobrodošla, saj
hoče vsak biti boljši predvsem
od svojega soseda. To je doda-
ten motiv. V Veliki Nedelji so
nam nekoliko pobegnili pri
delu z mladimi, k čemur je pri-
pomogla dvorana, ki je v
Ormožu nismo imeli. Vendar
smo v lani jasno zastavili svoje
cilje in sedaj poteka delo z vse-
mi selekcijami. Imamo več kot
100 igralcev, ki so vključeni v
različna tekmovanja v okviru
Rokometne zveze Slovenije.
Pričakujemo, da se bo iz kvan-
titete kmalu izkristalizirala
kvaliteta. Letos bomo pričeli
treninge tudi za dekleta, saj je
športna ponudba za deklice v
Ormožu zares borna."
Ormožani gradijo ekipo
predvsem na svojih igralcih.
Letos jim je uspelo ponovno
pritegniti brata Potočnjak, kar
je za ekipo velika pridobitev. V
pokalni tekmi je bilo lepo vide-
ti, da Drava še ni našla ustrezne
zamenjave za Alana Potočnja-
ka, ki je bil duša njihove igre. V
prvo ekipo so vključili tudi ne-
kaj zelo perspektivnih mladih
igralcev, na katerih bodo gradi-
li prihodnost kluba. Poleg
domačih igralcev sta v ekipi še
Javernik iz Vidma ob Sčavnici
in Želodec iz Ljutomera.
vk
ROKOMET
Radgona - Pyramidia
24:20(14:9)
športna dvorana Radenci, sod-
nika: Pehar in Volmut
RK Pyramidia: Korpar, Zl.
Rošliar, M. Rošitar, Riiitarič 3, M.
Šandor 3, Hrga, Ivančič 3, Kostanje-
vec, F. Šandor 7, Ranfl 4, Temenu
Na svojem drugem letošnjem
gostovanju se je RK Pyramidia
prejšnji konec tedna pomerila v
Radencih z RK Radgono.
Moškanjčanom v začetku igre ni
in ni stekla, to pa je vplivalo na ves
potek srečanja. Bili so neučinkovi-
ti in zapravili vrsto lepih pri-
ložnosti, zraven tega pa je škripalo
šd'vbbl-aiVilfi ih Radg^nS je zmaga-
la z rezultatom 24:20 (14:9). Sicer
pa je bilo srečanje «lokaj nervozno,
k čemur sta prispevala sodnika, saj
sta s čudnimi odločitvami spravl-
jala igralce ob živce, hkrati pa dov-
oljevala grobo igro, zato je bila tek-
ma v finišu bolj napeta, kot kaže
rezultat, ter tuintam na meji inci-
denta.
ManjaBezjak
PYRAMIDiA - DRAVA
17:13(8:3)
Dvorana v Veliki Nedelji, sodni-
ka: A. in J. Vereš
RK Pyramidia: Korpar, M. šan-
dor, Rihtarič, Hrga, M. Rošiiar, Zl.
Rošitar 2, .Kostanjevec 1, Ivančič 4,
Znidarič 3, F. Sahdor 2, Ranfl S, Te-
meni.
RK Drava: Stumberger, Kotar 6,
Zajšek 1, Kaisersberger, Vajdič,
Ribič, Kac 1, Simonič, Planine I,
Mlakar 3, Kozel 1, Berlič.
To nedeljo sta se pomerili Pyra-
midia in Drava. Že kot po tradiciji
je bila to trda tekma, obe moštvi
sta veliko pozornosti posvečali
obrambi, zato je bil rezultat ob
polčasu nizek - 8:3. Tudi po odmo-
ru se razmerje moči na igrišču ni
bistveno spremenilo. Pyramidia je
obdržala vodstvo, in čeprav se je
Drava sedem minut pred koncem
približala na dva zadetka razlike,
so domačini slavili zmago 17:13.
ManjaBezjak
II. LIGA - ŽENSKE
Bakovci - ŽRK Ptuj 23:31
(12:15)
Bakovci - igrišče v športnem
parku, gledalcev 300, sodnika An-
derlič in Šauc (Slovenj Gradec).
Ptuj: Potočnikova, Šijančeva 11,
Pučkova 5, Bezjakova, Cvetkova 4,
Petkova 3, Marčičeva 1, Srebmjako-
va 1, Gosakova, Vidovičeva.
Ptujčankam je uspel še en pod-
vig - zmaga nad Bakovci. Zado-
voljstvu in samozavesti v ptujskih
vrstah so se res na strežaj odprla
vrata.
Modre so v dvoboju z lanskolet-
nimi prvoligašicami potrdile veli-
ke razsežnosti moštva in bile razen
kratkega obdobja v začetku prvega
polčasa premočan tekmec.
Številni gledalci so prav gotovo
prišli na račun, saj sta ekipi zaigra-
li neobremenjeno in prikazali do-
padljivo igro s številnimi priv-
lačnimi akcijami. Kmalu je polet
gostiteljic v obrambi popustil, mo-
dre so bile ves čas bolj učinkovite v
napadu, v obrambi pa čvrste in z
igro 4 - 2 izredno gibljive.
V drugem polčasu je sicer Petko-
va zadevala mani, zato pa je nekaj
lepih akcij izvedla Srebrnjakova,
kar je obiskovalce dvignilo na
noge.
V rokometni ligi st. deklic so
igralke Ptuja premagale maribor-
ski Branik z rezultatom 7:18.
Rokometašice ŽRK Ptuj se bodo
v naslednjem kolu pomirile z eki-
po Novega mesta. Tekma bo v ne-
deljo ob 10. uri v dvorani Center.
I.K
NOGOMET
■.DRŽAVNA LIGA
10. krog: Mag Korotan - Mari-
bor 0:0, Izola - SCT Olimpija 0:6
(0:3), Mura - HIT Gorica 1:0
(0:0), Primorje - Rudar (Velenje)
1:1 (0:1), Biostart Publikum -
Beltinci 2:0 (1:0).
I.MURA.............................10 5 4 1 16:8 19
2.BIOSTARTPUBLIKUM....10 5 3 2 20:14 18
3.SaOLIMPIJA................10 5 2 3 31:12 17
4.HITG0RICA....................10 5 2 3 14:8  17
5.RUDAR...........................10 4 4 2 11:7  16
6. PRIMORJE......................10 4 3 3 16:12 15
7.MAGK0R0TAN..............10 4 3 3 11:10 15
8.MARIB0R.......................10 2 4 4 13:13 10
9.BELTINCI........................10 1 4 5 5:16 7
10. IZOLA...........................10 O 1 9 3:40  1
Pari 11. kroga, 8. oktobra: Ma-
ribor - Biostart Publikum, Bel-
tinci - Mura, Rudar (Velenje) -
SCT Olimpija, HIT Gorica - Pri-
morje, Izola - Nova oprema.
2. LIGA
8. krog: Črnuče - Železničar
Oscar 0:1, Era Šmartno - Vevče
Donit 1:3, Napredek BST -
Radeče Papir 3:0, Nafta - Zagorje
5:0, Naklo - Drava 2:2, Rudar -
Filc Mengeš 2:1, Železničar Ma-
ribor - Šentjur 2:0, Koper - Fa-
mily Shop Piran 0:2.
1. NAFTA...........................8 5 2 1  14:4  17
2. ŽELEZNIČAR OSCAR.......8 4 4 O 17:4  16
3. NAPREDEK BST..............8 4 3 1  12:5  15
4.FAMILYSH0PPIRAN.....8 4 3 1  10:6  15
5.ČRNUČE.........................8 4 2 2 19:10 14
6.ERAŠMARTN0...............8 4 1 3 17:13 13
7.ŠENTJUR........................8 3 2 3 9:6   11
8.DRAVA...........................8 3 2 3 12:12 11
9. KOPER...........................8 3 1 4 9:9   10
10. ŽELEZNIČAR MARIBOR 8 3 1 4 9:12 10
11.RUDARTRB0VUE.......8 2 3 3 6.7 9
12.VEVČED0NiT...............8 2 2 4 9:10 8
13.NAKL0.........................8 2 2 4 7:12 8
14. RADEČE PAPIR.............8 2 2 4 8:22 8
15.FILCMENGEŠ...............8 1 3 4 8:14 6
16. ZAGORJE.....................8 1 1 6 4:24 4
^ 9. krog:^ Familiy Shop Piran -
Črnuče, Šentjur - Koper, Filc
Mengeš - Železničar Maribor,
Drava - Rudar Trbovlje, Zagorje
- Naklo, Radeče Papir - Nafta,
Vevče Fonit - Napredek BST,
Železničar Oscar - Era Šmartno.
NAKLO - DRAVA
2:2 (0:1)
Šenčur - gledalcev okrog 200,
sodnik Gliha iz Trebnjega.
Strelci: 0:1 Volk {31), 1:1 Kondič
(62), 1:2 Volk (69), 2:2Ahčin (90).
Drava: Klinger, Volk, Pucko,
Zolek, Janšekovič, Koren, Ceh
(Cigler), Korber (Hotko), Baškovič,
Emeršič (Gerečnik) in Vesenjak.
Po dveh zaporednih porazih in
brez T. Eraeršiča ter Ramška so
nogometaši ptujske Drave odšli
na negotovo gostovanje k nek-
danjemu prvoligašu Naklu. Mar-
sikdo ni niti v sanjah pričakoval,
da bi se lahko vrnili s točko.
Toda razplet srečanja je pokazal,
da bi se lahko vrnili s celotnim
izkupičkom.
Tokrat so ponovno igrali zelo
dobro, predvsem pa borbeno. V
prvem polčasu so bili absolutno
boljši na igrišču. Z zadetkom to-
krat najboljšega igralca Zorana
Volka so povedli in nekoliko
šokirali domačo ekipo, ki je že
pred srečanjem vknjižila točke. V
drugem delu so pričeli še bolje. V
50. minuti je Čeh zastreljal
enajstmetrovko. Če bi jo izkoris-
tili, bi to pomenilo že skorajda
zmago. V 66. minuti je drugi ru-
meni karton dobil Pucko. Po ize-
načenju so domači pričakovali,
da bodo dosegli zanesljivo zma-
go. Toda zadetek Volka v 69. mi-
nuti jih je ponovno presekal. Z
igralcem manj so ptujski nogo-
metaši zaigrali še bolj srčno. Žal
pa so domači v predzadnji minuti
srečanja dosegli drugi zadetek.
D.K
3. LIGA-VZHOD
7. krog: Aluminij - Paloma Se-
ver 0:1, Odranci - Bistrica 3:1,
Dravinja - Bakovci 0:2, Kovinar -
Unior Zreče 1:0, Beltrans - Po-
horje 1:5, Dravograd - Steklar
3:0, Kungota Broker - Turnišče
0:2.
I.DRAVOGRAD.................7 8 O 1 21:8 18
2.P0H0RJE.......................7 5 1  1 22:10 16
3. BAKOVCI........................7 5 1  1 10:4 16
4. DRAVINJA......................7 4 1 2 14:7  13
5.0DRANa.......................7 4 O 3 14:14 12
6.TURNIŠČE......................7 3 2 2 13:10 11
7. KOVINAR.......................7 2 3 2 9:7   9
8.STEKLAR........................7 3 O 4 8:12 9
9.UNI0RZREČE.................7 3 O 4 5:10 9
lO.ALUMINU.....................7 2 1 4 8:12 7
11. KUNGOTA BROKER......7 2 1 4 5:11  7
12.BELTRANS...................7 2 O 5 9:14 6
13.BISTRICA......................7 1 1 5 10:18 4
14. PALOMA SE VER............7 1 1 5 8:19 4
8. krog: sobota, 7. oktobra, ob
15.00: Turnišče - Aluminij, Bi-
strica - Beltrans, Bakovci - Palo-
ma Sever, Steklar - Kungota Bro-
ker, Pohorje - Dravograd, Unior
Zreče - Odranci, Dravinja - Ko-
vinar.
ALUMINIJ - PALOMA
SEVER 0:1 (0:1)
Kidričevo - gledalcev 100, sod-
nik Pintarič iz Lendave.
Strelec: 0:1 Saletinger v 6. minu-
ti.
Aluminij: Budimir, Hojnik,
Šmigoc, Prelčec (Kovačec),
Emeršič, Rozman, Jerenko, Gorše,
Gajser, Žemljic, Zmko.
Na srečanju med Aluminijem
in zadnjeuvrščeno ekipo v tretje-
ligaški konkurenci smo lahko vi-
deli samo mučenje žoge in igran-
je na eni polovici. Za Kidričane
ni opravičilo, da so nastopili zde-
setkani (kartoni, poškodbe), brez
večjih težav bi morali premagati
zelo slabo ekipo iz Sladkega
Vrha. Toda gostje so se izjemno
borili, izbijali žogo prek tribun,
imeli pa so tudi ležalne vaje. Zna-
li so pridobiti čas, ki je bil njihov
zaveznik. V prvem polčasu so
samo enkrat prišli pred vrata
domačih in dosegli zadetek.
D.K
16 - ZA RAZVEDRILO
5. OKTOBER 1995- TEDNIR
TEDNIK - 5. OKTOBER 1995
ZA KRATEK ČAS - 19
PTUJ / POGOVOR Z MANEKENKO DARJO KOREN
lekmovoi^
Šestnajstletna Darja Koren, dijakinja Ekonomske šole iz
Ptuja, je ena izmed tistih brhkih Ptujčank, za kateremi se za-
gotovo ustavi pogled. S svojo privlačnostjo je očarala tudi
žirijo na enem od desetih predtekmovanj za MISS SLOVE-
NIJE '95 - zmagala je v diskoteki Vienna.
Zaradi mladosti (prvega aprila
letos še ni dopolnila 17 let) je žal
nismo videli v flnalu letošnjega
tekmovanja v Ptuju. Ker pa je še
zelo mlada, bo zagotovo še imela
priložnost. V tem trenutku sicer
še ne ve, ali se bo tekmovanj v
bodoče še udeleževala, ne vidi pa
v njih nič slabega, saj spoznaš
veliko novih ljudi in krajev, pra-
vi. V letošnje finale tekmovanja
za miss Slovenije so se po nje-
nem mnenju uvrstila prava dek-
leta. Nasploh je letošnje tekmo-
vanje eno boljših doslej.
Z manekenstvom se Darja Ko-
ren ukvarja tri leta, sodeluje v
skupini Modnooblikovalnega
studia Marjana Podlesnika. S
tem se ji je izpolnila želja iz
otroštva. Tega še danes ne more
verjeti: udeležila seje avdicije in
bila izbrana med 140 kandidat-
kami. V trimesečni intenzivni
manekenski šoli se je naučila
pravilne hoje, ličenja in vsega
drugega, kar sodi k manekenst-
vu. Na vaje pa še vedno hodi, saj
je potrebno pridobljeno znanje
nenehno obnavljati in dograje-
vati.
Ognjeni krst je imela na modni
reviji butika Sonja. Najprej jo je
bilo zelo strah, ko pa je naredila
prvi korak na pisti, jo je čudežno
zapustil. Danes treme več ne
pozna. Tekmovanje za miss ji
pomeni iztočnico za naprej.
Nastopa na modnih revijah, s
skupino Štajerskih 7 je pred
kratkim po nekaterih ocenah
posnela izredno uspel videospot.
Rada se lepo oblači. Navdušuje-
ta jo jeans in kratka moda, za ka-
tero je navdušena tudi njena
mama.
O lepoti razmišlja zelo trezno in
preudarno. Lep ni .samo človek,
lepa je narava in življenje nas-
ploh. Prepričana je, da pa je
vsak človek lep.
Čeprav jo manekenstvo v tem
trenutku izredno veseli in nav-
dušuje, ji je na prvem mestu
šola. Želi si, da bi jo uspešno
končala in da bi bila srečna v
življenju, pri delu - in v ljubezni.
MG
Nagradno turistično
vprašanie
To soboto bo krenila na pot haloška konjenica, ki naj bi postala tra-
dicionalna. Konjeniki bodo v dveh dneh prečesali dobršen del prele-
pe haloške pokrajine, ki bo prav v teh dneh zaživela s trgatvijo. Pot
med oživljenimi goricami, veselimi trgači in glasnimi klopotci bo za
udeležence še toliko bolj zanimiva. V gospodarskem interesnem
združenju Poetovio vivat organizirajo konjenico v prizadevanjih, da
bi postala ob Valvasorjevi in pohorski konjenici tradicionalni del
slovenske turistične ponudbe.
Člani združenja se prav v teh dneh odločajo o sodelovanju na turis-
tično-gostinskem sejmu Gost tur, ki ga bodo v Mariboru odprli 11.
oktobra. Ptujski predstavniki se bodo letos prvič predstavili na lični
stojnici.
Nagrado za pravilen odgovor, da bodo v Mariboru oktobra odprli
turistično-gostinski sejem Gost Tur, bomo izročili Mariji Mikša iz
Murkove 5 v Ptuju. Čestitamo!
Danes vprašujemo, kateri od tradicionalnih sejmov, ki jih organizi-
ramo v Ptuju, je najstarejši. Odgovore pričakujemo v uredništvu
Tednika, Raičeva ulica 6, do 13. oktobra. Nagrada za pravilen odgo-
vor so muzejske publikacije in družinska vstopnica za ogled muzej-
skih zbirk.
20 - POSLOVNA SPOROČILA
5. OKTOBER 1995- TEDNIK
TEDNIK -5. OKTOBER 1995
POSLOVNA SPOROČILA - 21
PTUJ / MERCATOR MIP IN MURA VABITA
lesensbo-zimskft moda
v elitni prodajalni Mura Euro-
pEan Fashion Design na Mest-
nem trgu 4 v Ptuju so povablje-
nim gostjam in gostom v sobo-
to na krajši modni reviji pred-
stavili novosti v jesensko-zim-
ski kolekciji, ki so jo zasnovali
Murini kreatorji. Z izdelki bla-
govnih znamk Leona, Carnio-
lus in Mura design bosta pos-
lovna ženska in moški lepo
oblečena ob vsaki priložnosti.
V tem tednu omogočajo tudi
ugodnejši nakup z 10-odstotnim
promocijskim popustom, imetni-
ki kartice Mercator pa bodo
lahko kupovali še ugodneje.
PTUJ / RAJSKI VRT ODSLEJ TUDI PRI NAS

Na stari tovorni železniški postaji v Ptuju je celjsko zasebno podjetje Ferpromet prejšnji
četrtek odprlo svoj tretji diskont z imenom Rajski vrt. Gre za tehnološko sodobno opremljen
lokal, ki ustreza zahodnoevropskim standardom prodaje sadja, zelenjave in živil.
Ureditev je stala okrog 250 tisoč
nemških mark. Na tiskovni kon-
ferenci ob odprtju sta direktor
Esad Ramič in vodja komerciale
Veno Znuderl poudarila, da so
nizke cene sadja in zelenjave pri
njih nekaj običajnega in da bo
tako tudi v bodoče. Če so doba-
vitelji in poslovna politika do-
bri, so lahko tudi cene ugodne.
"Moja družina se že več generacij
ukvarja s prodajo sadja in zelen-
jave. Napredek na tem področju
je hiter in neizprosen. Danes
moramo biti ustrezno opremlje-
ni, da praktično v kateremkoli
letnem času ponudimo kupcu
želeno blago sveže in visoke ka-
Direktor Esad Ramič
kovosti. Sadje in zelenjavo
uvažamo iz vsega sveta, saj so se
ljudje navadili, da na primer ja-
gode in paradižnik dobijo tudi
pozimi. Zato smo se odločili za
najsodobnejšo tehnologijo.
Izkušnje iz našega prvega dis-
konta v Celju potrjujejo pravil-
nost odločitve," je še povedal
Esad Ramič.
V Rajskem vrtu se bodo poleg po-
samičnih kupcev lahko oskrbo-
vale trgovine in gostinski lokali.
Za Ptuj, ki ima kljub bogatemu
kmetijskemu zaledju eno naj-
dražjih tržnic v Sloveniji, je novi
diskont več kot dobrodošel.
V njem je dobilo zaposlitev pet
mladih Ptujčanov, kmalu pa se
jim bodo pridružili še trije. Pod-
jetje Ferpromet, ki zaposluje 35
ljudi, bo v Ptuju organiziralo
tudi odkup kmetijskih pridel-
kov.
Poslovanje diskonta Rajski vrt je
v celoti računalniško podprto.
Kupcem je na 180 m^ površine
prodajne površine, ki je hlajena
na temperaturo med 14 in 18
stopinj Celzija, na voljo več kot
350 artiklov, ki so opremljeni s
črtno kodo, z računalnikom pa
so povezane tudi tehtnica in bla-
gajne.
MG
22 - OGLASI IN OBJAVE
5. OKTOBER 1995- TEDNIK
TEDNIK ■ 5. OKTOBER 1995
OGLASI IN OBJAVE-23
ČRNA KRONIKA
NEPOJMLJIVA DIRKA
V SMRT
Zgodilo se je v naši bližini, na
Rujski cesti v Mariboru, v ponedel-
jek, 25. septembra, ko so v dveh
nesrečah ugasnila štiri človeška
življenja. Prva nesreča se je pripeti-
la ob 20.45, ko je voznik osebnega
avtomobila Adam O. iz Maribora
med vožnjo od Miklavža po Ptujski
cesti nenadoma zavil na nasprotni
vozni pas in čelno trčil v osebni
avto, ki ga je nasproti vozil 38-letni
Anton Skledar iz Maribora, ki je tudi
umrl na kraju nesreče, Adam O. pa
je bil hudo ranjen.
Policisti, ki so opravili ogled kraja
nesreče, so Rujsko cesto z obeh
strani zaprli za ves promet. V smeri
proti Miklavžu so postavili znak
triopan, stožce za kanalizacijo pro-
meta in akumulatorsko utripajočo
svetilko, promet pa je na obvoz
usmerjal še policist z loparčkom z
rdečo lučjo. Ob 22.08 je iz smeri
Miklavža z veliko hitrostjo pridrvel
osebni avto Ford probe. Voznik se
ni zmenil za vse znake in ne za po-
licista, temveč je z nezmanjšano hi-
trostjo zdrvel naprej. Po 380 metrih
je trčil v zadnji del tovornjaka, ki je
stal s prižganimi parkirnimi lučmi, s
tako silovitostjo, da se je ford do
zadnjih koles zaril pod tovornjak,
vsi trije potniki v njem pa so bili ta-
koj mrtvi. To so bili 24-letni Miran
Bolčevič, ki naj bi bil vozil, 23-letni
Bojan Matičič, oba iz Dogoš, in 27-
letni Dušan Partljič iz Spodnjega
Dupleka.
>A       M**!« !m-& mtf» t»mi "tm^ mm^^-
PEŠKA HUDO RANJENA
v ponedeljek, 25. septembra, ob
19.30 je ob desnem robu magi-
stralne ceste pri Miklavžu na Drav-
skem polju hodila 82-letna Matilda
S. Za njo je pripeljal voznik oseb-
nega avtomobila Igor M. s
Črešnjevca pri Slovenski Bistrici.
Zaradi pretesnega prehitevanja jo
je zadel, da je padla in se hudo
rnaila.
Z AVTOM V DREV^
Po regionalni cesti skozi naselje
Spuhlja je v ponedeljek, 25. sep-
tembra, nekaj po tretji uri vozila
osebni avto 23-letna Natalija M. iz
Maribora. V desnem ovinku je za-
peljala levo s cestišča na nasip in
trčila v drevo. Avto je obstal, nanj
pa se je zrušil del krošnje drevesa,
ki se je ob trčenju odlomila. V nes-
reči je bila hudo/anjena 22-letna
sopotnica Sonja Ž. iz Hajdoš.
mm mm. >^m» i^stsss! ^ss^mi
TRČIL V PEŠCA
IN ODPELJAL
v torek, 26. septembra, okoli 23.
ure je na regionalni cesti v Stojncih
neznani voznik osebnega avtomo-
bila trčil v pešca, 63-letnega Fran-
ca S. iz Stojncev, ki je hodil ob le-
vem robu cestišča. Pešec je padel
in se hudo ranil, voznik osebnega
avtomobila pa je odpeljal. Zaradi
tega je UNZ Maribor pozvala nez-
nanega voznika in morebitne
očividce, da se jim javijo in poma-
gajo razjasniti okoliščine nezgode.
so^tni¥pa^
iz kabine
v četrtek 28. septembra, ob
11.35 je po regionalni cesti od Vid-
ma ob Sčavnici proti Žihlavi vozil
tovornjak Milan I. z Radenskega
Vrha. V blagem ovinku pri naselju
Jamna je tovornjak zaneslo na de-
sno bankino, od tam nazaj na ces-
to, kjer je obstal na desnem boku.
Pri tem je iz kabine padel sopotnik
Robert Kolednik iz Andrencev pri
Cerkvenjaku in težko ranjen
obležal pod kesonom.
Z MOPEDOM PRED
OSEBNI AVTO
v Cirkulanah je v petek, 29. sep-
tembra, ob 21.30 s stranske na
prednostno cesto s kolesom z mo-
torjem zapeljal 22-letni Martin Z. iz
Zavrča. Kljub zaviranju je v mope-
dista zadel voznik osebnega avto-
mobila, hrvaški državljan Stjepan
G. Hudo ranjenega mopedista so
prepeljali v ptujsko bolnišnico.
PEŠEC OBLEŽAL MRTEV
Po magistralni cesti od Šikol pro-
ti Hajdini je v nedeljo, 1. oktobra,
okoli enih po polnoči vozil osebni
avto 20-letni Tadej W. iz Maribora.
V bližini Kidričevega je zadel v 20-
letnega Martina Samboljca iz Ki-
dričevega, ki je peš šel ob desnem
robu cestišča, to je v smeri vožnje.
Zaradi pretesnega prehitevanja je s
prednjim desnim delom avtomobi-
la zbil pešca v obcesti jarek, kjer je
obležal mrtev.
^^^^^^^^
ZABODEL V NOGE
Prejšnjo sredo, 27. septembra,
okoli 8.30 je na dvorišču stanovanj-
ske hiše v Dobriški vasi, občina
Slovenska Bistrica, 55-letni Milan
P. večkrat z nožem zabodel v noge
25-letno domačinko Bernardko T.
Policisti so Milana P. privedli k prei-
skovalnemu sodniku in ga bodo
ovadili zaradi suma storitve kazni-
vega dejanja poskusa umora.
MIM '^^^ W^
VLOMNE TATVINE
v noči na četrtek, 28. septembra,
so bile na našem območju kar tri
vlomne tatvine. V Spuhlji pri Ruju
so vlomili v novogradnjo centra
šolskih in obšolskih dejavnosti.
Odpeljali so večjo količino raznega
gradbenega materiala, opreme in
orodja. Po oceni so s tem obrtnike
oškodovali za več kot tri milijone
tolarjev.
Neznanci so vlomili v trgovino KZ
Lenart v Selcah. Odnesli so blagaj-
no, jo izpraznili in odvrgli. Našli so
jo ob lokalni cesti. Gmotno škodo
še ugotavljajo, ker je bilo blago na
policah precej razmetano in morda
je tudi izmed tistega kaj izginilo z
vlomilci.
Isto noč je bilo vlomljeno tudi v
stanovanjsko hišo Marjana G. v
Gerečji vasi. Neznanec je naletel
na bogat plen, saj je odnesel kar za
4 milijone tolarjev zlatnine in deviz.
Policisti za vlomilci poizvedujejo.
V noči na petek, 29. septembra,
pa je bilo vlomljeno v prodajalno
KZ Lenart in okrepčevalnico v Cer-
kvenjaku. Vlomilec je odnesel ciga-
rete, kavo, žgane pijače in tudi ne-
kaj gotovine. Povzročeno škodo so
ocenili na 900.000 tolarjev.
GRANATO
Prejšnjo nedeljo je Andrej Mi-
klavžič iz Ormoža kopal temelje za
prizidek hiše in odkopal neeksplo-
dirano granato iz druge svetovne
vojne. Najdbo je takoj javil
ormoškim policistom, ki so pokli-
cali pirotehnike iz regijske enote in
do njihovega prihoda zavarovali
okolje. Šlo je za 150-milimetrsko
topovsko granato.
MOPEDIST HUDO
RANJEN
v nedeljo, 1. oktobra, zjutraj je
65-letni Franc B. iz Osluševcev s
kolesom z motorjem zapeljal z
dvorišča na lokalno cesto v trenut-
ku, ko je po njej pripeljal voznik
osebnega avtomobila, 45-letni
Jožef R. iz Zamušanov. V trčenju je
mopedist padel in se hudo ranil.
FF
OSEBNA KRONIKA
R( )DILE SO - ČESTITAMO-]
^ .nja Sirec, Reševa 27, Ptuj
Klico; Janja Keček, Ljuto-|
i::^iska C. 46, Ormož - dekli-|
co; Jana Turin, SimoničevJ
breg 2, G. Radgona - Jana;l
Zorica Leben, Formin 21/a,
Gorišnica - Davida; Kristina!
Solina, Bukovci 132, Markov-i
ci - Miha; Suzana Zdovc, Tla-
ke 1/b, Rogatec - deklico;
Ivanka Balas, Podgorci 103,
Podgorci - deklico; Simona
Petek, Podgorci 71, Ormož -
Špelo;    Suzana    Pahernik,
Loka 19, Starše - Silva; Irena
Viher, Breg 31, Središče -
Evo; Helena Hentak, Zabov-
ci 92,  Markovci - dečka;
Jožica Težak, Goričak 42,
Zavrč   -   AIcksa;   Stanka
Vrbančič,  Radomerje  15/b,
Ljutomer - Mateja; Marica
Vindiš, Nova vas 177/b, Ptuj -
dečka; Vesna Rep, Gorca 33,
Podlehnik - Denisa; Suzana
Mlakar, ZakI 20/a, Podlehnik
- dečka; Suzana Trop, Hum
89, Ormož - deklico; Stanka
Krabonja, Sp. Ključarovci 16,
Velika Nedelja - dečka; Eliza-
beta Plohi, Sejanci 27, Tomaž
- dečka; Metka Zelenik, Le-
vanjci 11 - Patricijo.
POROKE - PTUJ: Davorin
Topolovec. Jurčičeva ul. 12,
Spodnja Hajdina, in Nataša
Debeljak, Langusova ul. 27,
Ptuj; Mitja Majcen, Miren
117/a, in Jelka Doki, Anželo-
va ul. 18, Ptuj; Vojko Pavel
Milenkovič, Ul. 25. maja 3,
Ptuj, in Klavdija Poherc,
Remčeva ul. 4, Ptuj; Damjan
Ličen, Tomšičeva ul. 2, Izola,
in Irena Plohi, Trubarjeva ul.
21, Piran; Stanislav Mere,
Gorca 3, in Marta Lesjak,
Podlehnik 37; Miroslav To-
manič, Podvinci 52/b, in Lidi-
ja Učakar, Spodnja Hajdina
139; Franc NŽlarčič, Njiverce
vas 29, Njiverce, in Darja
Hvaleč, Njiverce vas 29, Nji-
verce.
POROKE - ORMOŽ: julij:
Petar Cmrečnjak in Jožica
Štagar, Velika Nedelja 32;
Boris Kosi, Velika Nedelja
1/b, in Martina Petek, Pod-
gorci 71; Detlev Rene Wey-
hofen, Munchen, ZRN, in Sa-
bine Natalie Lazar^ Žigrova
12; Primož Štamol, Žigrova 6,
in Tatiana Vladimirovna Tol-
stykh, Krasnojarsk, Republi-
ka Rusija; Andrej Zoreč,
HajndI 15, in Brigita Bau-
man, Gubičeva 1; avgust*
Leon Moravec in Bojana
Braučič, Kerenčičev trg 2;
Uroš Novak in Nataša Vasil-|
jevič, Osenjakova 8, Ljublja-
na; Ivan Sok in Mojca Med-
ved, Zamušani 55; Bogomir
Kirič in Marija Ješe, Ljuto-
merska 10; september: Ro-
bert Novak in Bogdana
Keček, Vodranci 15; Jožef
Hauzer, St. Jakob, Republika
Avstrija, in Zinka Hedžet,:;^
Vinski Vrh 15; Jožef Draga-
rič, Frankovci 17, in Jolanka
Simon, Kidričeva 5, Lendava.
UMRLI SO: Marija Go-
milšek, rojena Sitar, Kavče
46, 1924 - t 17. september
1995; Franc Zagoršek, Bo-
rovci 24, 1922 - t 26. sep-
tember 1995; Roza Neubau-
er, rojena Rogina, Rajšpova
ul. 3, Ptuj, 1919 -128. sep-
tember 1995; Jožef Plohi,
Brstje 19, Ptuj, 1932-t 27.
september 1995; Alojz Kline,
Veličane 67, :|: 1937 - t 26.
september 1995; Alojz Gor-
jak, Ivanjkovci 39, 1931 -1
28. september 1995.
Kulturni Križem
Kražem
SLOVENSKA BISTRICA
% Od 6. do 14. oktobra pote-l
ka v bistriškem domu kultu-|
re 3. gledališki teden. Pred-
stave so vsak večer ob 19. uri.
6. 10.: DPD Svoboda S. Bi-
strica: Hlapci - premiera; 7.
10. Hlapci - repriza; 9. 10.:
DPD Svoboda Zalog: Ko grel
telefonistka na WC - farsa;
11. 10.: PD S. Gregorčiča V.
Nedelja: Lažnik - komedija;
12. 10.: KUD Zarja Trnovl-
je-Celje: Škrjanček - zgod.
igra; 14. 10: SLG Celje:
Smejči - krstna uprizoritev.
ORMOŽ • V petek ob 21.
uri bo v prostorih Unterhun-
da ponovno končen za ljubi-
telje glasne glasbe. Nastopili
bodo Fakofbolan (Pula),
Feed back (Sladki Vrh) in
Noise order (Ormož).
PTUJ • V soboto, 7. okto-
bra, se bo ob 14. uri na gradu
pričel jesenski živžav.
VELIKA   NEDELJA   •
Drevi ob 19.30 bo Prosvetno
društvo Simona Gregorčiča
iz Velike Nedelje v
domačem zadružnem domu
uprizorilo komedijo Lažnik.
PTUJ • V torek, 10. okto-
bra, in v četrtek, 12. oktobra,
gostuje v gledališču Lutkov-
no gledališče Maribor za
otroški lutkovni abonma z
novo predstavo Sneguljčica.
PTUJ • Gledališka skupina
Stopinje DPD Svoboda Ptuj
bo 13., 16. in 17. oktobra za
otroški in mladinski abonma
nastopila s predstavo Srečna
hiša Dober dan.
PTUJ # V Miheličevi gale-
riji je razstava del, nastalih
na ptujski slikarski koloniji
Terme 95.
PTUJ • V ptujski Mestni
hiši razstavljajo člani likov-
ne sekcije DPD Svoboda
Ptuj.