S^JK®

Izhaja
10., 20. in zadnjega dne vsakega meseca.
—SxJ-—
Naročnina
stane I gld. na leto.
Posamne Številke
po 5 kr.
Krščanski delavci, združite se!
Naročnino in dopise
pošiljajte uredništvu
»Glasnik«
Cesta v Mestni Log 4,
Oglasila
delavcev, ki nimajo dela, ali delodajavcev, ki iščejo delavcev, se vspre-jemajo zastonj 1
Štev. 17.
«
Naša zveza.
Vreme nam je zmedlo ob vseslovenski delavski slavnosti nadomeravani s o c i j a 1 n i shod. To bo treba še namestiti. Pred vsem moramo postaviti »k r šča n s k o-ao ci j al n o zvezo« na tisto stališče, ki ji pripada po njenem vzvišenem namenu. Zato poživljamo vsa društva našega mišljenja, ki se še niso dozdaj oglasila, naj naznanijo čim najprej e svoj pristop k zvezi!
Naše delo ne sme počivat'. Kar nas stoji na krščansko-soeijalnein temelju, moramo se čim najtesneje združiti in se v vseh ozirih podpirati. Zvtza bo dala posamnim društvom novo življenje. Vse to se bo vršilo bolj jed-notno, po skupnem načrtu. Nekaj stvarij naj tu posebej omenjamo:
1.	Zveza bo organizovala shode. Kadarkoli bo kaka važnejša zadeva na soci-jalnem polju, pa bo zveza skrbela, da bodo 4>o vseh krajah ob istem času zborovali shodi o dotičnem predmetu. To je neobhodno potrebno.
2.	Zveza bo skrbela, da se osnujejo potrebne krščansko - socijalne strokovne organizacije, o katerih smo v letošnjem »Glasniku« že mnogo pisali. Strokovna društva so nujno nadaljevanje našega dosedanjega dela.
3.	Zveza bo svojim društvom dajala v vseh zadevah nasvete, navodila in poduk. Vsako v zvezi stoječa društvo se sme obrniti nanjo.
4.	Kjerkoli bodo hoteli v s t a n o v i t i kako društvo v krščansko - socijalnem
V Ljubljani, 20. junija 1899.
smislu, naj se obrnejo na zvezo, ki jim bo drage volje v vseh stvareh postregla.
Že iz teh točk, ki smo jih tukaj navedli, lahko izprevidi vsakdo, kolikega pomena je zveza za nas. Po pravilih bo vsako leto zvezin shod. Skrbeli bomo, da Be bodo kraji zborovanjem menjavali. Pri teh shodih, kjer se bodo sešli odposlanci zvezinih društev, se bomo razgovarjali in sklepali o vseh zadevah tičočih se naše organizacije.
Zato smo prepričani, da naš poziv ne ostane brez vspeha. Mnogo društev je že združenih z nami. Pristopilo jih bo pa še brez dvojbe veliko število. Opozarjati moramo le na to, da politiška društva ne smejo imeti zveze med seboj in da zato morejo zvezi se pridružiti samo nepolitiška društva.
Vsak naš pristaš bo potem tudi agitator za zvezo! »Glasnik« bo imel potem tudi mnogo trdnejše stališče, ker bo z v e z i n o glasilo središče vseh krščansko-socijalnih društev.
Zasnovano je vse. Treba še delavcev. Vzgajajmo jih! Naše ljudstvo jo vsprejemljivo za krščansko-socijalne ideje ; dajmo mu torej priložnost, da se jih nasrka in da jih vresniči v življenju. Če sedaj odnehamo, morda ne bo mogoče več pričenjati. Vse vrč pri nas. Liberalna gospoda se trudi za žive in mrtve, da bi svoje zmote spravila med ljudstvo. Mnogo je že skvarila. Velik del tako imenovanih izobražencev in velik del srednjega stanu ima na svoji uzdi. Ce bomo počivali, bo vedno slabše.
Torej naprej!
Letnik V.
Oj ti liberalci!
Liberalci so res povsod euaki! Ena strast druži vse v sovraštvo do krščanstva. Krščanstvo pa sovražijo zato, ker uči krščanstvo enakost, bratstvo in svobodo! Čudna ironija! Liberalci imajo vedno na jeziku te besede, a vendar sovražijo krščanstvo, ki hoče le praktično doseči to, o čemer oni vedno govorč. To je odtod, ker liberalizem uganja le hinavščino! Njemu ni do enakosti, ne do bratstva, ne do svobode, — liberalizem je egoizem — a ker ve, kako mili so človeštvu ti ideali, kako se je človeštvo prav radi teh idealov s tako ljubeznijo oklenilo krščanstva, zato laže tudi liberalizem in se hlini, češ, da še le on prinese človeštvu pravo enakost, bratstvo m svobodo!
Oj liberalna enakost, liberalno bratstvo in liberalna svoboda! Kdo ne pozna teh bratov naših, teh svobodnjakov, teh nam enakih ljudi? Dokler pri volitvah zanje glasujemo, smo njim epaki; dokler j:m vpijemo »Živijo« ter jih nosimo na ramah, smo njih bratje; dokler molčč trpimo, da nam sesajo mozeg iz kosti, dotlej smo svobodni. A daj svoj glas našemu možu; povej tudi »nemškutarjem« v obraz resnco; pomagaj si sam, četi drugi ne pomagajo, uh 1 pa boš videl, kaj ti poreko I »Nezavedna masa, klerikalni hlaoci, politični otroci, neumni svederci itd. itd.« Liberalni slovar je pač v psovkah nedosežen!
Veste, m ti liberalci so povsod enaki! Zanimivo jih je gledati, ko vihajo rokave za boj zoper gospodarsko organizacijo! Gospodarska organizacija ni drugega kakor samo pomoč zoper oderuštvo, izsesavanje in izko-
LISTEK.
Spominčica na grob društvenemu pevovodji blag. g. L. Belarju.
J. Srakar.
Brez dvojbe bodo spretnejša peresa pisala o vrliDfth prerano umrlega g. L. Belarja, kakor je moje, a vendar mu želim tudi jaz tu nekaj vrstic posvetiti, kajti nehvaležno bi bilo, ko bi glasilo krščansko - socijalnih dela^csv ne dalo prostora možu, ki je bil najmarljivejši delavec v svojem poklicu, namreč kot vesten učitelj in neutrudljiv muzik. Ni pa to glavni vzrok, da mu posvečujem te vrstice, ne, ampak vzrok je ta. ker je bil pokojnik najboljši prijatelj delavstva.
Ko ..e je pred nekaj leti zasnovalo katoliško društvo za delavke, obrnil se je odbor do njega s prošnjo, naj bi poučeval društve-mce v petji. Dobro je vedel, da ga čaka pri tem mnogo truda, vedel je, da mu bo ledino
orati, vender ni odbil prošnje; vkljub visoki starosti je prevzel to težko breme ter se s prav mladeniško navdušenostjo lotil truda-polnega dela in to brezplačno! Pa ne še. samo to ! Kakor mi vsi, tako je moral tudi on marsiksterikrat slišati, da bode njegovo delo zastonj, da naj sc nikar ne loti, ker bo vse skupaj izginilo itd. A blagi mož se ni dal odvrniti. Trudil se je, dostikrat sam sekirice pisal, učil in učil, da je dosegel, česar je želel ... Z njegovo smrtjo je zadana našemu društvu pač globoka rana, kajti v prvi vrsti se imamo njemu zahvaliti, da je društvo to, kar je. Težko bi pa bilo komu drugemu doseči to, kar je dosegel on; zakaj on je znal ohraniti red in že s svojim obnašanjem si je znal vsakogar pridobiti. On ni prihajal k nam kot strog učitelj, ne, marveč kot Iju-beznjiv oče, ki ima za vsakogar prijazno besedo. Preziral ni nikdar nobene in tudi jezne in zbadljive besede nismo nikoli čute iz njegovih ust. Ce je bilo pa kdaj svariti ali podučiti, storil je vselej tako, da smo ga le
še bolj spoštovale. S kratka : nikdar ni nobene razžalil, pač pa osramotd, osramotil s svojo ponižnostjo. V svoji ponižnosti se ni sramoval svojih pevk tudi na javnem trgu, dasi je bil on občečmlan in učen mož mej tem, ko smo me same tovarniške delavke; vsako je prijazno pozdravil ter večkrat dostavil : »zvečer se vidimo, kaj ne?« itd. Kadar je pa prišlo do kakega razdora, je vselej on to najbolj čutil; mesto druzih se je ponižal in prigovarjal tako ljubeznjivo, da se je kar samo vse poravnalo.
Pa k»j se trudim njegove vrline opisati, ker le tisti more o njem prav soditi, kdor je ž njim občeval. Kdor bi hotel vedeti, kaj nam je on bil, ta bi moral pričujoč biti, ko nas je učil. Mislim, da nobeni izmed nas ne pride iz spomina, kako nam je od časa do časa v kratkih nagovorih — zlasti po veselicah — na srce polagal, da ima društvo dvojni namen, namreč: za čas in večnost, če smo bile kdaj pohvaljene, nas je brž opomnil, da se ne smemo prevzeti, da nam mora biti to le v
riščanje. Nič drugega, kakor uporaba tistih pravic, ki j>h imenujejo enakost, bratstvo in svobodo! Ce smo vsi enaki, vsi bratje, vsi svobodni, zakaj ne bi smeli mi, kar smejo oni? Ce se smejo trgovci združevati, zakaj pa mi ne? Če si smejo trgovci pomagati, kakor vejo in znajo, zakaj pa mi ne? Ce smejo drugi braniti svoje krvave pravice, zakaj pa mi ne? Zakaj bi le mi morali biti tlačani, le mi sužnji, le mi raja? Zakaj bi samo za nas ne bilo svobode in enakosti, ravnopravnosti in bratstva?
A sedaj jih glejte! Kakšen krik in vik so zagnali, ko smo začeli snovati zadruge in posojilnice! Kako kličejo na pomoč glavarje in žaadarje, biriče in hudiče! In kaj imajo zoper našo organizacijo ? Oj ti hinavci, to jih je izdalo!
Pri nas pravijo, da se v zadrugah učimo zapravljivosti in nemoralnosti! Na Laškem pa pravijo ravno nasprotno, da se gojita po zadrugah preveč varčnost in pa pobožnost!
Na Laškem se združujejo delavski stanovi od 1883. leta sem. Rajfajznovih posojilnic so osnovali do 1. 1897 904, in sicer 125 takih, ki so v liberalnih rokah, in 779 katoliških, krščansko-socijalnih. Te so združene v 16 zvezah. Milijone in milijone, kakor dokazuje statistika, so že iztrgale iz rok oderuhov ter jih vrnile ljudstvu. Zato pa jih liberalci tako sovražijo in zatirajo, sedaj pod to, drugič pod drugo pretvezo. Zadnji čas so izumili zoper krščansko organizacijo novo orožje. Pravijo najprej, da so te posojilnice nevarne občni blaginji. Zakaj ? Zato, ker se bo v ljudskih rokah nabralo preveč denarja! To bi pa bilo v škodo kapitalizmu. Drugič pa pravijo, da so to kakor neke cerkvene bratovščine. Cerkvenih bratovščin pa laški liberalci in frama8oni ne morejo trpeti, skovali so celo zakon zoper nje. Tako so ti modri možje prišli do sklepa, da so ljudske posojilnice ne le na kvar občni blaginji, ampak naravnost protizakonite! In res sodišča so že začela tako postopati proti njim! Prvi tak slučaj se je zgodil 16. aprila 1898. Sam naj višji sodni dvor se sedaj bavi s temi argumenti!1
Kdor zna, pa zna. Ia liberalci znajo! če izpiješ kozarec vina, pravijo, da si nemoralen človek in zapravljivec. Če ga ne izpiješ, vpijejo, da si z varčnostjo nevaren kapitalizmu in pa, da si tercijal, nepostaven pobožnjak. Na Slovenskem nam očitajo zapravljivost in
spodbudo, vse pa, dejal je, naj bo v čast božjo. — Če nas je učil cerkvene pesmi, maše itd., nas je z neko posebno ognjevitostjo opozarjal, kako s svetimi čustvi naj izgovarjamo besede in kakošne misli nas morajo navdajati. Kadar smo latinsko pele, nam je vse prej raztolmačil, rekoč: »da bodete vedele, kaj izgovarjate!«
Veselile so ga posebno težje skladbe; kar prismejal se je, kadar je kako težjo pesem prinesel. Pri takih prilikah je imel železno potrpljenje; ne bil bi se menda celo noč naveličal učiti, ko bi me hotele peti. Če so nas skladbe, kakor n. pr. Nedvedov »Popotnik«, Ferjančičeva »Budilna« itd. utrudile in nam je včasih precej predlo, rekel je n. pr.: »se že svetli, bo kmalu naša!« ali pa: »bomo vsaj smeli reči, da kaj znamo!« itd. Nekoč me je vprašal, zakaj nekatere, ki se vpišejo, samo enkrat k skušnji pridejo, potem jih pa ni več blizo; jaz sem mu odgovorila, da menda zato, ker jih težke pesmi oplašijo, on mi pa smehljaje odgovori: »Jaz pa mislim,
nemoralnošt, na Laškem skopost in pobožnjaštvo 1 Potem se pa geni! To je svoboda, ki nam jo privoščijo liberalci, to ravnoprav-nost, to bratstvo!
Tovariši! Liberalizem — ta je naš sovražnik !
Naša prihodnost.
Zakon prirode je, da iz malega raiite veliko. Ta prirodni zakon velja tudi krščanskosocialnemu združevanju delavskih stanov. Iz malega zrnca pognalo je vitko drevesca kr-ščansko-socijalne organizacije med Slovenci, katero bode zrastlo v krepko drevo, v katerega senci bodo našli okrepila vsi do sedaj poniževani, teptani in zaničevani stanovi dela. Danes vže nam podaja krščansko - socijalna organizacija vspešnega leka, proti vjedam žu-ljavih rok. Kako brenče s kropom našega zadružnega gibanja poparjeni liberalno-kapi-talistično navdahnjeni čmrli in ose okoli »Slovenskega Naroda«, ker jim je ta krop zamoril najlepše cvetke — medene cvetke — izkoriščanja žuljavih rok. Kako brenče in gibljejo svoja strupena žela proti našim delavskim društvom, ker jim je jasno, da od tukaj preti njihovim nenasitnim žepom in železnim denarnim shrambam najgotovejša nevarnost. Oni dobro ved6, da možatosti ne manjka krščanskim socijalcem. Zato pa le s strahom in namišljenim izgovorom o naši nepomembnosti sanjajo. Oni, ki se jim je do sedaj godilo ob žuljih druzih ljudi gosposko, vidijo, da bodo morali naprej tudi sami delati, ker priti mora čas, ko bode naše ljudstvo skrbelo za se in ne za trote.
Vsak pošten človek mora priznati, da se je nad našim ljudstvom vsestransko veliko grešilo. Te grebe popraviti je naloga kršč. so-cijalcev.
Pred vsem je potreba našemu ljudstvu temeljitega pouka in naobrazbe. Ljudstvo se mora učiti samostojno misliti, spoznavati lastno svojo moč in dobiti v se ono samozavest, ki bo močna dovolj prekreniti sedaj obstoječi liberalno-gospodarski nered. Naše zadruge so jasne in žive priče, koliko je mogoče v našem ljudstvu doseči v naobrazbi. Skoda le, da je v tem oziru premalo delavcev. Posebno ljudski učitelji bi lahko storili marsikaj, kar bi narodu in njim samim mnogo koristilo. Toda ti gospodje raje lovč liberalne muhe in so raje sluge liberalnih slug, kot sluge blaginje svojega naroda.
da ima vsak raje cel goldinar, kakor 99 krajcarjev.« Ce smo ga vprašale, kdaj bo prihodnja skušnja, je odgovoril: »Jaz rad pridem, kadar hočete, kar povejte, kdaj imate bolj čas !«
Kadar smo pri sv. maši pele, nam je vselej prej na srce polagal, kako častno opravilo je to. Rekel je: »To je angeljska služba, ker angelji v nebesih ne molijo, ampak pojejo.« Ob neki drugi priliki je rekel: »Kdor enkrat poje, dvakrat moli.« Nekoč sem ga vprašala, če bomo z orgijami pele, pa je odgovoril: »Ne, meni se zdi lepše in bolj prav, da pojete same, kajti vaši glasovi so božje delo, orgije pa le človeško!« Z eno besedo: edini namen mu je bil poveličevati čast božjo. Večkrat je povdarjal, kako je hvaležen božji previdnosti, da ga je k nam za učitelja privedla, da more tako tudi on kaj pripomoči v časno in večno korist nas delavk in pro-speh krščanske ideje.
Le pristopite, drage mi društvenice, zlasti sopevke, k sveži gomili nepozabnega dobrot-
Ljudem je treba podajati dobrega berila in jim s tem buditi veselje in smisel do vzajemnosti in resnega mišljenja.
Slovenci imamo družbo sv. Mohora, ki nam podaja vsako leto na tisoče in tisoče knjig, priložnosti toraj dovolj do izomike. Za jeden goldinar poda družba vsakemu članu na leto šest knjig razne vsebine. Treba je, da se le družbe oklenemo Slovenci v še vsaj dvakrat večjem številu kot do sedaj. Potreba bode pa tudi družbi skrbeti za znanstvene in poljudno socijalne spise. Nasprotniki kršč.-so-cijalnega gibanja vporabljajo vsa sredstva proti nam. Treba toraj ljudstvu poštenega berila, da se varuje volkov v ovčji obleki.
Skrbeti se mora tudi za razširjenje našega časopisja. Vsak kršč. socijalec je dolžan razširjati po svoji moči »Glasnik« in »Delavskega prijatelja«. Delavci moramo imeti svoje časopisje, kedo naj sicer oznanja svetu naše zlo in potrebe, kedo bodri brate k združenju in vzajemnosti, ako ne naši listi ? Kedo naj nam daje poročil o gibanju sobratov drugodi? Dolžnost je toraj vsakega sobrata, da ima naročen vsaj jeden kršč.-socijalen časnik.
Vsa naša društva naj bodo zbirališča omike in prosvete našega ljudstva. Koliko zla je vkoreninjenega v nas samo vsled nevednosti. Ko bi ljudje vedeli, kako škodljivo je za nje žganjepitje, gotovo bi skušali otresti se tega zta. Po omiki morajo priti k nam drugačne razmere. Po omiki mora postati delavec to, kar bi moral biti po pomenu dela za družbo že davnej, namreč: vpoštevan, spoštovan in za delo tudi pošteno odškodovan. Po omiki mora delavcem zasijati boljša prihodnost. Doseči to, moramo pa skrbeti vsi, da se varujemo madežev, ki nam jemljejo našo čast in vgled. Bodimo pošteni krščanski možje, skrbimo, da se krščanska misel tudi po mestih med delavstvom vedno bolj širi.
Skrbimo odločno tudi za to, da se po naši organizaciji, kolikor mogoče vže sedaj zboljša naš gmotni položaj. Bodrimo tovariše k vstraj-nosti in možatosti, bodrimo se med seboj k vzajemnosti, katera nas pelje brez dvojbe do zmage. Znamenje naše v ljutem boju za boljše čase pa nam bodi križ. Križ, ono sramotilno znamenje starih časov po katerem je prišlo odrešenje človeškemu rodu, bodi nam častno znamenje upanja v našo boljšo prihodnost.
V temu znamenju je zmaga, v tem znamenju naša prihodnost! V tem znamenju možje dela, naprej!
nika ter jo škropite z gorkimi solzami, saj tu počiva tisto blago srce, ki je bilo za vaš blagor tako vneto; tu bodo čakali vstajenja ostanki tistega telesa, katero se je v življenju
za vas žrtvovalo---------------
Sladko spavajte pod hladno rušo, naš dragi in ljubljeni pevovodja, ter si odpočijte od napornega dela, Vaš duh naj pa vživa plačilo pri Bogu, v katerega je bil vse življenje obrnjen. Ne pozabite pa tudi nas osirotelih pevk, ki solzne plačemo za Vami; ozirajte se z nebeških višav tako očetovsko ijubeznjivo na nas kot v življenji. Odpustite nam, če ste se čutili kdaj žaljenega med nami; pripravite i za nas poleg sebe prostorček, da bodemo, ko se tudi nam zvezda življenja utrne, zopet skupaj peli, peli neprestano nebeške melodije slavi božji, kateri ste •Vi že na zemlji vse svoje moči posvetili!
Z&zdri skoraj čas združitve,
Brez vse bolesti, brez ločitve!
Naša organizacija.
Katoliško delavsko društvo na Jesenicah vabi k slovesnemu blagoslovijenju društven« zastave v nedeljo, doč 2d. junija 1899 —Vapored. 1. Pozdrav in sprejem dofilih gostov na kolodvoru ob */* 10. uri. 2. Zbirališče vseh društev v društvenih prostorih. 3. Z godbo na Čelu odkorakajo društva po kumico, gospo M. Ferjsnovo in nato v župno cerkev na Jesenice. 4. Cerkvena slovesnost ob 1lt 11. uri: a) blagoslovljenje nove društvene zastave po veleč, gospodu državnem poslancu dr. Jan. Ev. Kreku; b) zabijanje žebljev; c) nagovor veleč. gosp. dr. Jan. Ev. Krek-a; d) sv. maSa. 5. Skupni obed na Ferjanovem vrtu. 6. Ob 3 uri litanije v župni cerkvi na Jesenicah, katerih se udeležč druStva z zastavami. 7. Prosta zabava na Ferjanovem vrtu. Pri predstavi svira jeseniška tovarniška godba. Kdor se hoče udeležiti skupnega obeda, naj to naznani vsaj do petka pred slavnostjo. Obed brez pečenke stane 35 kr., s pečenko 60 kr. DruStva naj naznanijo svojo udeležbo svojemu domačemu okrajnemu glavarstvu. Ako pridejo z zastavo, naj to pripomnijo.	Slavnostni odbor.
Slov. katoliškemu delavskemu društvu v Ljubljani so darovali fic. gospodje : Josip. SiSka 1 gld. 5 kr. Dr. Ivan Janežič 1 gld. 5 kr. Fran Birk, stolni vikar, 1 gld. 5 kr. Profesor Anton Zupančič 1 gld. 50 kr. Dr. Franc Useničnik, stolni vikar, 1 gld. 50 kr. Dr. Ignacij Žitnik 1 gld. 20 kr. Valentin Eržen 2 gld. 20 kr. Fran Lampe 1 gld. 5 kr. Andrej Plečnik 1 gld. 5 kr. Dolenc Oroslav 1 gld 5 kr. Mihael Bulovec 1 gld 5 kr. Alojzij Stroj 1 gld. 5 kr. Karol Lipovšek 1 gld. 20 kr. Dr. Fran Papež 1 gld. 5 kr. Ivan Peterca 1 gld. 5 kr. Dr. Josip Debevc 1 gld. 5 kr. Martin MalenSek 1 gld. 5 kr. Fran Ban 1 gld. 20 kr. Fran Breskvar 1 gld. 5 kr. Simon Treo 1 gld. 50 kr. Alfonz Levičnik 1 gld. 5 kr. Josip Rebek 1 gld. 5 kr. Gregor Podrekar 1 gld. 10 kr. Rudolf Tenente 1 gld. 10 kr. Fran Mekine 1 gld. 10 kr. Josip Cotič 1 gld. 5 kr. Fran Peterča 1 gld. 5 kr. Fran Merala 1 gld. 5 kr. Profesor Kržič 1 gld 5 kr. Melhior Bremic 1 gld. 5 kr. Fran Povse 1 gld. 5 kr. Rok Merćun 1 gld. 5 kr. Leonhard Klo-futar 1 gld. 5 kr.
Katoliško politično društvo za ra-doljiški okraj priredi 25. t. m. ob 4 pop. na Ferjanovem vrtu na Savi javen ljudski shod, na katerem bodo govorili: državna poslanca dr. Jan. Ev. Krek in Pogačnik in deželni poslanec Jan. Ažman. Želeti je obilne udeležbe tudi iz okolice.
Socijalne zadeve.
Stavka mizarjev. Pri tvrdki l Matijan, c. k. dvorni založnik, nastala je stavka, ki se je končala na korist mizarskih pomočnikov. Da so zmagali delavci, sta vzrok dva momenta: Prvič je zahteva za 10 urni delavnik tako opravičena, da se ji nobeden količkaj misleči delodajalec ne more resno upirati. Drugič so bili vsi delavci brez razlike politične barve složni. Le na ta način je mogoče kaj doseči. To staliSče smo v naSem listu že mnogokrat poudarjali kot edino pravo. Delavcem pri Matijanu moramo iz srca častitati na moSkem in složnem nastopu, vsled katerega se je ustreglo njihovi opravičeni želji. Ker so bili pa možje teden dni brez zaslužka, zato je pa dolžnost vsakega zavednega delavca, da nekaj žrtvuje za nje, in tako pokaže, da mu je nekaj ležeče na skupnem interesu. Pri tej priliki naj omenjamo Se budalost »Slov. Naroda«, ki jo je o tej zadevi spustil med svet v torek dnč 6. t. m., ko trdi, da so bili delavci pri Matijanu odklonjeni i n da se v tem vidi vrednost praktičnega krfič. Bocijalizma. Da šobili pri Matijanu naši pristaBi odločno za
10-urni delavnik, je po sebi umevno, da so bili pripravljeni tudi za stavko, jih veže dolžnost do samih sebe in tovarišev. Da pa podjetniki delavcem, ki se zavedajo, da so ljudje in si izkušajo priboriti tudi človeku 19. stoletja primerno izboljšanje, ne podeljujejo svetinj za zasluge, to bi moral vedeti pa tudi Malovrh pri Narodu. Delavci obeh delavskih strank pa lahko vidijo, kaki možički sedč okoli Naroda in koliko jim je za kako delavsko zboljšanje.
Nemška krščanska strokovna društva 'so imela o binkoStih v Moguncji, kjer je živel začetnik krSČ.-socijalnih organizacij, Škof Kette 1 e r , svoj prvi shod. Zastopanih je bilo 37 velikih strokovnih društev. Sklenili bo, da se nočejo pečati s politisko - strankarskimi vprašanji. O namenu strokovnih društev so se izrekli tako-le: »KrSčanska strokovna druStva morajo gospodarsko, duSevno in nravno dvigniti delavski stan: o) izvrže naj se dosedanja določila delavskih zakonov in naj se nadalje izpopolnujejo; b) delavci naj si zadružno sami pomagajo; c) pravice in prostost delavca naj se zagotovč ob sklepanju delavske pogodbe. — Vse delovanje krščanskih strokovnih društev naj vodi prepričanie, da imajo delavci in delodajavci obojestranski jednake pravice in dolžnosti.« O stavkah so se izrekli, da naj bodo zadnje sredstvo in da naj se rabijo le tedaj, ko se obeta kaj vspeha. Potegnili so se tudi za koalicijsko pravico delavcev.
Zveza katoliških delavskih društev v južni Nemčiji obsega 281 društev s 46 535 elani. Od vlanskega leta je prirastlo nad 6000 članov. Pred 10 leti je bilo delavcev v katoliških delavskih društvih komaj 3000. NaSa četa raste povsod, samo delati je treba.
0 mednarodnem varstvu delavcev se razpravlja čimdalje bolj. To vpražauje se je iz-prožilo na Švicarskem in obdelovalo na bero-linski konferenciji 1890 I. in na kongresih v Curihu in Bruselju I. 1897. Na Bruseljskem kongresu je bil izvoljen odbor, kateri je izdelal pravila mednarodnega urada za varstvo delavcev. Ta pravila so se razposlala v posamezne dežele. V Berolinu se je 3. maja letos vršil shod socijalnih politikov, ki se je pečal z vprašanjem, ali kaže udeležiti se ustanovitve mednarodnega urada za varstvo delavcev. Na to vprašanje se je odgovorilo mirno. Bivši minister Berlepsch je pa priporočal, naj se napravi pri mednarodnem uradu potrebna delavska sekcija. Tekom debate se je zahtevalo, naj se mednarodni urad ne omejuje le na nabiranje, objavljanje in informiranje, ampak naj bo središče močne agitacije v korist delavskega varstva. Za sedež se mu je odločila Švicarska. Dalje so zahtevali, naj bi imele velike države več zastopnikov v mednarodnem odboru nego določajo poslana pravila. Narodne sekcije naj bi propagirale z besedo in pisavo delavsko varstvo in poročale o svojem delovanju vsako leto mednarodnemu odboru, kateri bi poročila objavljal v bulletinu mednarodnega urada. Takoj je bil izvoljen odbor, ki se bode trudil za izvolitev nemške narodne sekcije mednarodnega urada za delavsko varstvo. Opomniti moramo, da socijalna demokracija na ta shod ni poslala nalašč nobenega zastopnika. Tudi pri nas bi bilo dobro to vpeljati; kajti delavsko časnikarstvo se ne jenja pritoževati radi žalostnega dejstva, da je pri nas delavsko za-konodavstvo v mlakuži stagnacije.
Socijalna politika češkega deželnega zbora je bila letos tako temeljita, da bb v proračun
ni postavila niti jedna položka, ožirajoča se na želje in prošnje delavcev.
Sedem sto milijonov se na leto izda na Avstrijskem za špiritove piijače. Iz teh milijonov raste na jedni strani židovski kapital, razkošne vile na slovanskih krajih kakor gobe po dežju, na drugi strani pa kakor strašna socijalna pošast — demoralizacija in depopulacija, znova prenapolnjene norišnice, ječe in bolnišnice. Razmerje je vsled uživanja alkoholskih pijač tako, da umira radi tega cela petina izmed tisoč ljudtj.
Hvalevredni čin je storila hranilnica v Chrudimu. Porabila je 20 000 gld. iz rezervnega zaklada, da s tem sezida nekaj delavskih hišic, v kojih so delavci najpreje najemniki, potem pa z amortiziranjem gotovine postanejo lastniki hišic.
Brezplačno pokopavanje mrličev se 1. prosinca 1900. I. vpelje )v Thurgavskem kantonu na Švicarskem. Postava dovoljuje sežiganje trupel, toda le na stroške dedičev. Izdatke za pokopavanje bosta trpeli občina in država, vsaka polovico. Brezplačno pokopavanje bode veljalo na leto kakih 60 do 70 000 frankov. Poleg Thurgova še kantona Curih in Bern brezplačno pokopujeta mrliče. Na Nemškem je mesto Stuttgart napravilo v tem oziru prvi korak. Pri nas o taki instituciji ni sledi in je seveda še dolgo ne bode.
Vprašanje o delavskih stanovanjih se je srečno ukoreninilo na Nemškem. Ko so de-batovali o novem petmilijonskem posojilu za stavbo delavskih hišic, je povedal minister M quel, da so državne železnice sezidale že 30 250 hišic za uslužbence železnične. Kajpada temu vprašanju še zdaleka ni popolnoma zadoščeno, ker vlada more napredovati le od stopinje do stopinje. Minister je izrazil željo, naj velike občine v obilnem številu posnemajo dobri vzgled države. Kakor se vidi, ne bo ta poziv glas vpijočega v puščavi. Na Nemškem napredne občine sploh krepko delujejo v komunalni politiki, zlasti v kolikor se tiče stanovanj. Za sedaj nemška vlada preiskuje položaj celega vprašanja o delavskih stanevanjib. Posledice teh preiskav bodo razni predlogi, katere poda nemška vlada v kratkem državnemu zboru. Ti predlogi bodo najbolj smerovali proti nezdravim razmeram v t. zv. delavskih kasarnah.
Stavke na češkem. 1. junija je začelo štrajkati blizu 300 delavcev v tovarni Jana Hernycha v Ustji nad Orlico. Tkalci, ki so delali pri tem tovarnarju, so imeli neverjetno majhno plačo ; najvišja je bila 3 gld. na teden. Neki tkalec je imel 80 kr. tedenske plače, drugi teden 1 gld. 80 kr. in doma je čakalo na te krajcarje troje lačnih mladičev in žena na porodu. Giavni vzrok stavke je bilo, ker se je delavcem plača za komad znižala za 10 kr. in daljava komada podaljšala za 20 m. Doslej se plačevali z« 120 m. dolg kosec po 2 gld., sedaj pa od 140 m. dolgega kosži iste kakovosti le po 1 gld. 90 kr. Torej se je utrgalo 43 kr. na jednem komadu. Delavci so hoteli nato, da bi bili kosovi zopet 120 m. dolgi, plača pa za 25 % zvišana. — Na Kralj. Višegradu štrajka pri firmi Boh. Vavrovšek od 29. maja 11 brašnarskih delavcev. Vzrok stavki — prenizka plača. Zahtevajo 10 % priklade k plači, delo črez uro naj se plačuje vsaj po 15 kr. za uro. Podjetnik hoče med štrajkujočimi porušiti jedin-stvo, a delavci se ne vdajo. — Stavka ka-menotiskarj ev pri Firmi J. Bayer v Kolinu n. Labi je trajala le jeden teden, dokler ni podjetnik ustregel delavskim za-
htevaro. Vendar ne popolnoma, ker v zad-njem trenotku bo porušili solidarnost tamošnji knjigovezi, litografje in ostali delavci, razven deklet pri strojih.
Drobtine.
»Rdeči prapor« o katoliški cerkvi. V znatnemu onemoglosti brca »Rdeči prapor« z dno 12. t. m. po katoliški cerkvi, kateri podtika, da je opravičevala staroveško suženjstvo, poveličevala srednjeveško tlačanstvo. Sistem sv. katoliške cerkve se je s kislim obrazom v to podal, da je grdo ravnanje š proletariatom novejše dobe zagovarjal. On uči, da se vse infamije v nebesih poravnavajo i. t. d. Kolikor besedi, toliko vedoma zapisanih nesramnih laži. Kedo je odpravil suženjstvo, morda vi, lažnjivi praskač dotične notice ? Kedo se je skozi in skozi potegoval za pravica trpinov, ne li katoliška cerkev? Kedo je orgamzoval v srednjem veku obrtni stan, ki je tako vspešno branil svoje koristi nasproti plemstvu, mar ne katoliška cerkev? Zakaj ne greste socijalnc-demokratićni pridigarji divjih narodov učit kulture? Kedo je najdalje zanesel seme kulture? Morda plačam agentje judovsko kapitalistične socijalne demokracije? Koliko socijalnih demokratov je vže žrtvovalo življenje za prosveto, povejte? Kedo je kultiviral sedaj najkulturneje države, ali ne krščanstvo? Seveda, tega vi nočete videli, ker vaše črne duše nočejo videti in poznati resnice. Toda še slabeji kot pisci takih lažij morajo biti mihovi bralci-pristaši. Brez misli, brez vednosti, brez poznavanja stvarij verujejo tje v en dan, kakor osel v prazno posodo, misleč, da je notri oves. Posebni članek je pa posvetil P. Abelnu, kateremu podtika nevednost m laž. Boli pristaša proste ljubezni, da je Abel nasprotnik civilnega zakona. Brezsramno se mu zdi, da je P. Abel (ako je dejal) dejal, da je imeti blagor cerkve pred očim. Dalje pravi, da je Abel pristaš prisiljenega (obligatnega) glasovanja pri volitvah, kar bi po pisčevi misli ne smelo biti. Krščanski socija ci smo vsi pristaši obligatnega glasovanja, ker nam je za ljudsko mnenje; kedor se trga boji, z ljudstvom nima poštenega namena. Z«kaj se bati vsega ljudstva? Povejte nam, hvaležni vam bomo. — Dalje pravi, da »ljubljanski škof iu knez« jako rad dovoli vživanje mesa ob petkih — ako se mu to dovoljenje plača. Nasprotno pa ne daje sedanja klerikalno-kapitalističaa družba — menda odveze iz »sanitetnih ozirov«. Da so to nesramnosti, katere more izroditi le najskrajnejša podlost, ni treba zatrjevati. Pravimo samo: Dokaži nam, da si pisal resnico, drugače stokratni pfuj od vsakega poštenega človeka! S tako duševno hrano krmi socijalna demokracija svoje slepce.
»Slovenski Narod« proti družbi svetega Mohorja. Vsek zaveden Sovenec, komur je mar omika in blagostanje naroda mora s ponosom kazati na kulturni zavod Slovencev — na družbo sv. Mohorja. Le »Slovenski Narod« vsprejema dopise, v katerih se pritožuje dopisnik nad tem, da se med Slovenci v tujini agituje za Mohorjevo družbo. Dr. Krek je na svojem misijonu na Vestfalskem on-dotnim slovenskim delavcem priporočal družbo sv. Mohorja, po kateri pridejo za malo novcev do koristnih poučnih in lepih kniig. To seveda ni prav ondotnim slovenskem socijalnim demokratom, po katerih v »Narodu« izraženih mislih bi moral dr. Krek priporočati »Rdeči prapor« in pa »Narod«, ne pa kajig družbe svetega Mohorja. Pravijo, da sta osel in mula v precejšnjem sorodstvu, mogoče opazi med »Rdečim praporom« in »Narodom* tudi kedo kako sorodstvo, kakor je je opazilo uredništvo »Naroda« med liberalci in socijalnimi demokrati, da je vsprej8lo omenjeni dopis. Tako nam naši domači brezznačameži hočejo ovirati napredek iu kulturo. Sami ne storč nič koristnega, kar storč pa dobrega drugi, nima v njih očeh nobene veljave. Slovenci, spoznajte jihl
Umrl je v soboto popoldne g. upok. šolski vodja L. Bel ar, ki je z naj večjo požrtoval-□ostjo poučeval in vodil pevski zbor katol. društva za delavk«. Pogreb je bil včeraj, 19. t. m. popoldne. Udeležila, se ga je tudi »Zveza« z zastavo. N. p. v m. 1
Izlet na Jesenice priredi »slov. kršč. soc. zveza« prihodnjo nedeljo. Izletniki se zbirajo na tuk. južnem kolodvoru ob l/* 7. uri zjutraj. Naznanila naj se pošiljajo č. g. L Smolnikarju.
Kaj je z volilno preosnovo za mestni zbor V Ljubljani ? Dae 1. maja je bila po slov. kat. deiavskem društvu na petih javnih shodih vsprejeta peticija za občno volilno pravico; in vložena na mestni zbor. Do sedaj pa še nismo čisto nič čuti, kaj je ž njo. Ali naši mestni očetje res mislijo, da bode z njih molkom vse opravljeno? Ako mislijo to, potem se po-šteuo motijo. Somišljenikom po mestu priporočamo, da agitirajo za to, da bomo vedno stali na straži. Mogoče je tudi, da mestni svet sedaj misli, da se z volilno reformo še lahko čaka, ker so oddali nekaterim mestnim očetom pri letošnji volitvi tudi sucijalm de-mokratje svoje glasove in s tem nekako potrdili sklep kluba mestnih očetov, da se delavcem ne dri volilna pravica.
Shod v Zagorju. V nedeljo, dn.6 4. t. m., je bil v Zagorju ob Savi prost shod v namen vstanovitve delavskega stavbinskega društva, na katerem je govoril Ziller. Upati je, da bo imel shod povoljni vspeh in se tudi v Zagorju začno zidati delavcem lastni domovi.
Ošpice razsajajo v Ljubljani. Bolnih je veliko otrok, vendar pa bolezen preide srečno. Le malo slučajev je, da bi kak otrok umri radi ošpic.
Maša na Rožniku. V nedeljo dne 25. t. m. dopoiudne ob 9, uri bode na Rožniku’ slovesna sv. maša za delavce v predilnici. Prijatelji delavcev so uljudno vabljeni na udeležbo.
Posredovalnica za delo — odklonjena.
Mestni zbor ljubljanski je odklonil vstauoviti brezplačno posredovalnico za delo. Zopet dokaz socijalne zavesti naših mestnih očetov, katere so volili tudi socijalni demokratje.
Knjižica »Jezus Kristus pravi Bog« je ravno kar lzsia m se dobiva v »Katoliški bukvami« in pri gosp. Ivanu Bonaču v Ljubljani. Stane 40 kr. Po pošti 3 kr. več. Cisti dohodek j e n a m e n j e n v p r i d n o t r a n j i opravi za kapelico sv. Alojzija v novem poslopju c. kr. višje gimnazije v Ljubljani.
Predsednik družbe sv. Mohorja, stolni prošt dr. Valentin Miiller f Po doigi — 16-mesecni
—	mučni bolezni je preminul v Celovcu dnč 6. junija t. 1. inf. prošt tamošnjega stolnega kapitelna, preč. g. dr. Valentin Miiller, predsednik naše dične družbe sv. Mohorja.
—	Pokojnik se je porodil v Glinjah, v slovenskem Rožu, doč 10 decembra 1816 Po dovršenih gimnazijskih in bogoslovnih naukih v Celovcu bd je v mašnika posvečea dnč 29. julija 1840. Služboval je najprej za kaplana v Št. Juriju ob Zdi m se od tam podal v višji dubovski zavod »Frmtaneum« na Dunaju, kjer je postal doktor bogoslovja (1. 1847 } Za tem je služboval v Logivasi, Celovcu, kjer je podučeval tudi v bogoslovju, in kot župnik v Kotmarivasi. L. 1859 je prišel za stolnega korarja v Celovec, kjer je nadzoroval šolstvo. Po upeljavi novih šolskih zakonov je postal ud deželuega šolskega sveta in nadzornik celovških ljudskih in srednjih šol. L. 1866. prevzel “je vodstvo duh. semenišča, 1. 1884. pa je bil imenovan za inful. stolnega prošta in vodjo bogoslovnih naukov. — Za mnoge zasluge ga je imenoval cesar za viteza Franc Jožefovega reda in reda železne krone IU. vrste. Papež pa mu je podelil čast apostolskega protonotarija in častnega komornika. — Leta 1873. hotel ga je essar imenovati ljubljanskim škofom, a dr Miiller je visoko čast odklonil. — Leta 1860. je stopil na čelo M o h o r j e v i d r u ž b i in je bil do smrti nje predsednik Mnogo je storil za njo, jo uspešno branil ob mnogoterem nasprotnem napadu. — Bil je mož temeljitega znanja, a v javnosti ni nastopil nikdar. Bodi mu časten spomin!
Poseben vlak z znižano ceno na Brezje dovoljen. Državni poslanec g. vodja P o v š e je prejel včeraj od železniškega ministra pismo, v katerem mu naznanja, da je ustregel prošnji »slovenske krščansko - socijalne zveze« in dovolil poseben vlak s 50% znižano vozno ceno iz Ljubljane v Lesce ter da je že naročil ravnateljstvu državne železnice v Beljaku, naj ukrene vse potrebno.
»Socijalni demokrat koncem XIX. stoletja
ali socijalni demokrati v luči lastnih besedi in del.« — Cena 35 kr. Pod tem imenom prišla je na svitio izvrstna knjižic« iz peresa delavnega, za ljudski blagor vnetega g. Konrada Walcberja, katera bodi tem potom vsem, ki urnejo nemščino, toplo pr>porot ena. Gospod pisatelj zbral je »dišeče cvetke« iz »rajskega« vrta rudecib sodrugov, pokazal nesmiselnost in budalost njihovih naukov — ter na jako drastičnih vzgledih — kujh se pri sodrugih ne manjka —, ki pa so za delavsko ljudstvo tako žalostni, pogubnosni, jasno in nepobito odkril nagoto i grdo nesramnost delavskih zapeljivcev. Vsak delavec, ako ima še količkaj poštenja i zavednosti, mora se s studom obrniti od teh lažiosrecevalcev in tudi svoje sobrate svariti pred njimi ; kaiti zlobnejših m nasil-nejših trinogov, izkoriščevavcev delavskih trpinov ni, kakor so brezvestni voditelji za peljanih, sestradanih delavskih mas, ti pravi potomci brezverskega, kapitalističnega liberalizma. Zato boj, boj brez milosti liberalizmu in njega izrodku socijalni dem> kracin; boj pijavkam m sleparjem, boj za blagor ljudstva. — Ti pa, katoliško ljudstvo, izkušeno « zvestobi do cerkve i domovin«, druži se! Zbiraj svoje moči v obran krščanske družbe! Brani prestol i altar, dom in ognjišče.
Podpisani usojam si slavnemu p. n. občinstvu,zlasti gospodom trgovcem uljudno naznaniti, da sem
otyoril v Ljubljani
zavod za snaženje ~vm jw~ stanovanj in oken.
Prevzemam v snaženje izložbena in sobna okna ter likanje sob. Tudi cele nove stavbe prevzemam v temeljito očiščenje, istotako tudi javne zavode in urade.
Čestita naročila prejemlje iz prijaznosti Jožef Maček, prodajalnica tobaka, Mestni trg št. 6.
V obilni obisk se priporoča
Peter Matelič,
Martinova cesta št. 81.
Dobri okus je pri vsaki užitni stvari njena glavna lastnost. Pri uživanju odločuje naš jezik, njemu moramo prepustiti, da nas zadovolji z dobrim okusom. Iz tega se razvidi, zakaj je n. pr. tako splošno razširjena bobova kava, katere posebni duh našim živcem, ugaja in katere smo se tako navadili, da ne moremo biti brez nje, vzlic temu, da jo zdravniki nujno odsvetujejo že od tedaj, ko so jo začeli rabiti. Če je torej mogoče, da se ohrani ta priljubljeni okus in se pripravi ob jednem zdravju koristna kava, tedaj bi se mislilo po vsej pravici, da bi se je nihče ne branil, posebno pa ne hišne gospodinje in matere. In v resnici, Kathreiner-Kueippova sladna kava, katera tako izvrstno združuje prijetni okus bobove kave s tako dragocenimi zdravilnimi sredstvi, se ima ravno tej okolščini zahvaliti, da se je tako hitro razširila in splošno priljubila. Lahko jo imenujemo pravo družinsko kavo in gotovo se bode tudi tam, kjer doslej še niso poznali njenih prednostij, v najkrajšem času udomačila in priznala kot najokusnejša primes k bobovi kavi in jedino pripravna, zdrava njena nadomestitev. Vender se mora paziti na to, da se rabi vedno pristna Kathreiner-Kneippova sladna kava v znanih izvirnih zavitkih z imenom »Kathreiner«, ali nikoli naj se ne kupuje drugače zavitega ali taeega blaga, ki je na vago na prodaj.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Jakopič. — Tiska »Katoliška Tiskarna.«