Dle Postgebflhr bar bezahlL foštnina plačana v gotovini. ILUSTRIRANI LIST 2 A MESTO IN OE2EIO Pr«l* — cena 1501 DRUŽINSKI TEDNIK : Leto XVI. v Ljubljani, 21. septembra 1944. št. 38 (775) \ Kdor pameti noče poslušati, jo mora čutiti. Slovenski pregovor UREDNIŠTVO ln UPRAVNISTVO! Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 14/111 Poštni predal št 253. Telefon št. 33-32. ROKOPISOV ne vračamo, nefrankira-nih dopisov ne sprejemamo. Za pismen odgovor je treba priložiti 2 L v znamkah. NAROČNINAi lU leta 15 lir, V« let* 30 lir, vse leto 60 lir Račun poštna hranilnic« v Ljubljani št 15.393, Naročnino je treba plačati vnaprej. — Posamezna številka stane 1.50 lire, stare številke 2.50 lire. — OGLASI po tarifi. NaS bo' /e naS... ■ puško la s peresom v roki. Naj ne misli ne London ne kdor koH, da je naše delo diktirano... Vsaka v naših listih po nas napisana beseda je najprlstnejil krik naših lastnih slovenskih ure in duš. Iz današnjega uvodnika ——■ V ostopno nemško napredovanje v srednji Nizozemski vS*iM Slavni stan. 19. sept. DNB. ia vlja- DOvelistvo oboroženih sil V sredini Nizozemski ie oiačil na-»proinik svoje sile. ki lih ie odvrgel V fcalediu bojišča, z novimi letalskimi • Klanji. Lastni napadi d roti prista-lauscem kliub žilavemu sovražni kove-®u odporu polagoma napreduieio. Iz Predmestja pri Neerpeltu ie udaril sovražnik z močnimi oklepniškimi sikami proti severu ter vdrl v Eindho-osorčenih bojih iz bližine smo od a' 43 oklepnikov. Seveniozahodno Aachena ie kljub močni uporabi »opmstva in oklepnikov le malenkostjo napredoval. Zahodno in južno od mesta Smo zavrnili vse napade. Na Lunevilia potekajo lastni na-®aSi se nadalje uspešno. ostalih odsekov boiišča iavliaio le yli!|evnih spopadih, tni lu9eno uporabo topništva in le-Hoi V '6 sovražnik tudi včeraj napadel Uoulocne in Brest V Boulognu ™u ie p0 težkih bojih uspelo, da ie vdrl i m iuKa uics sta oe ah v Rdečih se razvalin. Preživela posadka W ie umaknila na polotok Le Crozon. *ler se bori naprei. Sovražni sunki P^oti Lorientu in St. Nazairu so se ‘‘!alovili. Iz svojega oporišča ob izlivu ^ronde ie naprr -il nek batalion iz-vbi-i v Dlesto Sai ion. kjer ie uničil ’.ejika sovražna I >gonska in municii-ska skladišča . V Italiii se z nezmanjšano silovitostjo nadaljujejo ; 3Žke obrambne bitke n» področju sevi mo od Florence in ob Jadranu. Med boii so se posrečili Nasprotniku vdori v naše postojanke, ki smo iih zajezili. Name avani preboj smo tudi včeraj pre rečili. Hudi boii. v katerih imata o^ > strani iz-Kube. se nadaljujejo. Ob severozahodni rom iski meii so JTm Protinapadi madža ,kih in nem--°m sovražnika nazaj do področij pri Tenusvaru. vzhodno od Vara d in'11 ’ucovz'lc'dno od Velikega Pri Turdi in v severnem delu Sze-«ierskeea rogljiča so se izjalovili na-Dadi več sovjetskih strelskih divizij. Tudi pri Sanoku in Kromu smo « protinapadom odbili ponovno napadajočega sovražnika. Na nekem mestu ®oio uničili 24 prodrlih oklepnikov. Severnovzhodno od Varšave sovjetski napadi niso imeli uspeha. Jugozahodno od Jelcave so uničile naše čete pri obrambi sovražnikovih Protinapadov 29 sovražnih oklepnikov. V Latviji in Estonski »o naše divi-211e. ki se žilavo bore tudi včeraj Preprečile sovražne proboie ter uni-c“e v obeh zadniih dneh 194 oklepnikov. Sovražni bombniki so strahovalno napadi; Wesermiinde in Budimpešto druge kraie na madžarskem in srbskem področju. Lovci in protiletalsko topništvo letalstva so sestrelili 19 Soražnih letal. • I* vojnih poročil nemškega vrhovnega poveljstva v preteklem tednu: V nedelio 17. t. m. v opoldanskih urah ie spustil sovražnik padalce za naso bomo trlo n a nizozemskem T>odrociu. in sicer pri Arnheimu. Nim-wegnu in Eindhovnu. Popoldne istega one ie nato začel napadati med Anverso in Maastrichtom, da bi povezal svoie odvržene oddelke. Zlasti na vodroeju Neerpelta so se razvili siloviti boii. v katerih se ie sovražniku ©osrečilo -le malenkostno prodreti Proti severu. Nemške čete so takoj prešle v protinapad in preprečile, da vi Se posamezne sovražnikove skupne strnile. , ."a obeh straneh Aachna in Nancvia PMejo naše čete s sovražnikom srdite "°ie. Sovražnik ie vdrl v Lunčville. ® "ase čete so ga vrgle nazaj. Na razvalinah mesta Bresta se naša posadka *e zmerom upira sovražniku) ,London še zmerom obstreliuiemo z *V l«. . V Italiii Angloameričand že več dni silovito napadajo. a naše čete iim v obrambnem boju povzročajo hude izgube. Ob ladranski obali so naši grenadirji in padalci preprečili, da bi “Ovražnik prodrl v smeri proti Rimi- niiu. Ob srbsko-bol garski meii so odbile JJfse čete nekai sovražnikovih kraiev-•Jiii sunkov in uničile 10 bolgarskih °kIemiikov. Med Sanokom in K rosnom je sovražnik tudi v zadnjih dtveli močno gflnadal. a smo ga povsod zavrnili, severovzhodno od Varšavo so dosegle lin-?-, e Poi^In obrambni uspeh in “jjictle v enem dnevu 31 sovražil iko-;ii oklepnikov. V severnem odseku Rii„ -«neea. l)oii5fa divia še nadalie ““»vita obrambna bitka. Boliševiški I^napad na področju Dorpata smo Prestregli. V zadniih treh dneh smo ‘P, tem področju uničili 234 sovietskih ^Mepnikov. Severnoameriški bombniki so 18. ■ni. bombardirali Budimpešto. Ponoči .•sovražna letala odvrgla bombe na r?e;n' na področje Dortmund« in Uebrecin na Madžarskem. Pr. Gobbels o sedanj** (ax$ vojna »Branimo svojo deželo in svoie žiirlfenle« Najnovejši članek nemškega propagandnega ministra v listu „Das Reich" Berlin. 14. septembra. > V saka generacija. ki živi v dobi velikega zgodovinskega d rock reta in mora prenašati težke in najtežje stvari, se mora odločiti._ ali po poslušala klic zgodovine ali vDa sledila trenutnim potrebam,« piše minister dr. Gobbels v nai-novejši številki tednika >Das Reich«. Kdo danes še govori, nadaliuie minister. o ogromnem trpljenju ki ga ie prinesla 7 letna voina pruskemu narodu? Zgodovina zaznamuje le dejstvo, da ie iz vsega izšla Prusi ia kot velesila in tako dosegla prvenstvo da ie postala iedro nove nemške države. Vsi vemo. da živimo danes v dobi najodličnejših in najtežjih preokretov v zgodovini človeštva. Pričela se ie s prvo svetovno vojno in se bo verjetno končala s koncem sedanje. Sprožilo io ie obdobei stroja. Široke liudske množice hočejo priti do države in hočeio kot ravnooravni člani v skupnost svojih narodov, toda kakor vse revolucije. tako potrebuje tudi ta svoj čas. Mi smo prvoborilci te revolucije. Ako fe ne bomo mogli privesti do zmage, se bojzgubilo človeštvo v najtemnejši j reakciji, ako Pa bo zmagala bodo zavladali mir, sreča in blagostanje. Moramo skozi dolino bolečin, da se bomo lahko dvignili na vrh naše zmage. Trenutni voiaški položaj lahko pravilno razumemo le tečai ako ga gledamo s tega stališča. Ako nam ie v prvih treh letih te vojne uspelo vdreti v zivlieniske prostore naših sovražni-kov. potem ne moremo tega pripisati zgolj lunastvu naših čet. temveč tudi posebno ugodnim okoliščinam, glede katerih pa smo morali pričakovati, da ne bodo večno trajale. Po pretehtanju koristi in neprijetnosti, ki so združene z zasedbo obsežnih sovražnikovih ozemelj prihaja minister do naslednjega zaključka: Naša človeška zaloga ni zadostovala za dejansko prepoiitev zasedenih no-droeii. ki bi nam šele na ta način lahko popolnoma koristila v voiaške namene. Bisi smo prisiljeni, da smo močno razcepili svoie voiaške sile. tako da od določene točke voinega razvoja skoraj nismo več mogli preiti k obsežnejšim ofenzivnim operacijam. Vse to se bo kmalu izpremenilo. zla-k®.r ®mo Mi na več mestih bo-iisca potisnjeni na neposredne nemške meie Dobro vemo in si tudi ne delamo inkakih utvar, da so bile naše kraievne izgube zelo težke in da nas bo stalo največiih naporov, da iih vsai kolikor toliko izravnamo toda iz tega smo potegnili trdne zaključke, predvsem pa. da se lahko najbolje boiuieš. ako se zaneseš na samega sebe in na svoio lastno moč ter svoie voievanie tako urediš, da v primeru potrebe lahko sam izhajaš. Sicer obžalujemo, da so nas v kri-tionein obdobiu te voine zapustili ne-kateri naši bivši zavezniki ter da so se zatekli k popustljivosti in k brez- značainos-ti. delno pa celo k izdajstvu, toda to ne izpreminja našega trdnega sklepa, da bomo zmagovito končali to vojno, pa naj stane, kar hoče. Sedaj točno vemo. pri čem smo in kai ma-ramovbraniti, kje so naše neodsvoj-liive življenjske pravice in katere narodne sile moramo uporabljati, da si iih bomo ohranili. Branimo svoio deželo in svoie življenje. Trdno smo odločeni. da se bomo pri tem poslužili vseh možnih sredstev in da ne bomo niti v najskrivneiših mislih nikdar pomislili na podlo kapitulacijo. Ponosni smo na to. da smo doslej zmagovito^ obvladali vse krize te voine. in nihče ne more omaiati našega trdnega prepričanja, da bo tudi v bodoče tako. Nemški narod koraka v tem tednu k ogromnemu osredotočeniu svoie, narodne moči. Naši nasprotniki so izjavili, da smo bili morali načeti ze svoei poslednje ohromele rezerve, da bi se z muko držali na nogah, a da nam tudi to ne bo nič pomagalo. . Bližnja bodočnost bo pokazala kdo ima tozadevno prav. Ali naši prehitro se veseleči nasprotniki ali mi. Voiaški uspehi naših nasprotnikov.' ki so nastali spričo sedanjega položaja, nas ne bodo hipnotizirali, zakaj mi ne sliči-nio zaicu. ki čaka brez odpora, da ga bo požrla kača. Mi se berimo, kier stojimo in kjer se pomikamo ter biiemo ljudsko vojno s stalno menjajočimi se metodami, a v®dno z istim ciljem. Nismo si izbrali časa. v katerem živimo in v ka-etrem moramo izpolnjevati svoie dolž-nosti. ker pa nas ie postavila vani visia odločitev, smo prežeit z žarečim ponosom, da v njem vztrajamo in da damo svetu in zanamcem primer junaštva. vztrajnosti in vzdržnosti. Ljudska voina za naše življenje ie stvar vsega naroda. Od Fiihreria pa do zadnjega otroka, ie narod pripravljen na vse in k vsemu odločen. Novi svet. ki smo si ea zasanjali, ni izgubljen, le rodi se med groznim trudom in bolečinami, a mi ne odstopimo od njega ničesar, dokler nas ne bo blagoslovila usoda. Novi ukrepi za totalno vojno V zvezi z novimi ukrepi za totalno voino ie minister dr. Gobbels dovolil berlinskemu zastopniku časopisa »Mainiči Šimbun« da mu ie zastavil nekai vprašani o poteku ukrepov za totalno voino. Dr. Gobbels je dejal: . Ža nas io zaenkrat najvažnejše, da izčrpamo svoio lastno narodno moč" in da poskrbimo za to. da bomo uporabili ogromne rezerve, ki leže v nem-skem narodu. S tem Da bomo ustvarili stanje, ki nam bo snet omogočilo, da se ne bomo le branili, temveč po-?n°va ofenzivni, kaiti trdno smo sklenili: Na bojiščih hočemo preiti spet k ofenzivi. V to svrlio smo izvedli prečiščenje javnega živlienia in postavili ob stran vse. kar ni neob-hodno potrebno za ta edini cili končne ofenzive in s tem tudi zmage. Minister ie poudaril, da bodo vsi ti ukreni končno dali število divizij ki iih Nemčija potrebuje za ponovno ofenzivno vojskovanje. Oborožitveni potencial zadostuj« za oborožitev teh divizij po modernih načelih in z orožjem. ki se ie obneslo na vseh bojiščih in ki ie orožju nemških nasprotnikov vsai enakovredno, če še ne mnego boljše od niega. Dr. Gobbels ie poudaril, da so divizije, ki iih ie bil za avgust zahteval maršal Keitel. avgusta dejansko tudi sestavili. Za september ie določen obrok ki ie še za polovico višji kot ie bil v avgustu. Dr. Gobbels je dejal, da bodo tudi niega dosegli. Za oktober ie predviden isti obrok kot za september, tako da bo imela Nemčija kmalu divizije, ld ii bodo omogočile, da prične spet z ofenzivnimi nastopi. Sovražna letalska ofenziva ni mogla napraviti nikakega za sto la pri proizvodnji. Kljub odtegnil vi mnogih divizij iz oboroževalne proizvodnje slednja ni padla, temveč še narašča. >Lahko torej ugotovim,« ie dejal minister. »da se bodo nade. ki smo iih stavil; v totalno vojskovanje, gotovo izpolnile. Gotovo ie da se bo v razmeroma kratkem Času vojna slika v Evropi bistveno spremenila v nemško korist.« . Na dopisnikovo vprašanje ali v zvezi s preureditvijo oboroževanja lahko v kratkem računamo z novim orožjem ter kakšen učinek bo to orožje imelo, ie odgovoril minister: >0 tem smem naravno govoriti le zelo rezervirano, roda na podlagi točnega poznavanja teh stvari vam laliko rečem, da predstavljajo naša orožja naravnost senza-ciio in da se bo moral sovražnik v bližnjih mesecih s temi orožji pomeriti.« Na vprašanje,, kakšen vpliv fe imel odpad nekaterih malih zavezniških držav na nemško vojaško vodstvo, ie dejal di\ Gobbels. da io bil za Nemčijo resnično pomemben odpad Italije, ker se ie s tem dejansko izločila iz voine velesila, ki ie stala ob njeni strani. Za velesilo kot ie Nemčija pa ima zavezništvo kakega štirimili jonskega naroda le relativen pomen. Minister ie odločno zanikat da bi bile nemške zaloge surovin izčrpane. Dejal ie: »Na tem področju smo za en-krat preskrblieni Za nedogledno dobo. Na surovinskem področju na* ni mogoče izslradatL To spoznate lahko že iz dejstva, da uporabljamo pri pro-lzvodnu tedalje več delovnih sil.« Ob koncu ie dejal minister o voini morali nemškega naroda, da ie v se-dannh okoliščinah pač nemogoče da bi vrgel nemški narod puško v koruzo ter prenehal z bojem za svoio stvar. To sploh ni vprašanje. »Ljudomilost" sovjetskih pogojev Stockholm, 14. sept. Finsko odposlanstvo za sprejem mirovnih pogojev se mudi že teden dni v Moskvi, ne da bi ga bili sprejeli zastopniki Kremlja. V Helsinkiju so zaradi tega ravnanja z mirovno delegacijo zelo poparjeni ter smatrajo to za žalitev finskega naroda. »Dagens Nvheter« pravi o sovietsko-finskih pogajanjih le to, da so zavita v neprodirno temo. Stockholm, 16. sept. Moskovski poročevalski urad je objavil v petek zjutraj, da je finskega ministrskega predsednika in vodjo finske mirovne komisije v Sovjetski zvezi Hackzella zadela kap ter da je resno obolel. Ta moskovska radijska objava je imela obliko zdravniškega poročila z naslednjo vsebino: »V četrtek. 14. septembra ob sedmih je zadela vodjo finske komisije v SSSR gospoda Hackzella kap. ki je povzročila otrpnjenie desnice in desne noge ter izgubo eo-vora.« Hackzell se ie bil odločil odpotovati v Moskvo po nasvetih zaveznikov in na priporočilo Švedske, da bi screiel sovjetske pogoje premirja. Finsko delegacijo so pa omalovaževali. čakati je morala cel teden v predsobah podrejenih uradnikov sovjetskega zunanjega ministrstva. Končno ie izvedel Kackzell o sovietskih zahtevah, ki so v svoji trdoti in brutalnosti podobne moskovskim pogojem Romuniji. Ko ie Hackzell zvedel o teh pogojih, ga je zadela kap. Moskovski radio poroča, da ie zdravstve-no stanje finskega ministrskega predsednika resno. Stockholm, 19. sept. Sovjetska poročevalska agencija Tass javlja, da je stanje finskega ministrskega predsednika Hackzella »nadalje nevarno*. Bullitt o boljševiznciji Evrope Bern. V ameriškem časopisu »Life« objavlja WiUiam G. Bullitt, bivši ameriški poslanik v Parizu, članek, ki opozarja na razvijajočo se boli-ševizacijo Evrope. Bullitt piše dobesedno: Evropa bo postala žrtev boliševi-zma; kakor je to že Poljska. Izmed 15 članov sovjetskega poljskega odbora jih ie s predsednikom kar devet komunistov. Sovjeti so deporti-rali 1,700.000 Poljakov. Kaže, da se bo poskus Bele Khuna ponovil na Estonskem, v Latviji, v Litvi in na Poljskem. Vse te dežele stoje pod terorjem komunističnih strank, ki se skrivajo za označbo »prijateljskih demokratskih vlad«. Bullitt ie prepričan, da bodo uporabili iste boljševiške metode zdaj tudi v Romuniji in na Bolgarskem. Kdo laže? Nedič o 15. septembru Beojmul. 17. septembra. Neomajno bojno odločnost srbskih oboroženih oddelkov in vsega srbskega naroda proti komunističnim tolpam Tita-Bro-za ugotavlja general Nedič v »Novem Vremenu«. Nedič pravi, da ie Broz ultimativno pozval vso srbska oddelke, naj se do 15. septembra podrede njegovemu poveljstvu, »toda 15, september je minil in nihče ni nad to neumnostjo zmajal niti z glavo,« ugotavlja Nedič. Tito in njegovi zavezniki v Moskvi. Londonu in Washingtonn s* pričeli ofenzivo proti Srbiji, da bi io še letos jeseni pripravili do padca, toda Srbi branijo svoio sveto zemljo pred antikristom in se ne pustiio strahovati od nikogar. »Vaša septembrska ofenziva se bo izjalovila,« končuje Nedič v pozivu komunistom. »Srbski aarod odklanja komunistični raj.« Stockholm, 19. sept. Sovjetsko časopisje je poročalo, da ie velika ljudska množica pozdravljala sovjetske čete, ki so korakale v Bukarešto, in da iih je celo obmetavala s cvetlicami. Angloameriški tisk pa slika dra-matski prizor »osvobajanja« romunske prestolnice nekoliko drugače. Tako n. pr. citira londonski Times Josepha Mortona, dopisnika ameriške poročevalske agencije »Associated Press«, ki je bil sam zraven, ko so v Bukarešto marširali vsi zaprašeni in znojni sovjetski vojaki. Američan pravi, da so se Romuni, ki so prisostvovali vkorakanju boliševiških čet, vzdržali pozdravljanja. Ljudje so zvečine molče strmeli na rdeče vojake. Dopisnik ie opazil na njih samo strah spričo neposredne bližine sovjetske v«jske. Kateri tisk ima prav? Proletarski ali plutokratski? Kdo ie lagal? Kdor koli: lepo in spodobno vse-kako ni, da zavezniki drug drugega tako neusmiljeno plahtaio. Skrionostni Quebec Stockholm. 18. sept. Ouebeška konferenca med Churchillom in Rooseveltom ie uradno končana. Ker pa ie Churchill skrivnostno nekam odpotoval, sodijo, da konferenca prav za nrav le še ni končana. Uradno ne povedo o tem ničesar — še to je samo poluradno znano, da ie šel Churchill »ribe« lovit. Dopisniki, ki so se udeležili tiskovne konference, na kateri sta Churchill in Roosevelt podala v velikih obrisih snov svojih pogovorov, so razočarani, češ da so slišali mnogo besed, ki pa nič ne povedo. fisSa sveleina cdiočflev la Londona in od drugod prihajaj* pozivi, naj se Slovenci sami likvidiramo in prostovoljno podredimo tistim, ki so nam namenili človeško :n narodno smrt. Uklonimo naj tilnik pred požigalci 2000 slovenskih domov, porusilci 900 slovenskih vasi, razdejale: 250 slovenskih šolskih pev slopi j, razdiralci 56 slovenskih cerkva in morilci 30.000 Slovencev, ker oni so — naši osvoboditelji. V svoji neveseli preteklosti smo Slovenci doživeli mnogo nepričakovanih in neverjetnih stvari, tako nepričakovane in neverjetne pa še nikoli. še nikoli se namreč ni zgodilo, da bi nas kdo, ki trdi, da je naš prijatelj in zaščitnik, pozival, naj se sami izročimo krvniku. To čudo vseh cud je _ ostalo prihranjeno za peto desetletje dvajsetega stoletja tistemu Londonu, ki nam je leta 1941. obljubljal pomoč, zaščito, samostojnost, neodvisnost, plačilo in nagrado, če se pridružimo njegovemu boju proti narodnosocialistični Nemčiji. In tistemu Londonu, ki nam je v atlantski listini skupaj z Washingtonom zagotavljal popolno pravico do samoodločbe in se zdaj govori, da se vojskuje za demokracijo, človečanske in narodne svoboščine, pravico svobodnega mišljenja in opredeljevanja ter splosni svetovni mir. Ali zato pričakuje, da se bomo njegovemu pozivu odzvali in prostovoljno zavrgli vse, na čemer je bila doslej zgrajena naša narodna bit n ost, naša narodna individualnost in pravica do življenja pod svobodnim soncem? Ali pričakuje, da bomo plju-nili_ na vse svoje ideale in na vsa svoja načela? Ali pričakuje, da se bomo zaradi niti ne vemo čigavih interesov in čigavih nepoštenih kom-binacij, ce ne zaradi novomongolskega m zidovsko-masonskega imperializma vrgli v boliševiški prepad, iz katerega ne bi bilo rešitve? . Ce to pričakuje, nas slabo pozna in slabo presoja. Naša slovenska zgodovina ni zgodovina Anglije. Majhen narod smo, ki v velikih evropskih in svetovnih dogajanjih nikoli ni odločal in morda niti ne soodločal, toda vse poldrugo tisočletje, kar živimo v srcu Evrope, smo vedno ohranili vsaj ljubezen m vdanost do svoje skupno-sti m domovine. Usoda nas je cesto da bi bila v enakih okoliščinah strla dosti večje narode, nas ni. In ce se nismo pustili streti dosedanjim nasprotnim silam, se tudi ne bomo dali sedanjim. Zakaj nam je nase samobitno človeško in narodno življenje prav toliko vredno, kolikor je Angležem angleško in Američanom ameriško. Če pa London na vsak način hoče, da se v nasprotju x vsemi njegovimi začetnimi in dolgotrajnimi poznejšimi »obljubami« sami odpovemo svojemu življenju, ga pozivamo, da nam da zgled in najprej sam stori tisto, kar term zdaj od nas. Svojo angleško vojsko naj podredi vrliovneaiu poveljstvu »maršala« Tita, na mesto svoje Churchillove vlade naj postavi vJoT-AVNO,! in svojemu kralju Juriju v TI naj naroči, da sam osebno izda 'ondonskem radiu tak poziv ang. on narodu in ljudstvom ▼ domimonih. še prej pa naj dopusti, - bodo Titovi »osvobojevalcj« požgali polovico hiš in vasi v Angliji, razdejali četrtino šol, znaten del cerkva in pomorili 900.000 Angležev, kar bo procentualno ustrezalo žrtvam Slovencev glede na angleško številčno. razmerje nasproti nam. Zakaj prepričati bi nas mogli kvečjemu le zgledi, ne morejo nas pa prepričati ali omajati nasveti in pozivi brez zgledov. Ko smo se Slovenci zapletli v to vojno, nam nihče ni dejal, da se je to zgojilo z namenom, da izgubimo svo-je človeško in narodno dostojanstvo in postanemo sužnji azilskega boljševizma. Ce bi nam bil dejal, bi bili obrnili svoje orožje proti njemu in i, se k’11 , dali rajši pobiti kakor ukloniti pod boljševiško nagajko. Ker ---------^ JU UittV II i C spremenilo. Nam je bil tedaj in je sedaj boljševizem največje zlo, ki bi nas kdaj moglo zadeti. Proti temu zlu smo se borili vsa leta v Jugoslaviji, ko se ni stalo neposredno »red nami, se borimo zdaj, ko je vdrlo v naso lastno domovino, in se bomo borili do zadnjega konca. Ker kakor ni mogoče zdruziti ognja in vode, tako m mogoče združiti slovenske narodne bitnosti z bitnostjo boljševizma, katerega pripravljalec na naših tleh jo sovjetski »maršal« Tito. Ta naš boj ni nikako nečastno sodelovanje z nikomer. Niti en sam Slovenec ne bi bil vstal proti boljševizmu na naših tleh, pa naj bi bil to zahteval od nas kdor koli, če ne. bi .pila potreba tega boja naše najgloblje; sveto in nespremenljivo prepričanje. Ta naš boj jo nas in neodvisen od zunanjih sil. Naš je s puško in s peresom v roki. Naj ne misli ne London ne kdor koli, da je naše delo diktirano, naj ne misli, da članki proti boljševknra, ki jih objavlja naše časopisje, naročeni od okupatorja. Zakaj če tako misli, se kruto vara. Vsaka v naših listih po rsas napisana beseda je najpristnejši laik naših lastnih slovenskih src in: duš. Vsaka je tudi naše prepričanje. Nobenega Londona tudi ni na svetu, ki bi nam mogel dokazati, da je namen »maršala« Tita in, njegovih banditov kaj drugega kakor zločinsko-Eahrbtna priprava za bcljševizacijo Slovencev. Mi namreč ne gledamo banditskega »osvobodilnega« boja izza kulis Potemkinovih vasi, kakor 8o ga morda gledali londonski emi-sarji na Blokah, dokler ni domobranski sunek teh kulis te dni podrl. Mi f a sploh ne gledamo, mi ga doživ-iamo na svoji lastni krvaveči koži. Nam banditi tudi sami več ne lažejo, kakor lažejo J/ondonu, nam so že davno pokazali svoje rdeče obraze brez »jugoslovanske« in »patriotične« .krinke. Nam .tudi nikoli niso prikrivali, da štejejo Angleže takoj za JTemci za največ je zlo, katero je treba po uničenju Nemčije prav tako uničiti do temeljev. Nam nazadnje tudi prav nič ne prikrivajo, da je sedanje njihovo sodelovanje z Londonom samo taktika, ki jo bodo zasukali za 180 stopinj tisti trenutek, ko pride za to potrebni in primerni čas. Zato ni London tisti, ki bi imel pravico zahtevati od Slovencev, naj spremenimo svoje stališče, zakaj naše etališče ni samo stališče interesov našega lastnega naroda, ampak vse Srednje in Zahodne Evrope, h kateri štejejo v Londonu tudi Anglijo. Pravico zahtevati preorientacijo imamo mi, a tisti, ki naj se preorientira, je London. Zato tra pozivamo, naj prekine stike z boljševiškim uzurpator-jera »maršalom« Titom, naj se vrne k načelom, ki nam jih je zagotavljal 1. 1941. in k atlantski listini, katero je sam sestavil in razglasil kot magno eharto bodočega sveta. Kakor vedno, stojimo Slovenci tudi Že zdaj na stališču pravice do samostojnosti mišljenja in prepričanja. Naše mišljenje in prepričanje je protiboljševiško. Temu mišljenju in prepričanju smo ostali zvesti, Četudi se London suče — iz ne vemo čigavih interesov — v drugačno smer. Da bo pa naša pot ostala tudi v bodoče kakor doslej, so nam porok 5iaši vrli domobranci — tisti domobranci, ki na pcrfidni londonski poziv odgovarjajo če prav posebno te dni tako, kakor se ha perfidnost edino odgovori: s puško in bombo. S. 8. Črni vrh - primorski Turjak Nismo pozabili In ne bomo: S vrvmi la jeklenimi žicami jo „biai" uklenil biata, ki je zaupal komunistovi besedi Dva meseca je pred kratkim minilo. odkar se fe na Črnem vrhu na Primorskem ustanovila postojanka slovenskih narodnih straž. Ta dva meseca sta za Cmovržčane ogromno pomenila. Oddahnili so se od terorla rdeče vlade in pričeli spet v miru živeti in delati. To pa kajpak hosti ni bilo povšeči. Crni vrh lim te bil takoi htid trn v peti. Ne samo. ker le posadka narodnih straž prav v tem kraiu branila dragoceni strateški prehod iz Goriške v severne in vzhodne predele Primorske, temveč tudi zato, ker so čutili, da Črni vrh postaia trdnjava novega duha. V tei postojanki so se leli zbirati vsi pošteni fantje dobrega srca in dobrih misli. To le spravljalo domače terence, ki so se na lepem zna-ili osamljene, v silen bes. Nič čudnega, da so sklenili hostnl to postojanko uničiti. Pripomniti le treba. da ima Črni vrh slabo strateško lepo. ker leži v dolini, poudariti ie pa tudi treba, da postojanka še bila dokončno utrjena. Vse to so kni-pak tolovaii kmalu Izvohali. Vedoč, da bo pozneje vsak naval na črni vrh brezuspešen, z napadom niso hoteli odlašati. In tako je v petek, dne 1 septembra napadlo Črni vrh več ko dva tisoč komunistov, italijanskih, mongolskih in slovenskih. Da. slovenske ie treba navesti nazadnje, zakai večino pri napadu so Imeli »hrabri« Eavotci. Okoli črnega vrha so napadalci Sklenili dva. da. celo tri obroče. Napadali so s težkimi minami bunkerje, vendar ilra niso mogli do živega. Sele ko so unorebill topovske granate, so »o leli bunker!) drug za drugim ruti tl... To le bilo za pogumno obrambo, ▼ kn*ero se le strnilo vse. kar le rmlo v črnem vrhu prileti za puško, ugodno. Triie neprecenljivi borci so padli v C nem vrhu, triie med vrsto tistih, ki niih Imen ne bomo poeehel naštevali, ki le pa nlih kri naooiila slovensko remllo zaradi vlad ožel in osti blaznih tolovalev. Ti triie so bili; poveljnik porotnik Joii» Jakoš novellnik narednik Tone Grum in črnovričan bogoslovec Rudi Trček. Ti triie so bili duša »osadke in srce nienega cdoo-ra Vztralali so — nrav kakor branilci Turiaka — do konca na svoith mestih ln padli ne'is’ra?eno za poraia-10*0 se novo domovino. Ujetnik, ki ie orežive' lani usodo Turiaka in letos doživel črni vrh oa se mn ie nosrp^ilo zbežati Ir tolo vaioVega uiptnlštva, pripoveduje o podobnosti borbo lani in letos Sam mmd. da ga ie t» borba samo izpod-budila za nov odnor nroti komunizmu. ki linici vse kar doseže* Komu-T"'**i so taVoi ko s n oMdrveli v vas »vnio »Vnttnro«: zažgali so fpvVpv ftolo. občino In vse druop ?oraHli<» ki Vori^Mio sVnrinncti T-«, Vi#»r neVnč rvonosno **tal brani1' nrimrtTstva. len^ vasica Črni vrh i.i (*■*•«<"j 7o't1at,»1o n^^or!^**. Te razvaline prepolene s krvjo branilcev slovenskih domov, nai bodo pa oi.omin vsem tistim, ki še niso iznre gledali in nai bodo oorok vsem bor cem. da bono oo vztraini in nepo-nusltiivi brobi po kalvariji Turiaka ii črnega vrl a 1* dočakali lepšo svetlejšo bodočnosti 15. septembra je zapadel termin, ki sta nam ga postavila naš hostar-ski in londonski »brat«. Z dobrikanjem in grožnjami sta nas hotela preslepiti in zastrašiti, da bi še enkrat verjeli Kajnovi besedi. Termin ie šel gluho mimo nas: pozabila sta bila oba, da m i nismo pozabili. Z vrvmi in jeklenimi žicami je za večno zarezano v nas spoznanje, da komunist ni naš brat. Usodno je to spoznanje, jasno in nujno samo celim ljudem. Mladi glasnik našega politično-moralnega preporoda g. Stanko Sedlak ga je do konca doumel. Da bi ga doumeli tudi tisti med nami, ki morda še zmerom vidijo brata v »bratu«, je napisal 15. septembra za Jutro tele vrstice: »Če bi sovražnik, naš brat. tudi tedaj prekršil slovesno dano besedo o amnestiji in bi se komu med nami skrivil las — tedai prisegamo pri vsemogočnem Bogu. da se bodo tisti, ki bodo ostali livi, kakor eden dvignili In nadaljevali borbo proti verolomnemu sovražniku ln ne bodo nikdar več verjeli njegovim obljubam — tako nam Bog poma-gajh »... in tako nam Bog pomagaj!« ie Izzvenela v ruševinah, oškropljenih s krvjo, velika zaklete v stoterih borcev. zakletev celega rodu, ki ie prisegel na čast in svoj ponos, ponos naroda, ki ie v svoiih tisočerih človeških srcih nosil luč neumrljivega izročila očetov, zemlje in svoje krvi. Borcem ie utripala še kri v žilah, njihovi obrazi so bili potni od neprestanih naporov bola, ki so ga fantje bojevali za blagor in življenje viteške misli, ki ie njim in slovenskemu rodu pomenila bodočnost, življenje in svetlo vero v njegov smisel. Takrat, tiste ure, ko so v vročih grlih turjaških fantov zamirali klici borbe, so v poslednji »tiski sledili svoiim najboljšim mislim nepokvarjenih vzorov, da so zaupali bratom, se iim predali na častno besedo ln slovesno obljubo, v veri in zaupanju, da bo zmagala čast in da bo zmagalo spoznanje, ki naj bi ga rodila prelita kri, življenje tisočerih, ki so dali svoja prestreljena srca na oltar domovine. Njihovo poštenje je bilo tako globoko. da so zaupali v blagoslov svojega dejanja. Na naši, s solzami omo-čeni prsti, na zemlji razrušenih krovov in križev, zamrle pesmi in nedolžnih grobov, je brat Izzvan k boju, položil orožje In rekel: — verjamem. V to svojo iz srca porojeno besedo je položil dolge mesece neprestanega trpljenja. svojega križevega pota, svojega boja za poslednjo in nai-večjo svetinjo, ki jo ie od ranih let nosil v srcu. Položil ie svojo vero v Boga, narod in ideale. In, dragi bratje, dragi Slovenci in Slovenke, bratje domobranci, vitezi borci — ni še poslednji zlog svete zaprisege odjeknil v šume, ki so krile veliko dogajanje v srcu naše zemlje, ko je brat pljunil lastnemu bratu v lice. Verujem, da ie takrat nekai obstalo v času. da se ie kamenje zgrozilo nad zlobo in izdajo, storjeno nad človekom. Borce-trpine, ki so dve leti krvaveli in prenašali vse samo za žarek resnične Inči svoje zemlje, so zv«zali z vrvmi ln ieklenimi žicami. Spremljalo jih ie zasramovanje in preklinjanje, udarci in psovke. Kdo more razložiti srca in misli teh ljudi, ogoljufanih za svojo vero in za svoje zaupanje, prevaranih in Izdanih za kri padlih in vero živih? V gnevu, spoznaniu naivečie in naitrše cene v tugi nad zlobo in izgubljenostjo človekovo, je med vrvmi in ieklenimi žicami šla znova in znova, od srca do srca in od ust do ust beseda za besedo: »Če bi sovražnik, naš brat, prekršil slovesno dano besedo... — tedaj prisegamo pri vsemogočnem Bogu, da se bodo tisti, ki bodo ostali živi. kakor eden dvignili in nadaljevali borbo proti verolomnemu sovražniku ... in nikdar več verjeli njegovim obljubam — tako nam Bog pomagaj!« Besedo za besedo, poudarjeno in vnovič doživeto, prepojeno s krvjo, križano in osvetljeno v zarji žgočih src zvezanih borcev, zvezanega in opljuvanega naroda, ki ie tisto uro prinašal človeštvu na oltar svojo največjo žrtev, da bodo ljudje istega imena spoznali in našli pot iz teme k luči. Z Judeževim poljubom se ie pričela za Krista pot v trpljenje, v Njegovo in naše vstajenje. Zvezani junaki so šli po poti, ki so io hodili kot otroci, skozi zelenje smrečja, po vlagi rosnih trav. po prsti svoje zemlje, ki so jo Hubili bolj od življenja. Prišli so Pilatje in farizeji, brili so norca iz krvi in zvezanih ljudi. Zavlačevali so komedijo človeka, prilivali so kupi trpljenja in ponižanja. Kočevje!... Poznal sem iih, obrazi mi stopajo v duhu pred oči, Vošner, Marinčič, Plajhov Gustl. Žnidaršič, mnogi, mnogi drugi — vem, kaj so čutili. Vsakdo, ki tih je poznal, ve. kaj so čutili, kaj so želeli in kaj so verovali. V_ zaporih so se njihove misli združile v molitev, v edinost, izpovedi in naročilo nam živim. Njihov glas ie odjeknil v naših srcih, njihova prisega se je zarezala v duše. da smo io v krvi zanosili in njeno rojstvo praznovati obljubili. Odjeknili so v nas streli iz Mozlja! Vsako ugaslo srce, vsak krik nedolžnega, vsak curek njihove krvi je omočil črko prisege turjaških junakov in črko za črko bomo izprali, da bo prisega izpolnjena. da bo počitek bratov, ki spe v neznanih grobeh, miren in pokojen. Danes nas ie dosegel hinavski glas izgubliencev, nai iim zaupamo vnovič, imenovali so ga 15. september ... Bratjel Kai nai iim odgovorimo? Kaj naj jim odgovorimo na tisti dan. ko praznuiemo nepozabne žrtve naših junakov, naših vzorov, naših fantov in mož, ki so daleč od nas v nočeh sami in brez svoiih dragih, brez matere, brez žene, iemali slovo od naroda, zemlje in živlienia, žalostni in potrti na smrt, opljuvani in na kolenih v jeklenih vrveh čakali, da iim izrodki slovenskega rodu namerijo kroglo v tilnik? Bratje, kaj nai odgovorimo krvi in solzam, ki so obsule prst v tistih nočeh človeške hudobije? Vdove in žalostne matere, otroci oropani očetov in žene v črnem čakajo vašega odgovora! Slovenski rod sredi križevega pota, s trnjem kronan in vstajenja željan, čaka vas, da mu rečete tolažilno in hrabro besedo! In kaj je ta beseda? Kakšen je ta odgovor? Borba, bratje! Borba, ki je zapisana v zaprisegi, sveti zaobljubi prevaranih iimakov, v zvestobi do naših padlih in v veliki sreči, da smo izvoljeni, da dvignemo njihov meč za čast In slavo slovenskega Imena. Ce je že prišel čas premisleka, tedaj so oni tisti, ki imajo premisliti in odločiti. Oni so poklicani, da spoznajo zločin, ki se drži rok, da si operejo kri svoiih dlani, da se sodiio in obsodijo. Mi: mi ostajamo zvesti. V nas bde besede mrtvih in živih. Na križ, vero In grudo smo dali zakletev, da bomo hodili pot, ki so jo zaznamovali in osvetlili v naši slovenski narodni noči padli junaki. V nas rde rože našega Kosovega, ki nam daje moči, upanja In vere. da junakom in zvestim vstane dan. Polno imen je, ki svetijo: Grahovo, Turjak, Grčarice, Kočevje, Mozelj... luči, ki ne ugasnejo. Na dan, bratje, ki je dan in praznik vseh tistih mrtvih, ki so umrli v trp-lienju in mukah za naše_ vstajenje, naše življenje in našo srečo, vas pozivam. da tiho in odločno ponavljate za menoj, z vero v Boga in križ, z vero v narod in domovino, od molitve blagoslovljene besede naših bratov, ki so brez tolažbe, in brez dobre besede, dali svoia živlienia za veliko stvar: Ce bi sovražnik, naš brat... prekršil slovesno dano besedo ... tedaj prisegamo pri vsemogočnem Bogu, da se bodo tisti, ki bodo ostali živi, kakor eden dvignili in nadaljevali borbo proti verolomnemu sovražniku in ne bodo nikdar več verjel) njegovim obljubam — tako nam Bog pomagaj/ Bodimo pripravljeni! K prvemu letolskeniu nepedu na Ljubljano V ponedeljek opoldne ie tudi Liub-liana nekoliko od bliže okusila blagoslov letalskega obiska: nad mesto )0 priletela skupina angleških lovcev in obstreljevala s strojnicami med drugim tudi neki vlak. Na srečo napad ni zahteval človeških žrtev. Ali ne vdaiaimo se varljivim upoin: tudi Beograd pa Nis m druga mesta v .Jugoslaviji »o se zanašali. ldne so se vse skupine, ki so v »keiii sodelovale. zbra’© v Danah, kier so pregledali in prešteli ogromni plen: mnogo stroinie. minometov brzostrelk in pištol, okroc 300 pušk. dva še uporabna avtomobila, dva motorni kolesi in 25 navadnih koles. Domobranci so ujeli tudi 2 konja in 2 muli. Od domobrancev sta padla dva iz Memca- ninove udarne skupine. 6 iih ie pa lahko ranjenih. Skupina stotnika Ruonika ie Pa zaplenila »VII. tolovaiškemu korpusu« več tisoč kil krompirja. 8 konj. 12 vozov. dva tovorna avtomobila . več_ sodov bencina, celotno štabno kuhinjsko opremo z vsemi posodami telefonski material, celotni arhiv »VII. korpusa« in »Notranjskega področja« in tri zaboje pušk. Na Hrvatskem Berlin. 13. septembra. Po dveh tednih bojev so se v preteklih dneh zaključile očiščevalne operaciie kozaških in hrvatskih oddelkov proti komunističnim tolpam v severovzhodni Hr-vatski. Med temi boji. raztezajočimi se preko gozdnatega ozemlia pri Ca-coku, Moslavinskih gorah in preko višin pri Bialieori. ie padlo okrog 800 tolovajev. Zelo veliko ie bilo tudi število raniencev. Kozaški in hrvstski oddelki »o zavzeli tolovajsko onorišče Čazmo. zahodno od Moslavinskih gor. Povsod so zaplenili tudi mnogo orožja. Lastne izgube so bile majhne. Ljubljana mora biti do nadulm'® odredbe zatemnjena od 20. do 6. ure. Kršitelji tega predpisa bodo strogo kaznovani. Uprava polifiie v Ivinhliani. oddelek za protiletalsko zabito, opozaria prebivalstvo, da mor i ob alarmu vsak takoj oditi iz javni 'i lokalov v nai-bližie zaklonišče. Ko >r nejio upošteval tega predpisa, bo naistrože kaznovan- Šef pokraiinske uprave ie zaradi omejitve o debavi električnega ,oK® odobril malož 'lezniški družbi, da v tramvajskem urometu opusti nasteo; nia postajališč; : Na pro-gj I: Delnvsu dom (pri .vožnii proti mestni, veiese-iem (nri vožnii nroti Šiški). 2°*%-Kavčič. Skofia ulica, gimnazija na lianski ces-ti. N., progi 11: Slapničarje; va ulica DruSt "nn ulirn (Dri yoznn proti Mostam), ‘"ikofia unča. gfffffrnzj« ia. postajališči 1’esljeva cesta in_ More se združita v e :o postajo in sicer v Bolgarski ulici viadukt, med h m e! miki (pri vožnii proti viaduktu). Na tiro-gi lil: Pod Trančo. Sv. Florian. -Janežičeva ulica. Privoz, ob železniškem nrelazu pri Babiču (nri vožnii .0^9:. Rakovniku). Galievica. Na progi !v-Tobačna tovarna. ^Borštnikov_ tr2, Resljeva cesta. Odločba ie stopila 'a‘ koi v veljavo. Osebne vesi! POROČILI SO SS: V Ljubljani: G. Stojan Skytek, referent aktivne propagande ln gtič. Marija Rojkova. čestitamo! UMRLI SO: V Ljubljani: Janez Zupančič, dijak; Frano Svetek, delovodja; Franc Mesesnel, žel. strojevodja v pok.; Ludvik fitefula, akad. grad.J Milan fcelezn k: Ivan Gfirdcrer. Naše sožalje! Žrtvn, ki ntoi bil« zaman §€apiiul&tHa Turiaka Turjak: veotn spomin na njih, ki so v najhujših dneh slovenske Kalvarij* verovali in upali v naše Vstajenje in zapečatili svojo vero in upanje z lastno krvjo; zgUd in iepodbuAa nam, ki smo ostali, da izpolnimo narodno in človeško oporoko naiih junakov. Poveljniki so se zbrali k posvetu. Trtba je bilo hitrih ukrepov, če so hoteli fante. »Položaj postaja resen.« »Izpad ni mogoč, grajska vrata so pod prebudim crnjem.« »Ko bi poskusili »kozi okna.« »Povsod previsoko.« »Ne bi mogli odnesti ranjence.« »Ranjencev ne smemo pustiti!« »Kaj terej?« Porodila se je misel na predajo, pa si je nihče ni upal prvi iereči. Iz razvalin se je zdaj pa zdaj zaslišal krik: »Vdajte sel Vsi ste amnestirani!« »Ali jim moreš verjeti?« je vprašal Žuraj. »Vdajte se! Vsi ste amnestirani! OP vam to garantira!« Misel na vdajo se je čedalje bolj zajedala v duše poveljnikov. »Če bi mogli zaupati, da njihove obljube držijo?« »Prevečkrat so nas že varali.« »Tem obljubam bi pač verjeli Ljubljančani, pa še ti samo enkrat.« »Nas, poveljnike bi gotovo pobili,« je omenil Žuraj. »Ne gre za nas! Mi smo bili pripravljeni na to, ko smo pričeli borbo, gre za fante,« ga je ustavil Perne. V duhu so žteli svoje fante, svoje zveste. »Da — sanje gre!« * »Ko bi vedel, da bodo fantje ostali, rad dam svoje življenj«,« je v imenu vseh spregovoril Perne. »To je prava beaeda.« »Morda pa ne bedo vseh pobili?« »Zmožni so vsega.« »Vsi ste amnestirani! Amnestira vas vodstvo OF!« Krik napadalcev je bil spet prodrl de poveljnikov. »Vsaj polovico fantov bo gotovo ostalo, šli bodo v nov boj in izvoje-vali zmago, za ka.jro bomo mi padli.« Perne se je dvignil: »PrijateljiI Hiteti je treba! Takole je: kot poveljniki smo dolžni rešiti čim več fantov, da jih prihranimo za odločilni boj proti komunizmu. Ne smemo jul gnati v pogube! če poskusimo zdaj izpad, pademo, preden dosežemo grajska vrata. Skladišč . u-nicije gori. Zunaj imamo streliva premalo za izpad, čakati več. ra ne smerno, ker ogenj se—' ' ^ stojanke. Preden bo noč, nam bo zmanjkalo streliva in nas bodo ujeli ko kaline. Kolikor moremo pregledati položaj, bomo ražill največ i. n-tov s vdajo. Res bomo mi padli — a kaj za to! Za vsakega svojega fanta sem pripravljen dati življenje kaj šele za vse skupaj.« »Prav ci govoril,« ao pritrdili ostali. Miael na težko žrtev ni »trla po-j slednjih poveljnikov slavnega Tur-Ijaka. Bili so nekoč Turjačani slavni poveljniki. Delali so čudesa in se z zmagami vračali domov. Ni pa ita bilo med njimi, ki 1 i bil za svoje zveste dal življenje. Poslednji poveljniki Turjaka so si segli v roke in odšli med fante. »Amnestija, če se vdaste!« Fantje so obsuli komandante. »Ne bomo vzdržali I Na razvalinah jih je čedalje več.« * »Ustavite streljanje!« je bilo povelje. Fantje so neradi ubogali. Začudeno so pogledali. »Poiščite bele zastave!« »Gospod, nikar!« je nekdo prosil. »Junaki! li smo svojo dolž- nost, da, več ko dolžnost. Če nismo uspeli, ni naša krivda. Vsi veste, da bo v kratkem zmanjkalo streliva, k.-r skladišče gori. Poleg tega se ogenj natrlo širi. Junaki! Zahvalim se vam, da ste vestno izpolnjevali povelja. Poslušajte tudi to — zadnje in najtežje povelje: odložite orožje!« Za droben hip je zavladal molk. Nihče se i>i ganil, nihče ni odložil orožja. »Odložite orožje! Samo tako jih bo nekaj ostalo živih. Odložite orožje — gremo na pogajanja s sovražnikom, ki pa ie naš rodni slovenski Vit Brat bo bratu prizanesel. Poleg tes;a imamo njihovo častno besedo o amnestiji.« »Vam ne bodo prizanesli!« je vpadel ml ..d fant. »To ni važno. Važno je, da se vdamo kakor urejena vojska. Zato vas prosim, odložite orožje.« Nihče se ni ganil. Poveljnik je povzdignil glas: »Eno pa danes prisezimo pri vsemogočnem Bogu, pri našem skupnem noju in našem prijateljstvu: Če bi sovražnik, naš brat, Uidi zdaj prekršil slovesno dano besedo o amnestiji in bi se komu med nami slcrivu las — tedaj pi-isegamo pri vsemogočnem Bogu, aa se bodo tisti, ki bodo ostali živi, kakor eden dvignili in nadaljevali boj prot' verolomnemu sovražniku in ne bodo niujar veS verjeli njegovim obljubam. Junaki, ali mi prisežete?« »Prisežemo! Tako nam Bog pomagaj!« * Nekdo je odvil zapirač pri strojnici in ga vrgel skozi okno. »Ne, fantje! Ne uničite orožja! Sovražnik naj vidi, da se vdajamo kakor redna vojska.« Nekdo je na povelje prinesel belo rjuho, jo navezal na drog in pomolil skozi okno. Iz vseh delov gradu so se hk’-ati pokazale bele zastave. Ena na dvorišče, druge na zunanjo stran gradu. Vdaja sovražniku — ne, vdaja rodnemu bratu, ki je garantiral življenje vsakomur... Toda streljanje še ni ponehalo. Sovražnik ni zaupal rodnemu bratu. Dokler niso prav pred grajska vrata zapeljali italijanski tanki, so rdeči streljali. Nato so Šele počasi utihnili. Bilo je devetnajstega septembra devetrajstotriinštiridesetega leta, ko je ura kazala dvajset minut čez eno... * »Drug za drugim naj gre skozi vrata!« »Kdor pride z orožjem, bo ustreljen !« »Roke gor, sicer te ustrelim!« so vpili tolovaji na razvalinah. Prvi legionar je stopil iz gradu. Velik italijanski tank je pred vrati. Tep in strojnico je inW* 21. IX. 1911. DRUZINSKJ. Mstek ..Družinskega tednika“ Kako podaljšam bolezen Vse iznova pridigam, da je treba vendar že odpraviti napako, Ici jo dela ves svet v usodni zmoti, da je mogoče hripo, prehlad ali kakšno drugo bolezen ugnati v kozji rog, samo če Preženeš vročino, ki jo spremlja. Najnovejše zdravilo za vročino je menda »inin, ki vročico kar odreže. In kaj |e posledica tega »zdravljenja«? Udu-*'li smo naravnega branilca bolezni: Vročino, onemogočili smo prvo reakcijo organizma proti škodljivim vsi-•jivcem od zunaj. Kaj se torej godi še dalje? Res je telesna toplota na lepem po »prašku* na videz spet normalna, žal pa splošno počutje ne koraka vštric s padcem vročine. Glas je hripav, še zmerom krehamo in kašljamo, v tilniku čutimo utrujenost Dobri sosedje pa *e poskrbe, da se še dalje zdravimo Po napačnem kopitu. Brž ko namreč spoznamo, da se nismo v resnici pozdravili, menimo, da moramo še preobjesti vseh mogočih »praškov*. Če nam prve tablete niso pomagale, morajo pomagati naslednje s še lepšim, še bolj zvenečim imenom. In po možnosti jih pojemo dve ali tri naenkrat. Saj je vendar »a dlani: čim več zdravil, tem prej boš zdrav. Zdaj pa na lepem nastopi preobrat. Pacientu postane slabo. Prebava šepa m tek usahne. In da je zabava še večja, se pridružita občutek omedlevice in slabost okrog srca. Bolnik nehote globoko diha, kakor če bi mu primanjkovalo zraka. Vendar si s tem ptav nič ne pomaga. To stanje bolezni je že Paracels usoznačil za »bolno bolezen«. Ob padarstvu se je namreč organizem tako pokvaril, da ne ve več, proti čemu bi se branil: proti Prvotnemu obolenju ali proti vsem mogočim zdravilom, ki bi lahko napolnila celo kemično tovarno. Naposled, naposled se bolnik po osmih ali še več dneh takšnega domačega »zdravljenja« le odpravi k zdravniku, ki naj bi v dveh ali treh dneh bolezen odrezal. Tega pa zdravnik ne more. Nekaj je bil namreč bolnik s svojim »zdravljenjem« le dosegel: oslabitev krvnega obtoka, ki povzroča srčno šibkost. Odtod občutek omedlevice, odtod težko dihanje pomanjkanje zraka. Kaj storiti? Tisto, kar je bolniku v takšnem stanju najneprijetnejše: meriti temperaturo, In sicer na pravilen način. Tu smo namreč spet pri priljubljeni napaki. 1. Ljudje po navadi sploh ne merijo temperature, če niso res pošteno bolni in 2. merijo jo napačno. Ce nas trese mraz, če imamo kurjo polt in če nas v vratu skeli in sili h kašlju, takoj meriti, in sicer v črevesu! Ugovori in kompromisi ne bodo zalegli. Merjenje pod pazduho je netočno in nam prav nič ne koristi. In če prištejemo še tisto slovito polovico stopinje, dosežemo samo še večjo zmedo. Le zamislite si: denimo, da merite v črevesu in imate 38* vročine. Če odštejete pol stopinje, imate torej samo 37,5° tako rekoč sploh nobene vročine. Greste v službo, čeprav se v resnici kaj klavrno počutite. Ker pa živite v veri, da nimate hude vročine in da prav za prav niste v obrnjeno proti vhodu. Šele ko so videli, da se bodo legionarji res vdajali, so se približali tudi tolovaji. »Drug za drugim!« »Hitro, hitro!« »Kdor pride z orožjem, bo ustreljen!« Poleg tanka sta čepela dva tolovaja s strojnicami. Izza zidu so gledale brzostrelke. Iz tanka si je zdaj pa zdaj drznila pokukati italijanska čepica. »Hitro, hitro!« Legionarji so stopali po klancu navzdol. Ob poti je bila močna straža z namerjenimi strojnicami. Šele pod klancem so ustavili legionarje, pod klancem, tam, kjer se odcepi cesta na Želi ml je. * »A — to ste svinje bele?« jih je prva pozdravila tovarišica. »Pusti, tovarišica! Za to bo še čas,« jo je zavrnil tovariš in tlesknil z jezikom. »Kje imate komandante?« Nihče se ni zganil. Z one strani se je približal star tolovaj. Nosil je italijansko uniformo z zlatimi našivi. Zadrl se je nad prvim legionarjem: »Umakni se v jarek, da bo kaj prostora.« In ga je sunil v obcestni jarek. Drugi, ki se jih je nabrala že cela vrsta, so se umaknili sami. Postavili so jih v dve vrsti. Politkomisar z rdečimi našivi je tolovajem nekaj potihem ukazal. Trije rdečkarji so pričeli preiskovati legionarje. Vzeli so jim nože, ure in denar. »Tovuriš! Veš, zdaj bomo vsi enaki. Pri nas ne sme nihče imeti denarja, ure ali dragocenosti. Dokler niste vključeni v narodno osvobodilno voj-ftko, tudi nožev ne smeto imeti. VeS, •mo vsi enaki!« resnici bolni, si mislite, da bodo drobne nevšečnosti že same po sebi prešle in greste vseeno ven, na mraz. S tem pa škodujete sebi in svojemu delodajalcu, zakaj takšna zatajena bolezen se prej ali slej bridko maščuje. S svojim nepremišljenim ravnanjem, ki je posledica netočnega merjenja in nepoznanja zdravljenja, bolezen samo podaljšamo, misleč, da smo jo skrajšali. Kaj je torej pravilno? Telesna toplota, merjena v črevesu, je bila kajpak merjena pravilno in je bila tudi resnična. Kaj pravi k temu pazduha, je čisto vseeno. Pravilo o prištevanju in odštevanju pol stopinje je treba takoj črtati iz vseh zdravniških knjig, pa tudi iz pojmovanja bolezni pri laikih. To pravilo nas samo zavede v zmedo in škoduje zdravemu razumu. Človek, ki ima zjutraj v črevesu 37,7* ali pa še več, ne spada na cesto, temveč v posteljo. In če le utegne, naj pokliče zdravnika, ali sam stopi k njemu, da ga ozdravi na hiter način, ki pa ni prav nič podoben domačemu mazaštvu z različnimi praški in tabletami, ki zdravju samo škodujejo. Po navadi vbrizga zdravnik takšnemu bolniku »nespecifično« injekcijo, ki sestoji iz neškodljivih bakterij in beljakovin in se je v zadnjih letih že izvrstno obnesla. Posebno ▼ bolnišnicah jo na splošno z uspehom uporabljajo. Tako preprosto jo je vbrizgati, da jo sme dajati tudi sestra. Z njo tudi ne moremo organizmu prav nič škodovati, ker je nestrupena. Njen zdravilni učinek je pa tako prepričevalen, da prepriča o koristnosti injekcij celo njih dolgoletne nasprotnike. V čem je njen učinek? Izpodbudi organizem k odporu proti škodljivim bakterijam, ki so se na ta ali oni način priplazile v naše telo. Po navadi je boj kmalu končan. Če ostane od bolezni še lahno pokašljevanje, je to vendarle vse manj kakor splošno obolenje organizma, ki si ga tako lahko nakopljemo z napačnim zdravljenjem. In tako pridemo do zaključka, ki bo morda marsikateremu neprijeten: še zmerom je zdravnik tisti, ki je poklican zdraviti bolezen, ne pa nepoučen laik na podlagi raznih reklam in priporočil od dobrih sosedov. Res je, da so prav danes zdravniki preobremenjeni, toda to je spet posledica nepravilnega zdravljenja posameznikov. Preden gremo k zdravniku, pustimo po navadi, da se bolezen tako poslabša, da je potrebno že dolgotrajnejše zdravljenj?. In tako se zgodi, da ta ali oni bolnik zdravnikov nasvet, naj leže v po-stetfo, ne pojmuje resno. Sele pozneje spozna, da bi bil bolje storil, če bi bil zdravnika ubogal. Dolgotrajne bolezni bi se po številu nedvomno zmanjšale, če bi ljudje bolezni in obolenj ne zanemarili že koj v začetku. Prvi trije dnevi postelje pri hripi ali hujšem prehladu bi marsikateremu prihranili dolge tedne pole-ganja in bolehanja. In kaj še lahko pripomore bolnik sam k čimprejšnjemu ozdravljenju? Sam lahko na primer pomaga preganjati žlindro iz organizma. Prehlad, hripa in podobna obolenja nas opominjajo, da ne pripisujmo organizmu prevelike zmogljivosti, zakaj lepega dne odneha in se ne da prisiliti, da bi storil več, kakor more, V takšnem trenutku sezimo po preizkušenem pripomočku, odvajalu. Na odvajalo danes marsikdo pozabi. In vendar je Legionarjev to ni vznemirilo. Res je! Ker so se vdali, jim ne bi smeli ničesar pobrati, a kaj za to! * Tolovaji, ki so pobirali, so se vrnili. Poročali so politkomisarju: »Nabrali smo tristo dvanajst ur in sto sedemdeset tisoč lir.« »Oho! Ta je pa zlata in ta tudi.« si je politkomisar izbiral iz kupa. Ko je nabral, je rekel: Odnesi na štab kot vojni plen.« »Vode! Vode!« se je zgrudil legionar. »Udari hudiča, da bo prišel k zavesti.« Legionarje je prvič zazeblo v srce: Ali je to beseda brata? Nekdo je preštel legionarje. »Koliko vas je bilo v gradu?« »Blizu sedem sto!« »Še enkrat preglejte grad. Kogar dobite, ga vrzite na ogenj!« »Na ogenj!« je spreletelo legionarje. Ali so to rodni bratje? * Izpred gTjjdu je pridrsal tank. Iz nj<“ga je gledal Italijan. Mahal je z rokami in kričal: >Facciamo un risotto! Facciamo un risottol« Konec vrste je tank ustavil in ga obrnil. 'Na tank je skočila tolovajka in namerila na legionarje top: >Facciavu> un risotto/ Pa kaj, škoda je krogle. Giovanni! S tankom zapelji preko njih.« Taka je torej amnestija. >GiovanniI Vieni, vieni I* * Nekdo je prinesel kolobar zarjavele žica. Drugi so privlekli debele vrvi Bile so tiste, s katerimi se vlačijo teilri topovi. »Giovanni! Vieni, vieni!* zdravilnejše od vseh mogočih tablet z zvenečimi imenil Torej karlovovar-ska sol ali ricinovo oljel Odločite se za tisto, kar je vam in vašemu želodcu bolj simpatično. Če se že nekaj dni slabo počutite, če- vas izmenično spreletavata vročica in mrzlica, če ste potrti in vas vsi udje bole, »kakor bi bili stepeni«, potem nedvomno spadate v posteljo. Vodoravna lega sama je že pol zdravil. Ta lega namreč razbremeni srce in olajša krvni obtok. In pogosto bolnik z dremanjem bolezen prežene in prespi. Da, to niso šale, temveč izkušnje starega zdravnika! Ce te zebe, sezi kajpak po ogre-valcu in če te vročica duši, si ovij mrzel obkladek. Vidite: ne odločajo teoretična pravila o zdravljenju, temveč narava sama veleva, kako naj se zdravimo. Kaj zdravnik razen vsega tega še nasvetuje ali zapiše, to je njegova stvar. Za bolnika je važno samo eno: storiti ne sme ničesar, da bi potek bolezni podaljšal ali vzrok bolezni zameglil. Nikar ne sezite takoj po raznih »priznanih« praških in tabletah. Ce le utegnete in morete, storite rajši tako, kakor vam svetujemo v današnjem članku: lezite in odvajajte žlindro! Zadremajte in si ohranite zdravo srcel Cjotsiza koca Nemški napisal W. B. Marta je ležala na ozki leseni klopi v sobi gorske koče. Sonce je obsevalo njen zagoreli obraz in ji zlatilo lase. Bila je stara že šest in trideset let, a še zmerom zelb ljubka. Rjava, od sonca zagorela polt se ji je posebno dobro podala. 'Bila je močna, da celo nekoliko robata, a prav to jo je delalo še mičnejšo. Moškim je zmerom zelo ugajala in so se radi mudili v njeni družbi. Tu v tej gorski koči pa ni bilo nikogar, ki bi jo zabaval in ji kaj prijetnega povedal. Samo stari gostilničar je šaril za pečjo in srkal kavo. 2ive duše ni bilo v sobi. Zdajci so se pa vrata v sobo odprla in vstopil je neki visok moški v smučarski obleki. Marta je na široko odprla svoje zaspane oči, a vstati se ji ni ljubilo. Novodošli gost je snel temne naočpike in nekajkrat pomežiknil. Stari gostilničar je nekaj zamrmral, potem pa odšel v kuhinjo, da bi poklical natakarico. Smučar je snel nahrbtnik, si pogladil lase in sedel za mizo. Šele zdaj je pogledal po sobi in opazil na klopi ležečo žensko, ki ga je napeto motrila s svojimi mo-drozelenimi očmi. Zardel je. Marta mu je prisodila kakšnih osem In trideset, največ štirideset let. Globoko je zadihala. V može, ki zardevajo, se ženske kaj lahko zaljubijo. Tedaj je stopila v sobo čemerna natakarica Agata. »Ali želite jesti?« ga je nič kaj prijazno vprašala. »Kaj mi pa lahko prinesete?« je odvrnil s prijetnim, zvočnim glasom. »Kavo imamo — sir, klobase.« »Da, da,« je raztreseno dejal in motril na klopi ležečo Marto. »Torej kaj naj prinesem?« je nejevoljno vprašala natakarica. »Kavo ali klobaso?« »Oboje,« je odgovoril novodošli gost. »Le za kaj bodo?« so premišljevali fantje. »Da bi že skoraj šli naprej!« si je nekdo preglasno zaželel. »Še prehitro pojdeš, le potrpi! Ker pa se bojimo zate, te bomo zvezali, veš,« se je norčeval politkomisar. Badoljevec je prišel z žico, dva tolovaja sta položila sredi dvostopa, v katerem so stali legionarji, težko vrv. »Amnestija!« je kričalo v dušah. >Da le manilt je tulil Italijan. Prva dva legionarja sta se začudena ozrla v rdeče, kakor bi vprašala: »Kaj res tako, rodni brat?« Savojec je z rjavo žico zvezal vsakemu posebej roke, nato roke obeh skupaj in jih pritrdil na vrv. »Giovanni zna!« so se krohotali tolovaji, »Kaj reg tako, rodni brat?« so spraševali pogledi legionarjev. Približal se je politkomisar. Badoljevec je bil pravkar navezal drugi par. »Le bolj na gosto, sicer bo zmanjkalo vrvi.« Tovarišica, italijanska vlačuga, je prevajala Savojcu. »Saj ne bomo mogli hoditi,« je rekel legionar. »Tudi prav, vas še prej ustrelimo.« »Pa premehko si zvezal, čakaj, da pritrdim.« Žica se je zajedla v meso. AmnestijaI Amnestija! * »He, kdo pa si ti?« se j« razkoračil politkomisar. »Petelin, profesor.« »0, glej ga tička I Si nam prišel v roke! No prav. Ta imamo nekaj tvojih učencev. Sl prišel k njim v šolo, kaj? No, oni t« te naučijo kozjih molitvic...« Marta se je veselo zasmejala. Došlec jo je začudeno pogledal. »Kava s klobaso vam gotovo ne bo teknila,« se je spet zasmejala Marta. »Mislite?« je nekoliko negotovo vprašal smučar in se zdel pri tem neskončno srečen. »Ali je dober sneg na severnem pobočju?« ga je potem vprašala. »Prekrasen!« je vzkliknil in za trenutek pogledal skozi okno. »Ali ste se poškodovali?« je vprašal. »Zakaj? Ker ležim? Ne. Utrujena sem od dolgega časa.« »Tako?« Odlomil je kruh. Marta je ugotovila, da ima lepe, dolge in vitke 'prste. Marta je zazehala in si z roko pokrila usta. »Pijte z menoj kavo,« jo je povabil. »To vas bo osvežilo.« »Rada,« je vzkliknila Marta. »Samo prelena sem, da bi vstala.« »Potem vam bom prinesel kavo na ležišče,« je velikodušno ponudil smučar. Medtem je natakarica prinesla kavo in klobaso. To čemerno dekle nima niti toliko okusa, da bi servirala najprej kavo, potem klobaso. Prinesla je kar oboje hkrati na mizo. Ko je odšla, je došlec poiskal v omari prazno skodelico, nalil še za Marto kave in ji prinesel skodelico k ležišču. »Niti ene same kapljice niste polili,« ga je pohvalila Marta in srknila. »Ali se veliko smučate?« jo je vprašal potem, ko se je vrnil k mizi. »Sploh se ne smučam,« je odgovorila. »A oblečeni ste po smučarsko,« se je začudil in motril njeno postavo in težke čevlje na nogah. »To storim kar tako,* je odgovorila. »Zakaj ste pa potem tu gori?« Jo je spet vprašal. »Samo zaradi malega. Ta desetletni lump je strasten smučar.« Nekaj časa je molčal, potem pa s povešenimi očmi dejal: »Ne bi vam prisodil takšnega fanta.« »Zakaj pa ne?« se je začudila. »Torej niste športnica?« jo je dalje izpraševal, »Ne.« »To mi je všeč.* Marta si je novodošleca še pozorneje ogledala. »Ali gospod mož tudi ne smuča?« je vprašal in začel jesti. »Ga sploh ni tu,« je zvito odgovorila Marta. »Tako torej,« se je razveselil smučar in dalje jedel klobaso. »Ali hočete poskusiti?« Nabodel je kos klobase na vilice in ji ga ponudil. »H kavi naj jem klobaso?« se je začudila Marta. »Zakaj pa ne? Tu v višini 2500 metrov vendar ne boste izbirčni.« Marta je jedla. Potem ga je pogledala in dejala: »Gotovo mislite, da sem hudo bolna, ko me tako razvajate.« »Nikakor. Vse preveč rožnati in živahni ste. A prav dobro razumem vašo lenobo in se zabavam, če vas lahko razvajam. 2e tako dolgo nisem nikogar smel razvajati.« »Nesrečna ljubezen?« je kar naravnost vprašala Marta. Nasmehnil se je bolj tragično ko veselo: »No, nekaj podobnega, če že hočete vedeti.« »Pa ti tam?« »Osterc, učitelj iz štajerske,« se je oglasil legionar. »Le kako si ti prišel med to svojat?« »Hm — pač tako kakor drugi.« »Kako misliš reči?« »Tako — kakor vsi drugi. Po svojem prepričanju in zaradi prepričanja, od katerega nisem nikdar odstopil.« »Ti si pa tiček! Kako se že pišeš?« »Osterc, učitelj iz štajerske,« je razločno povedal. »To si bom zapisal, da bomo vračunali, kadar te Matilda povoha...« Amnestija rodnih bratov je prišla do veljave.« * Sonce se je skrilo za oblake. Ni moglo gledati grdobije, ki se je godila na lepi slovenski zemlji tik pod razvalinami starega Turjaka. Zajokali so gozdovi in tiho zamrmrali nad človeško hudobijo. Včasih so se divje zveri v teh gozdovih takole igrale z živim plenom in ga pred smrtjo mučile — ljudje pa nikoli. Nikoli vse do dneva, ko je brat ujel brata... Protikomunistični boj je bil postavljen na kocko: kaj bi bilo, da so rdeči sprejeli legionarje z odprtimi rokami in držali amnestijo? Zdaj pa so legionarji stisnili pesti in molče ponavljali dano prisego: »Ce W sovražnik, naš brat, tudi sedaj prekršil slovesno dano besedo o amnestiji tn bi se komu, med nami skrivil las — tedaj prisegamo pri vsemogočnem Bogu, da so bodo tisti, ki bodo ostali Sivi, kakor eden dvignili in nadaljevali boj proti verolom-n«m.tt sovražniku, in n« bodo nikdar veS verjeli njegovim obljubam — tako nam. Bog pomagaj It Iz knjige Turjak »Oli je obžalujoče vzkliknila Marta in dalje grizla klobaso. »Gotovo se vam smilim?« je čez nekaj časa spet vprašal smučar. »Da, zelo,« je odgovorila Marta. »Potem vam priznam, da nujno potrebujem, nekoga, ki bo usmiljen z menoj. Koliko časa boste ostali tu gori?« »Štiri dni. Tako dolgo ima deček počitnice.« »Tudi jaz bom ostal štiri dni. A kdaj pride vaš gospod mož?« »To je še v božjih rokah,« se je zasmejala Marta. »Zakaj me tako presenečeno gledate? Ah, seveda — zaradi mojega varovanca. Dečak je moj polbrat, jaz mu tako rekoč nadome-stujem mater.« »Krasno!« je vzkliknil smučar In obraz mu je zažarel. »Ali se boste te štiri dni mnogo smučali?« ga je vprašala Marta in ga pogledala izpod čela. »Zelo malo. Ves ostali čas vam bom delal družbo.« Vstal je, se strumno postavil prednjo in se predstavit: »Rolf Wittner.« »Marta Engleva,« mu je segla v roko Marta. Zdajci so se vrata na stežaj odprla in v sobo je prilomastil Martin varovanec. Z rdečimi lici je stopil pred Marto in izjavil: »Prekrasno je bilo.« »Ali si dostikrat padel?« ga je nagajivo vprašala Marta. »Nikar me zmerom ne izprašuj,« Je nejevoljno odgovoril deček in obraz se mu je stemnil. »No, no,« se je vmešal r pogovor Rolf. »Bodi srečen, da kdo skrbi zate.« Deček je neznanega tovariša svoje polsestre postrani in nezaupljivo pogledal. Potem je dejal: »Vaša klobasa dobro diši.« »Ali jo hočeš poskusiti?« je ljubeznivo ponudil Rolf in zabasal dečku v usta velik kos klobase. Deček mu je podal roko in prijateljstvo je bilo sklenjeno. Potem je ropotaje odšel v svojo podstrešno sobico. Tedaj je stopila v sobo natakarica in prinesla petrolejko. Tudi debela gostilničarka je prišla in načela pogovor. Gostilničarka je kramljala o tem in onem, naposled je natakarica prinesla rdeče vino. V svitu petrolejke so potem sedeli drug poleg drugega in Rolf je čedalje češče pogiedo.val Marto. Naslednji dan se je Marta oblekla v krilo in bluzo. Deček je moral Rol-fu dolgo prigovarjati, preden je dosegel, da se je šel z njim smučat. Marta jima je mahala skozi okno, ko sta se že spuščala po leskečočem se snegu navzdol. Opoldne sta se lačna in s klecajočimi koleni vrnila v kočo. Oba sta vedela povedati vse mogoče stvari s svojega izleta. Martin varovanec Je svojega novega tovariša poveličeval v nebo in pripovedoval, da se je od njega naučil marsikaj novega. »Marta, Rolf mi je zelo všeč,* Je dejal deček zvečer, ko je legel v posteljo in je že napol spal. »Da...« je dejala Marta in se obrnila proč. Spodaj v sobi jo je čakal Rolf. Obljubila mu je, da bo še nekoliko pokramljala z njim. Debela gostilničarka ju danes ne bo morila s svojo prisotnostjo. Mož ji je namreč zbolel in ga mora streči. »Sem že mislil, da ste pozabili na svojo obljubo,« jo je nagovoril Rolf, ko je čez nekaj minut stopila v sobo. »Nikakor!« je vzkliknila Marta in sedla k njemu. Poljubil ji je roko in ugotovil, da ima mrzlo. Brž je naložil na peč. »Ce me boste te štiri dni tako razvajali, se bom tega navadila in vai potem ko bomo odšli domov, pogrešala,« je zamišljeno dejala Marta. »Potem ko bomo odšli iz koče?« je vprašal Rolf. »Saj vas bom tudi pozneje razvajal.« Martine oči so zagorele. Modrtka-stozelene iskre so se ji utrinjale v njih. Rolf je zmerom dejal, da gleda ko čarovnica. »Pozneje?« je vprašala. »Da, zmerom, sem mislil,* Je potrdil Rolf. Ko je to izgovoril, je vstal, šel okrog mize in poljubil Marto najprej na lase, potem na čelo in naposled na usta. Natakarica, ki je bila zmerom jezna, če je vedela, da sta dva človeka srečna, je prišla v sobo in se delala, ko da nekaj išče. Rolf je spet sedel na svojem mestu In držal pod mizo Mario za roko. Natakarica je še zmerom hodila po sobi in ju zlobno pogledovala. Selž ko sta jo pogledala, je odšla. Zgoraj v spalnici je dejala gostilničarka svojemu možu: »Tako, zdaj sta se zaročila.« »Kako moroš to vedeti?« se je začudil gostilničar, »Ali nisi slišal, da je pravkar natakarica v kuhinji razbila krožnik? To naredi zmerom, kadar ugotovi, da sta dva srečna in se poljubljata. A krožnik ji bom zaračunala. Odtrgala ji bom od plače!« ITftntan* lidplk« barvajte I« « nps-rialuo barvo ki osniu ae škoduj«. Bfakg — Naiioleuuov trs. - 1- *«X MODROST VZHODA Preizkušnja Deber kritik mora znati kdaj spričo velike umetnine tudi molčati Pred- več stoletji ie živel na Kitajskem cesar, ki je bil velik umetnik in ljubitelj slikarstva. Ustanovil ie umetnostno akademijo, v kateri so najboljši umetniki učili mlade, nadarjene može. Vsako leto je cesar za učenca, ki ie naslikal najboljšo sliko, razpisal posebno nagrado. Vsakokrat ie pa saradi nagrajenca nastal spor med desetimi razsodniki, ki so določili, kateri izmed učencev naj nagrado ( dobi. Zato |e cesar sklenil, da bo razsodnike odstavil in postavil namesto njih cesarskega kritika, na katerega se bo res lahko zanesel. Po dolgem ikkanju je naposled poklical predse fto Lina, navadnega umetnika, ki ni imel slavnega imena, zato ie pa veljal za zelo poštenega in zanesljivega moža. Preden je pa cesar moža imenoval za svojega kritika, ga je hotel še temeljito preizkusiti. V ta namen je sklical vseh deset prejšnjih razsodnikov in svojega novega kritika, ter zahteval, da uganejo motiv več umetniških slik. Prva slika, ki jo le cesar pokazal kritikom, ie predstavljala sedem pavov. ki svečano stopajo po stopnicah v palačo. Cesar je vprašal može, kaj le na tej sliki napačnega in jim dal za odgovor pet minut časa. Deset razsodnikov ie ugibalo zdaj to zdaj ono, napake so iskali v barvi in drugih malenkostih, a prave napake niso našli. Potem ie spregovoril novi neznani umetnik in povedal takole: »Slika bi bila umetnina, če bi umeU nik boli poznal naravo pavov. Pavi namreč stopajo po stopnicah navzgor zmerom z levo nogo naprej. Slikar je pa pave na sliki upodobil tako, da stopajo po stopnicah z desno nogo naprej.« Cesar, ki umetniku ni popolnoma verjel, je zapovedal, naj pripeljejo predenj pave in jih postavil pred stopnice. Pavi so res stopili na stopnico zmerom z levo nogo naprej. Cesar je bil presenečen nad Ho Li-novo modrostjo. Potem je cesar postavil pred kritike drugo sliko, na kateri je bila upodobljena mačka, ki sedi poleg šopka binkoštnic. »Kaj je hotel umetnik s to sliko Izraziti?« je vprašal. Kritiki so si zaman belili glavo in ugibali zdaj to zdaj ono. a pravega niso pogodili. Ho Lin le pa dejal: »Slikar ie s to sliko hotel izraziti naslednje: Poldne je. Samo opoldne so namreč zenice mačk tako ozke kakor na tei sliki. Zvečer so na primer najbolj široke videti. Polee tega so samo opoldne cvetlice tako medle barve in imajo tako široko razprte cvetne čaše.« Cesar je prikimal in moral priznati, da samo Ho Lin dodobra pozna naravo. Vendar popolnoma prepričan o Linovih zmožnostih še ni bil. Zato je ukazal prinesti sliko, ki se ie imenovala .Igrajoči glasbeniki1. Cesar le vprašal: »Kaj ti glasbeniki igrajo?« Razsodniki so ugibali različne skladbe a z nobenim odgovorom cesar ni bil' zadovoljen. Ho Lin je pa odgovoril: »Glasbeniki igrajo tretjo parafrazo skladbe .Rdeča obleka1«. Cesar ie nato poklical svoje glasbenike in jim zapovedal, naj to skladbo zaigrajo. Ko so igrali tretjo parafrazo, so bili njihovi gibi enaki onim, ki jih je umetnik upodobil na sliki. Cesar je Ho Lina pohvalil in priznal. da mora dober kritik biti tudi muzikalen, ker je pač vsaka slika ka kor pesem brez besed. Spet ie postavil cesar pred kritike sliko. Na niei je umetnik prikazal šopek binkoštnic in krizantem, pred njimi pa palčka. Okrog cvetlic le upodobil živobarvne metulje. »To sliko je poslal umetnik svojemu prijatelju,« je povedal cesar. »Kai mislite, kai ie hotel z njo izraziti?« Kritiki so vsi po vrsti hoteli pokazati, kako dobro poznpio naravo in so pripovedovali, da je slika v celoti napačna, ker binkoštnice, ki cvetelo spomladi, nikdar ne morejo biti v šopku s krizantemami, ki cveto leseni. Ho Lin ie pa pomen slike razložil takole: , »Binkoštnice cveto spomladi, krizanteme pa jeseni. Umetnik je s to sliko hotel simbolično prikazati Konfutse-jevo sveto knjigo: .Pomlad in jesen1.« Cesar je bil sicer s tem zadovolien, saj ie videl, da je kritik tudi velik Nesrečni oče Francoski romanopisec Aleksander Dumas je nekoč potoval po Siciliji in se ustavil tudi v mestu Cataniji. Tam so mu pokazali nekega starca, ki je plezal po lestvi na voz. >To je oče Vincenza Bellinija,« so mu ponosno dejali. Dumas je stopil k starca, ga objel in vzkliknil: »Nikar se ne čudite mojemu vedenju, prijatelj vašega sina sem.< Stari Bellini je pa globoko zavzdihnil, rekoč: »O, nesrečni moj Vin-cenzo!« »Za božjo voljo, pa se mu vendar ni kaj hudega primerilo?« je v skrbeh vprašal Dumas, starec je pa odkimal * glavo, rekoč: »Kaj še, a saj veste, glasbenik je postal. Glejte, hišo imam, polje in vinograde, a fant se je izpridil in ni ostal zvest svojim prednikom. Zelo nesrečen sem zato,« Vineenzo Bellini je znamenit italijanski skladatelj. Njegovo opero »Nor-mo« so tudi pri nas že igrali. filozof, a kljub temu še ni bil prepričan o njegovi nezmotljivosti glede kritike. Zato ie velel prinesti Wang Weijovo sliko »Zimska pokrajina«. Razsodniki so ugibali zdaj to zdaj ono in povsod našli napake. Ho Lin pa ni črhnil niti besedice. Nemo ie stal in nepremično gledal umetnino. Tudi potem ko je minilo pet minut, ni spregovoril. Liubosumni razsodniki so se že veselili. da Ho Lin ne more najti nobene napake. Cesar ie Pa položil roko na rame Ho Linu in dejal: »Prav na to sem čakal. Največji kritik je oni, ki zna molče občudovati in uživati ob pogledu na resnično umetnino. Samo takšen umetnik lahko postane moj kritik.« Ameriška Ke pogosto smo slišali, da je ta ali oni uslužbenec izgubil službo, ker ni ustrezal vsem službenim pogojem, ali ker ni bil dovolj marljiv. V Združenih državah pa izgubi danes službo lahko tudi človek, ki je preveč sposoben. Le poslušajte tole resnično zgodbico: Grenn Bibbie, priljubljen newyor-ški komik, je bil uslužben v nekem nočnem lokalu. Njegova naloga j© bila, pripovedovati duhovite dovtipe in zabavati obiskovalce. Ravnatelj nočnega lokala je pa pred sodiščem — tu se je namreč Greeno-va kariera končala — povedal, da je Greenova dovtipnost imela za njegovo podjetje kar katastrofalnp posledice. Green je namreč znal pripovedovati tako smešne dovtipe, da so se ljudje kar lomili od smeha. Pri tem so pobili ogromno posode in steklenine. Ker je danes tudi v Združenih državah to robo težko dobiti, je imelo podjetje precejšnjo škodo. Lastnik je bil prisiljen, Bibbieju odpovedati službo. Sodišče je imelo razumevanje za podjetnikove težave in ni ugodilo komikovi zahtevi po posebni odškodnini. Najlepše darilo domovini. Japonske ženske organizacije so darovale leta 1937. vojni mornarici izredno lepo in dragoceno darilo: zastavo, spleteno iz samih ženskih las. Mnoge Japonke so žrtvovale za to darilo svoje lase, jih dale pobeliti, spresti v prejo, nato so Pa same stkale zanimivo darilo: zastavo z rdečim soncem na belem polju, simbol japonske države. Boj krvavicam Leta 800. je vzhodnorimski cesar Leo VI. izdal posebno odredbo proti delanju krvavic. V tej odredbi bereš: »Izvedeli smo. da so postali nekateri ljudje tako blazni, da delno zaradi dobička, delno pa iz sladkoslednosti izpreminjajo kri v jedila. Dalje smo izvedeli, da to kri polnijo v črevajn prodajajo požeruhom. Ne moremo dopustiti, da bi kdo čast naše države blatil s tako nizkotnim dejanjem in s Križanka štev. 29 1 2 3 Takšen je »strah oklepnikov«, eno izmed novih nemških orožij. To orožje, delujoče na principu minomela, izstreli z raketno hitrostjo izredno probojno granato, ki smrtno rani sovražnikov oklepnik. »Strah oklepnikov« je pji-praven za napad od blizu in od daleč; upravljata ga samo dva moža. tako zločinsko iznajdbo požrešnih pokvarjencev. Kdor bo torej jedel kri, bo bičan, razen tega bo pa še izgubil vse državljanske pravice. Tiste pa, ki se bodo posebno pregrešili, bodo po vsem telesu obrili do gole kože...« Vdove brez mezincev Pri Hotentotih si mora vdova, ki se vdrugič poroči, pustiti odsekati mezince kot žrtev prvemu možu. Po hoten-totski veri se namreč duh pokojnega moža pomiri šele, ko dobi kot zadoščenje mezinca svoje žene, ki se je odločila, da se bo še enkrat omožila. To neprijetno opearcijo izvedejo ho-tentotski padarji presenetljivo spretno in skoraj brez bolečin. Klavir v barvi las Ko si je slovita dunajska tragedija Sarlota Wolterjeva kupovala klavir, je že nekaj dni poprej naznanila svoj obisk v tovarni klavirjev z zahtevo, da morajo dvorano, kjer klavirji stoje, posebno dobro razsvetliti. Ko je nato preizkušala klavirje, se je ob vsakem pazljivo ogledovala v velikem stenskem zrcalu. Priznala je, da ji ni tako važno, kakšen ton ima glasbilo, temveč ali se njegova barva lepo poda k barvi njene polti in njenih las... Škorpijoni plešejo valček Mali knjižni škorpijoni plešejo na prav ljubek in človeku nekoliko podoben način. Najprej si oba izvoljenca stojita drug drugemu nasproti. Nato zagrabi samček s svojimi škarjami samičko in jo trdno tišči k sebi. da se zdi, kakor bi se bila za ples objela. Ce gre samček tri korake nazaj, gre samička tri korake naprej, če gre pa samček tri korake na levo. gre samička za njim. Ta ples traja včasih več ur in je za čudo podoben našemu valčku. Na koncu plesa se živalci združita v dolg, vroč objem. POMEN BESED Vodoravno: 1. Medmet. Kmečka pojedina. — 2. Zaradi stiske vojnega 'časa izumirajoč poziv. Mesto v Bosni, t— 3. Cigaletova »kretnja«. Mlad ne-[govan gozd. — 4. Kopališče na Hr-rvatskem. — 5. Medmet bolečine. Po-| let. Predlog. — 6. Ni vsakdo, kdor piše. — 7. Vas v ljubljanskem okraju. Oblačilo naših »osvoboditeljev«. — 8. Perutninski poglavar. Drevo. — 9. V salmijaku. Zanikan pomožnik. Navpično: 1. časovni prislov. Oblika osebnega zaimka. — 2. Pri ženskah bolj v časteh kakor pri moških. Velika riba. — 3. Ptica roparica. Doma pri Indijancih. — 4. Nizozemski najbolj slovi. — 5. Predlog. Akademska kratica. Oziralni zaimek. — 6. Kraj na Notranjskem. — 7. Cigareta. Otok nesrečnega spomina. — 8. Simbol lahkomiselnih ljudi. Napetost. — 9. Medmet. Vprašalni zaimek. Rešitev križanke štev. 28 Vodoravno: 1. roka; zlom. — 2. opat; loka. — 3. zabela; OR. — 4. ali; otava. — 5. napor. — 6. Avala; mož. — 7. vi; Oršava. — 8. Anam; eden. — 9. rosa; nase. Navpično: 1. Roza; Avar. — 2. opal; vino. — 3. kabina; as. — 4. ate (= ata); Aloma. — 5. lopar. — 6. zlato; šen. — Lo (Saint L6); armada. — 8. okov; oves. — 9. Mara; Žane. Predor pod drevesom V Sierri Nevadi zrastejo neke vrsto orjaške ciprese do 130 metrov visoko in dosežejo debelino do 6 metrov. Ko so v tistih pokrajinah pred nedavnim gradili avtomobilsko cesto, so priŠh do področja, kjer bi moral; vsekaho posekati eno teh orjaških dreves, če naj bi mogli nadaljevati delo. Po dolgem posvetovanju so se inženirji odločili, da bodo skozi ogromne deblo zvrtali predor in tako obvarovali drevo sekire. Cipresa je nenavadno »operacijo« srečno prestala. • v • v Ti\I omicE. j Siromašnemu kočarju se je rodilo dele, majhna deklica. Ko je dele prvič zajokalo, je žena izdihnila in kmet je ostal z otrokom sam. Bilo je v hudi zimi. Oče povije dekletce v tople plenice m se napou z nuni proti fari, h krstu. Spotoma razmišlja, koga naj poprosi, da bi botroval dekletcu. Ugiba a ne ugane ničesar. Pa si reče: »Eti kaj, prvega, ki ga srečam, poprosim za botra. Komaj na tiho to sklene, ze ugleda izza ovinka priti tri stare, sključene ženice. »Bog vam daj dober dani« jih pozdravi. »Bog ga da),« odzdravijo starke in vprašajo: »Kam pa neseš dete, kmetič?« »H krstu grem z njun, a botrov še romam.« In starke, kakor da mu iz misli berejo njegovo stisko, se ponu dijo: »Ce ti je po volji, gremo me tri deklici za botre« pravi prva. »Revne smo ko ti, nima mo ne denarja, ne blaga, da bi dete obdarovale « reče druga. In tretja dostavi: »Pa vendar gremo rade deklici botrovat.« Tako so se pogodili m dete ie bilo krščeno ,n je pr krs u dobilo ime Marjetica. Vračajoč se, so se na prvem k nžpotju ustavile. Dolgo so* sklanjale nad detetomim zapovrstjo nekaj mrmrale vanj, a kmet jih ni razumel. Prva ie rekla: »Lepa «b©š MariilI" 9 živela.« Druga je šepetala: »Dosti trpljenja te čaka.« Tretja se pa nasmehne: »Vseboš)očSu v in ko dopolniš osemnajst let, postaneš kraljica.« Vse tn so poliubile dete n« čelo in ga I*>lozile očetov roke. Hotel se jim je zahvaliti, a botric že ni bito nik |er. »Knž božji,« se pokriža kmet. »Kdo neki soi bule le tri starke?« Zamišljen odide dom ov s svojim malim bremenom v naročju, s svojo malo hčerkico Marjetico. DALJE PRIHODNJIČ Pojoči črv Ko so pred leti izumili prve ojačevalce, so tehniki pred takšen, izredno močan ojačevalec položil drobno pšenično zrno. In glej, v dvorani, kamor so prinesli mikrofon, je bilo slišati na lepem čudno petje, nekakšen sopran. Vzrok temu »petju« je bil črviček, ki si je v pšeničnem zrnu ravno privoščil svoj zajtrk. Majčken, toda hud Mali kolibri je sicer, najmanjši med ptiči, ni pa med najkrotkejšiini. Pogosto napade sovrstnike, ki so po velikosti več ko še enkrat večji od njega. Kolibri ima izredno veliko srce, ki skrbi za močno prekrvljenje vsega njegovega malega telesca. Kadar napada kolibri svojega nasprotnika. se nameri s svojim koničastim kljunom zmerom naravnost na sovražnikovo oko. Preizkusite svoje znanje! Vprašanja in odgovori 1. Odkod ima Normandija ovoje ime? 2. Kaj je lucerna? 3. Kakšne pasme so po navadi j>o-licijski psi? 4. Kdaj je vladal Peter Veliki? 5. Kaj pomeni beseda invazija? 6. H 'kateremu ozvezdju spada polarna zvezda? 7. Kaj gon.i torpedo? 8. Kako dolga je morska milja? 9. Kje leži vranica? 10. Kdo je spisal roman »Emilia Galotti«? Odgovori •(I8AI-63U) Snissei 01 , •ouodojd pod amiiOA 0ugnqa.it larAOiod iabi \ -e •aojjoui geyj -8 •Jituz ruofusrjs 'L •a[ BoiupOA opzaAz jbS -ij ‘Bpa.\paui BSa[Bin ntpzaAzo -9 •jopa uijjcjAO« niiauiod ui bjoa -zi BjooijsuiiBj ai BiizBAUi Bpasag 'S "S3il 3891 k •ruBunatjop ui iJjboao -g •aajouuij^ aSnjp ui ezoii “oaluz uz buijjj g •izajSuv ijazABz afauzod oj os ijj 'oAiiz.ip oIoas IJIAOUBJSIl |8 ‘illiaSBU fBljlUBj '006 3oj>io as ob ’ ju 'AonBuiJON po I ti. rx. mi. a MJ!BePWWWg-3H3! «■» DRUŽINSKI TEDNIK »Popolnoma le razumem,* je odgovorila Lydija. »Tudi jaz sem se ("Vedno tako težko zadrževala. Nesramna je in predrzna. Strašna. Prav £?Ji je zgodilo. Naj končno ve, da ni jjjki. Če bo papa izvedel, bodo seve- a sitnosti. Njemu je to nihče posebno "i srcu. Za naju dve se še zmeni ne.« Breganiova je pozabila, da se niti *ha niti Vera mkoli nista dosti bri- £?li za moža, oziroma očeta, v zad-lem času sta ga pa sploh zanemar-Mi.. Prosojali sta mu celo, da bolc-*©n samo hlini. Lydi,ia je v prejšnjih »elih res čutila neko ljubezen do Loj-fcta Breganta, ko je bil še mlad in ■©P, toda tista ljubezen je izvirala prav za prav samo iz udobja, ki ga ji te nudil, in iz bogastva, katero je |mel. Ko je glavno po Lydijini krivdi to bogastvo skopnelo, je skopnela počasi z njim tudi njena ljubezen do Loizeta. Bila je preveč sebična, da bi »Ploh mogla občutiti kaj več kakor le Plehko 'm minljivo čustvovanje. Vera Pn ie bila vsa materina in od začetka ''zgojena tako, da ljubezni ni poznala, *© čustvovanja ne. Počasi sta se J’dalj obe celo prepričanju, da je le *-°ize Bregant kriv vseh munih stisk «1 Pričeli sta ga zanemarjati in prezirati. Potem je prišla še Sonja m le Lojze jima je stal na poti pri načrtu, odriniti jo od dediščine. Nikoli nista ® tem razločno govorili, toda pod-zavesino sta si obe želeli — njegovo »mri. Potem bi šele mogli opati na uresničenje zasnovanega. Toda tudi mati in hči nista čutili druga do druge več ljubezni. Ce se (e Breganiova zavzemala za to, da *>i si prisvojili premoženje bratranca Frana Breganta, ni delala tega iz ljubezni do hčere, ampak le iz želje, da bi ob njej mogla tudi sama spet zaživeti razsipno življenje bogatinov. Veri je pa bila mati spet potrebna v prvi vrsti pri pomoči za uresničenje •ega načrta in pri poti v veliko družbo, v katero je hotela po vsem »volem neponehljivem hrepenenju. Zdaj sta bili obe celo zadovoljni, da je Sonja izvedela tisto, česar ji dotlej ni bilo znano. Tako bo povzročala manj težkoč, če bo napočil dan L'o bo Vera skušala nastopiti pod hienim imenom kot Franova b& bi dedinja. »Ni se ti treba bati, da mu bo povedala,« je rekla Vera. »Rekla sem £, da bi ga s tem preveč vznemirila in obljubila mi je, da bo molčala.« »Zelo dobro!« je vzkliknila Bregantov a Vera je odšla k očetu in mu povedala, da Sonjo močno bob glava bi se je zato umaknila v svojo sobo. Potem mu je dejala, da se bo zaenkrat moral zadovoljiti z njeno postrežbo, čeprav je za tako delo nespretna in skupaj z materjo tudi ne Verjame, da je zares tako bolan, da bi moral ostajati v svoji sobi, in v postelji. »Tako, tako!« je rekel Bregant m * čudnim pogledom premeril svojo hčer. »Vidve torej sploh ne verjame la, da sem bolan? Sicer pa »e boš imela z menoj težav. Vem, koko težko breme bi ti bilo, ostati dolgO Pri meni« »Nikakor,« je skušala ugovarjati Vera. »Saj sem rada pri tebi, toda če ti streže Sonja, potem sem jaz ©dveč.« »Sonji menda pač ni zares in hudo hlabo?« »Ne, ne. Samo glavo jo nekoliko boli.« Lojze Bregant ji ni verjel Samo Zaradi glavobola Sonja ne bi izostala. Saj se je že dolgo bal za njeno zdravje, ko je tako malo skrbela zase. ROMAN DVEH DELIH O, če bo bratranec ustregel prošnji v njegovem pismu, potem bo Sonja itak kmalu zapustila bretonsko graščino. Potem se ne bo nihče več brigal zanj. 2alosino je opazoval svojo hčer, ki je vzela neko knjigo, se zatopila v branje in se zanj ni več zmenila. Kako drugače se je vedla pri njem Sonja! Kako je mogoče, da sta tako različni, čeprav sta si zunonje zelo podobni? Toda ne, Sonjine oči so polne dobrote, miline in ljubezni, Verine pa so mrzle, brezsrčne in tuje. Tudi ves izraz je različen. Lojze je zavzdihnil m Vera se je ozrla po njem: »Miš česa?« »Ne, hvala,« je odgovoril. »Beri k: dalje!« Cez nekaj časa je prišla tudi l.y-dija. Pogovarjala se je nekaj minut z možem po njeni stari nemirni navadi, skakala po sobi in odprla vsa okna. Mimo tega je zasmradila vso sobo s svojim močnim in neprijetnim parfumom, ki je bolnika vznemirjal. Toda ugovarjal ji ni. Vedel je, da bi bila takoj užaljena in potem bi moral poslušati ipeno jezikanje, katerega ne bi bilo kmalu konec. On pa si ni žete! nič drugega kakor samo miru. Lojze Bregant ni bil nikoli človek z močnimi čustvi in krepko voljo. Smotrnejša vzgoja bi pa bila mogla napraviti iz njega prav koristnega človeka, ate ni bil deležen. Njegovi starši so ga te razvadili, m potem je postal prezgodaj njih dedič in bogataš. Nevajen dela, je svoje bogastvo nesmiselno razmetaval. Edina dobra lastnost, Id jo je imel v večji meri in mu je vedno ostala, je bila njegova srčna dobrota. Dokler je bil bogat, so ga mogli vsi izkoriščati, najbolj pa njegova razsipna in prevzetna žena. Potem, ko ni imel ničesar več, je bil pa kljub temu zadovoljen, da ni še slabše, kakor je bilo. Spremeni! »e je šele v času, ko je bila Sonjo na graščini. Nič več ni bil prejšnji Lojze Bregant, ki je tako rekoč slep hodil skozi življenje. Svet in življenje je pričel gledati z drugačnimi očmi. Od Som© *© te naučil tudi prve resnične ljubeznivosti in ljubezni. Tedaj je pa tudi spoznal, da je življenje zapravil in ni bil nikoli deležen tiste sreče, ki jo more nuditi te resnično čustvovanje ljubeče se družine. Toda spremeniti ni bilo mogoče ničesar več. Moral »e je vdati v usodo. O vsem tem je premišljeval tudi tedaj, ko je videl, kako malo se žena m hči zmenita zanj, kajti kmalu sta »e pričeli pogovarjati le še o modi m podobnih piehkobah. Zahrepenel je znova po Sonji. Kako vse drugače je bilo, ko mu je ona delala druščino. In postalo mu je neizmerno hudo ob misli, da bo nemara že kmalu za vselej odšla. XXX Naslednje jutro je prišla Soma spet v Lojzetovo sobo. Bfla je zelo bleda, toda ljubezniva kakor vedno. Stric se te je skoraj prestrašil m hotel, naj odide rajši na zrak, dokler ji ne bo popolnoma dobro. Toda Sonja ni hotela: »Pri tebi bora ostala, stric. Predolgo sem bila izostala zaradi ne- tim nega in nepomembnega nerazpo-loženja. Saj mi ni čisto nič.« »Ne, ne,« je rekel stric. »Preveč se ženeš. Morala bi se bolj gibati na prostem.« »Pri tebi mi je vedno najlepše,« je dejala Sonja. »Ah, ljubi otroki« je zavzdihnil. »Nemara bo kmalu spet vse dobro. Močno slutim, da bo doseglo moje pismo pri tvojem očetu uspeh. Potem me boš zapustila.« Sonjo je spreletela nova neizrekljiva bolest. Zapustila? Se vrnila domov? Domov? Kje je njen dom? Ne, nikjer ga ni. Nihče je ne bo nikamor klical. Toda dejala ni nič. Saj ni hotela izdati, da ve vso resnico. Ostala bo tu in stregla temu dobremu človeku, o katerem je mislila — kakor o svojem očetu, da ie res njen oče — da je njen resnični stric. Ko pa bo umrl, bo takoj zapustila graščino Beauchamps in odšla v svet. Kamor koli že, saj je vseeno, vseeno. Zato je rekla: »Ne bom te zapustila, dokler me boš potreboval.« »Ne bodi nestrpna, otrok!« ie dejal Lojze čez trenutek, misleč da je tako prepadena samo zaradi pričakovanja očetovega odgovora. »Odgovor na 8KVSRIB M SLIKE, FGT06RAFIJE. GBBELME KLEIN LJUBLJANA, Wolfova 4 pismo ne more priti tako naglo. Potem tudi ni gotovo, če je tvoj oče doma in če bo mogel takoj odgovoriti.« »Saj nisem nestrpna,« je rekla Sonja. »In bodi prepričan, da ne bom odšla od tu, dokler boš bolan. Ali naj ti kaj berem?« Ni ji ugovarjal, in Sonja je poiskala neko knjigo ter pričela brati. Brala je vse tako dolgo, da se je vrnil An-toine, ki je bil na svojem kolesu odhitel po pošto. Lojze je takoj opazil, da je med časniki bratrančevo pismo, toda prevzel ga je tako, da ga Sonja ni mogla opaziti. Hotel ga je prebrati šele ko bo sam. Če je odgovor negativen, potem bo Sonjo šele počasi pripravil na grenko resnico. Toda na Franov odgovor je bil tako radoveden, da ni mogel dolgo vzdržati, zato se je kmalu nagnil k Sonji m ji dejal: »Naj bo dovolj za danes, moja dragal Pojdi za nekaj časa na sprehodi« »Saj sem ti vendar rekla, da mi ni nič več slabo,« je ugovarjalo dekle. »Najrajši ostanem pri tebi!« »Nikakorl« je dejal. »Ostani eno uro na prostem, da ti bo potem kosilo bolje teknilo. Razen tega bi zdaj rad malo zadremal.« Tedaj ni več ugovarjalo. Vstala je, mu popravila blazino, mu izročila hladilno pijačo in ga pobožala po čelu. Lojze se je počutil tedaj zelo slabo. Vso noč ni bil nič spal. Pa tudi Sonji ni bilo neljubo, da se more za nekaj časa odtegniti stričevim poizvedujočim pogledom. Saj je čutila, da se še ne more obvladati tako, kakor bi bito treba, da bi docela prikrila svoje resnično razpoloženje. Tudi oria m ponoči spala. Naglo je odbrzela po stopnicah na prosto, da ne bi srečala tete ali sestrične. Toda prav v trenutku, ko je stopila skozi vhodna vrata, sta ji prišli nasproti. Plaho jima je napravila prostor, onidve pa se nista niti ozrli po njej in tudi na njen pozdrav nista odzdravili. Sonjo je njuno vedenje potrlo. »Kakor da bi bila kužna!« je pomislila. Toda zdaj je razumela vzrok njunega ponosa in prezira nasproti njej. Skoraj trepetala je od strahu pred poldnevom, ko bo morala pri kosilu sedeti z njima pri isti mizi. Naglo je odbrzela v park. Lojze Bregant pa je bil takoj, čim je Sonja odšla, pograbil bratrančevo pismo in bral: »Moj ljubi Lojze I Zelo lepo je, da si mi pisal, kako mi je Sonja podobna. S tem si mi vzbudil prvo upanje, da je vendarle moja hči. Potem se je pa zgodil čudež, resnični čudež. Uro potem, ko sem prejel tvoje pismo, sem prejel iudi zadnji dokaz, da je bil ves moj strah prazen. Sonja je moja hči! Zdaj Ti morem brez prikrivanja razodeti, da sem neizmerno trpel zaradi svojih dvomov in ločenosti od hčere. Kako sem grešil nad njo. Od vsega tega sem tako prevzet, da Ti ne morem pisati tako, kakor si želim. Zato Te prosim za danes le to: Pošlji mi nemudoma mojo hčer domov! Ker si Ti bolan in tudi meni zaradi slabosti srca ni mogoče tako daleč potovati, naj jo spremi do Ljubljane Tvoja žena. Za to uslugo ji bom zelo hvaležen in jo bom bogato nagradil. Poleg tega ji bo sprememba na potovanju gotovo v razvedrilo. Tebi bo zadostovalo, če ostane ob Tvoji strani hčerka Vera. Če pa to ni mogoče, potem mi brzojavno odgovori, da bom našel koga drugega, ki bo prišel po mojo hčer. Samo ne odlašaj. Star sem in nikoli ne morem vedeti, kaj se mi more dogoditi. Zato sem nestrpen, ko pričakujem, da bom mogel vendarle s popolno zavestjo resničnosti objeti svojo hčerko. O vsem drugem Ti bom pisal v prihodnjem pismu. Moji hčerki pa ne povej nič drugega kakor samo to, da jo nujno kličem domov, nemirno hrepeneč po njej. Kar bo še potrebno, ji bom povedal sam. Hvala Ti, da si ji dal drugi dom m si toliko let skrbel zanjo. Jaz sem ves razburjen. O Bog! Samo da še doživim njeno vrnitev! Bodi prisrčno pozdravljeni Tvoj Fran « Lojzeta Breganta je spreletelo neizmerno veselje, da je Sonja vendarle dosegla svojo pravico m dokaz, da je resnična Franova hči. Toda obenem je začutil v sebi tudi prav tako neizmerno bolest, da jo bo na na-gloma izgubil. Obe ti občutji sta ga omamili, da mg je pričelo postajati slabo. Zaman se je trudil, da bi spet spravil pismo v ovoj. Ni mu uspelo. Pred očmi se mu je pričelo megliti. Pričel je grabiti z rokama okoli' sebe. Potem se jc nenadoma ves stresel in obmiroval. Bil je mrtev... Naglo in brez bolečin je prišla ponj smrt. Zadela ga je kap. Franovo pismo je obležalo na odeji. Tako je ležal spokojen več ko pol ure, ne da bi kdo pogledal k njemu. Lydija in Vera sta pač vedeli, da ga je bila Sonia zapustila, toda potrebe, da bi namesto nje onidve odšli k njemu, nista začutili. Sele čez več ko po! ure se je Lydija domislila, da potrebuje spet denar za nove obleke in sklenila je neutegoma stopiti k možu. Bila je zadovoljna, da ni Sonja pri njem. Brez vsake zle slutnje ie stopila Breganiova v moževo sobo in videla, kako je negibno slonel v postelji. Mislila je, da spi, toda ko se mu je približala, je zagledala njegove osle-klenele oči in mrtvaški obraz. Pograbila je njegovo roko: bila je mrzla in mrtva. Samogibno je iztegnila drugo roko in mu zatisnila oči katerih ni mogla gledati. Nekaj trenutkov je ostala brez razumevanja in ni mogla verjeti, da je njen mož res mrtev. Sele nato si je zakrila obraz z rokama in zdrknila ob postelji na kolena. »Oh, mon dieu! Egon!« je kriknila. »Tega nisem vedela, da si zares, da si tako bolan«. Kar je bilo v njej še dobrega, je tisti trenutek vstalo v njej in iz oči so ji privrele solze. Nekoč je tega mrtvega moža vendarle ljubila, na svoj način seveda, toda gotovo. Preteklost je spregovorila znova. Tako je klečala nekaj trenutkov ob mrliču, potem se je dvignila, da pokliče hčer. Takrat je pa opazila Franovo pismo in obšla jo je slutnja, da je morda ono bilo vzrok razburjenja njenega zdaj mrtvega moža. Pograbila ga je in pričela brati. Solze so se ji posušile in namesto misli na smrt so io prevzele misli na tisto, kar je razo-' devalo pismo. Sonja mora domov. Sonja je resnična Franova hči. Ne, ne, to ne sme biti! To je treba preprečiti, za vsako ceno preprečiti! Mož je mrtev. Ne more se več vmešati v njen načrt. Pot ie prosta... Z naglo kretnjo je skrila pismo v svoje nedrje. Zdaj je napočil trenutek, ko je treba Sonjo zamenjati z Vero. Njen mož je bi) pisal Franu, da mu je Sonja podobna. Dobro. Tudi Vera mu je podobna. Sonja ne sme izvedeti za io pismo, ne sme izvedeti, da je zares Franova hči, ne sme izvedeti, da jo oče kliče domov. Misliti mora dalje, da ie ba-stard in da ne bo nikoli smela v Ljubljano. Tako bo vse igrača. Lydija je planila iz sobe in s svojim ihtenjem, ki jo je nanovo obšlo, takoj privabilo Vero, in ko je hči izvedela, kaj se je zgodilo, je še ona pričela ihteti in ni trajalo dolgo, pa se je znašla poleg njiju še Anelta. V trenutku je tožila vsa graščina in sluga Antoine je moral nemudoma po zdravnika, da izstavi mrliški list Ko se je Sonja čez. dobro uro vrnila iz parka in zaslišala jok, ni niti slutila, kaj se je zgodilo. Planila je v stričevo sobo in opazila, kako kleči teta Lydija ob postelji, ob mrliču... »Kaj se je zgodilo?« je kriknila Le služkinja ji je odgovorila in ji povedala, da so našli gospoda pravkar mrtvega. Sonja si je z rokami stisnila srce in iz oči so se ji utile solze neizmerne bolesti, ki je bila tako velika, da je sicer ostala nema. Hotela se je približati mrtvemu stricu, toda Bregantova jo je odgnala: Dalje prihodnjii. KULTURNI TEDNIK Simčičeva Tragedija stoletja Po svojem romanu »Prebujenie«, s katerim te stopil Zorko Simčič skoraj ©e priča kovano v slovensko slovstvo ia kam ▼ njem prikazal živlienie srednješolcev okoli mature, se nam je Predstavil rdaj z zbirko humorističnih ertic »Traeediia stoletja«. N« 138 stra-Beh čemerke ie zbral (kakor sam ftravj ob koncu, v tulilu leta 1943.) ©etnalst krajših sestavkov, ki so bili Svečine že objavljeni kot listki ati tako drugače v letih 1988.-1943. Raftov tim le dala nrva satira, ki prikazuje kot tragedi io našeea stoletja blazne zablode literature, slikarstva In sploh umetnosti ter kritike. S to satiro se ie Simčič pridružil nekaterim italijanskim in francoskim satirikom. ki so v zadnjem desetletju, prav la ko ko on zdaj pri nas. »vaelj na »ikot razne zablodne umetniške trme. Podobna svoistva kaže tudi njegov »ruci sestavek pod naslovom: »Ltubi •vojeea bližnjega kakor... sebe«. Sapi d da je tu naperjena ost proti na-ftim jezikovnim dlakocepcem. Na umetnost *e dalje nanašajo Se črtice: Posredovanje umetnosti, 0 novi ideji romana. Filozofizem in Literarni sestanek. čeprav imaio zraven Se druge ©rimesi. Ostali spisi t« Simčičeve zbirke. Izdane v samozaložbi, so ali satire na trgovino in reklamo, na pozabljivost Profesorjev, nn družinsko življenje, časnikarski poklic polpreteklo brezposelnost doštudirane mladine, ali pa “olj samd humoristično-zabavni feljtoni. kakršne so pisali pri nas zlasti *?ai že pokojni redkoštevilnj slovenijo humoristi z Milčinskim na čelu. 'endar se razločuje Simčičevo delo ~d niih ne le po notranii ideji am-Pak tudi do načinu pisanja. Težišč* tetra humorja namreč ni v besedni, temveč boli v situaciisld in idejni komiki. Zato ta humor tudi ni tako zunanje vsiljiv in površinsko dražliiv. To nam razodeva, da bi ze utegnil mladi pisatelj razviti v pomembnega satirika, kakršnega, bf Slovenci res potrebovali. Morda bi utegnil doseči v tel »meri ie reč kakor T kaki drutri literarni zvnfi. Po vsem tem moramo Simčičevo »Mrko satiri čn o-fi umortstične proze »Traeediia stoletja« iskreno pozdraviti, in prepričani smo tudi. da bo našla t naši javnosti popolno zanimanje. Saj smo nemara prav v sedanjih dneh krvavo potrebni »bega iz resničnosti« v svet vedrine, četudi sa-tiri8n»- alk -fejraMk■> Khiiea ie tudi grafično prav prikupna in spreiem- jiirčiičev Cvet ta sad. Zimska pomoč le izdala kot eno »volih knjig za knjižno tombolo Jurčičev roman »Gvet ln sed« in se s tem poktonils slovenskemu romanopiscu za stoletnico njegovega rojstva. Jezikovno je natis pripravil prof. Jesenovec, uvod ie napisal Božidar Borko, Ilustraeiie te p* oskrbel »kad. slikar prof. Safta Bantel. »Cvet in sad« Io po časovnem redu roman Josip* Jurčiča, tri ie nastal po »Desetem bratu«. Toda kakor ▼ nobenem svoiem pasnetšem spisu, tako tudi ▼ tem naš prvi romanopisec ni več dosegel Hote Vikine, kakor v svoti rani umetnini. Vendar razodeva tudi »Cvet in sad« mnogo oaDk in te vredno kot delo naše klasike, de se vedno znova ponatia-kuie. Božidar Borko te v svojem uvodu lepo prikazal pomen Jurčiča in njegovega dela. posebej še tega romana. Polec inieial-nih vinjet is napravil Ilustrator ie enajst celostranskih risb in nov pisateljev portret, feantlove Ilustracije »o celotno v skladu z delom samim. Knjiga obsega deset pol in ie grafično vzorno izvedena. Dr. St. Bevk: Po živalskem svetu. Mod tombelskimi knjigami Zimsko po- moči zavzema Bevkovo delo »Po živalskem svetu« posebno mesto, ker ne sega na področje leposlovja, ampak poljudnega prirodopisja. Podnaslov nam pove. da te to zbirka razprav in slik iz življenja živali. Vendar se ?ačin Bevkovega pisanja često pribli-ule leposlovnemu, vselej pa takemu prikazovanju, ki ie poučno in zabavno obenem. Knjiga ni stroco načrtno delo. saj te le seelava najrazličnejših, starejših in novejših spisov, ki so bili delno tudi že drugod natisnjeni. Tudi stike niso nove. Vendar bo knjigo »Po živalskem svetu« z veeeliem vzel v roke vsakdo, kdor se zanima za prirodo. Prav posebno bo še dobro došla mladini. Ob niei se nam zbuia želja, da bi nam naš odlični prirodo-mscc napisal še več tekih deL morda bolj zaokroženih ln z ožjega področja, saj nam Bh zelo manjka. Ob koncu knjiee le dodan še pregled živalstva tn pregled vekov ln tvorb, v katerih so nastale usedline z izumrlimi živalmi. Knjiga obsega 236 strani če-trtinke. Razstava Mirka Kujaličn. V Kosovem salonu ie priredil te dni razstavo srbski Akademski slikar Mirko Kuja-Čič. Razstavil je svoja olie ki so nastala vsa v nafti domovini. Slikar razodeva talent, znanje in tudi že zore ven ie. V marsičem te PO načinu svojega gledanj«, obhkovania in tudi barvne tehnike »oroden nekaterim našim mlajšim Šiftarjem, do notranjem bistvu se pa od niih vendar razločuje. Kujačič je po rodu Črnogorec tn so ga bili vojni sapletliali pripeljali k nam. in Kljub tema, da so okna v zaklonišča zadelana, še niso varna pred zračnim pritiskom, ki nastane pri eksploziji bomb in min. S11B Is otroških ust Kristinca ima komaj sedem let Eno leto že hodi v šolo. 0, ko le ne bi bilo teh zoprnih šolskih nalogi Včeraj na primer je spet imela takšno težko računsko zadevo. »Deset kruhkov stane trideset lir. Koliko stane en kruhek?« »Tri lire,« se moško odreže Kristine«. »Dobro! In kako si to izračunala?« vpraša zadovoljno učitelj. Kristinca se nasmeje: »Kupila sem si ga včeraj v mlekarni, gospod učitelj.« Logika »Fantiček, podrži mi nekaj minut mojega konja.« »Ali grize?« »Ne.« »Ali uhaja?« »Ne.< »Zakaj naj ga pa potem držim?« Napak ga je obsodila Gospod Dreta se z Ženo zadnje čase nič kaj dobro ne razume. Njegov prijatelj mu zato svetuje, naj bo kolikor mogoče nežen z njo in naj jo vsak dan. ko se vrne iz službe, poljubi. Dreta je sklenil, da bo prijatelja ubogal in Je zato, stopivši zvečer v kuhinjo, ženo objel in poljubil. Zena ga je pa smeje so odrinila od sebe, rekoč: »Danes imam pa res slab dan. Služkinja mi je razbila najlepšo vazo, Jožek mi je polil namizni prt s črnilom. zdaj si pa še ti pijan.« Da bolj drži Neki kmet je v svojem sadoynjaku nabil tablo * naslednjim napisom: »Zaradi tatov smo postavili v sadovnjak pasti, ki vsakogar, ki hoče trgati sadje, ubijejo. Poleg tega se mor« tat še pred sodiščem zagovarjati.« Upravičeno nezaupanje Iz reklame za jajca v prahu: »Jajce v prahu je enakovredno svežemu jajcu, le ne smemo ga cvreti ali primešati moki.« Kuharica: »Hm, to bo pa tako kakor s tistim konjem, ki ga je hotel lani kupiti moj mož. Mešetar mu jo prav tako rekel, da lahko vse počne z njim, samo jahati ga ne sme ali pa voziti se z njim.« Mlada zakonca Zena: »Ali veš, kaj si danes jedel?« Mož: »Kaj ne bi vedel, srček, stročji fižol v omaki.« 2ena: »Kako si pa to Jed tako točno uganil?« Mož: »Saj je kuharska knjiga še odprta na mizi.« Dogovor »čakaj me ob osmih pri uri.« »Prav, a kdaj boš prišla?« Pomota »Ljuba gospa, zdaj mi pa povejte, zakaj ste stanovanje najprej natanko pospravili in šele po šestih urah javili policiji, da je bil nekdo vlomil vanj?« »Vidite, gospod svetnik, ko sem prišla domov in sem videla, da je vse navzkriž in razmetano, sem mislila, da se je moj mož ravnokar preoblekel in pri tem izgubil ovratni gumb!« lalno sredstvo »Maj drok ss fcslco rod joče..." Neka naročnica nam piše, da njenega sedemletnega sinčka kaj hitro solze oblijejo. Celo sam ie nekoč delal: »Sam ne vem, zakaj moram tolikokrat jokati, drugim otrokom na ni treba.« Mati nas vprašuje, ali bo to pozneje samo po sebi minilo in ali ie mogoče kaj ukreniti proti lej navadi. Verjetno, da ima otrok izredno nežen in občutljiv živčni sistem, zato morata mati in vzgojitelj to upoštevati. Takšnega otroka zaradi jokavo-sti ne smemo nikoli grajati ali oštevati, ali pa celo nahruliti, naj se vendarle premaga. Predvsem pa ne smemo takšnega otroka zasmehovati in dražiti z besedami: »Fant ne sme jokati, to smejo samo punčke.« Če vidimo, da gre otroku spet na jok. ga moramo takoj razvedrili, toda tako, da dets samo tega ne bo opazijo, niti slutilo našega namena. Prav tako otroka ne smemo obžalovali ali tolažiti, tako ga le por !:užimo. Najboljše je, da se pota .mo. kakor daj otrokovega joka sploh nismo opazili. 7. voljo otrok teqa nedostatka — zakaj nedostatek je vsekako — ne bo mogel odpraviti. Cim bolj se bo trudil in mislil na to, da ne sme jokati, tem bolj mu bodo solze v oči silile. Pogosto tiči vzrok takšni cmeravosti v okoliščini, da otroka so-Sulci preveč dražijo. Morda ima otrok kaj smešnega na sebi, morda je smešno oblečen ali ima kakšno prirojeno napako v govoru, skratka nekaj, kar zbuid v drugih otrocih občutek smeš-tiosti. Če je tako. je treba poskrbeti, da odpravimo sleherno posebnost v zunanjščini otroka. Poskrbeti moramo, da se otrok po ničemer ne bo ločil od svojih tovarišev ne v šoli ne v igri. Razen tega naj skuša mati otroka navaditi, da ji bo vse zaupal in ji potožil, če bo potrt in nesrečen. Vse to dosežemo samo zlepa in z dobroto. Materi to ne bo težko, drugače je pa z očeti. Oče si po navadi želi, da bi bil njegov sin utrjen in možat. In zato očetje solze teže prenašajo kakor matere. Neredkokdaj oče sina nahruli. če ga vidi jokati. Pri nežnih, občutljivih naravah ustvari takšno nerazumevanje s strani cčeta med sinom in očetom napel, težak odnos. Prav tako bi bilo pa hudo napak, če bi o tej otrokovi navadi pripovedovali vsakomur in se o njej vpričo o t/oka razgovarjcli. Otrok ne sme siišati, da je občutljiv in živčen. Zato naj mati tudi učitelja opozori, da je otrok bolj občutljive narave. Največje_ uspehe dosežemo v takšnih primerili, če na videz otrokovo nagnjenje k joku prezremo, hkrati pa storimo vse, da mu"olajšamo njegovo stališče. V hudih primerih je priporočljiva izprememba okolja, pri čemer se je najbolj obneslo daljše bivanje na deželi. pletite, tako d* dopletene dele vse-lei strnete z navpičnim dolom izreea. Pletito do raino*. Nikoli ne smete likati tistih delov, ki ie niih namen, da ostanei-o no* sebno orožni, torei ovratnik, zapestja in pas. če ste te dele pletli v vzorčku dveh desnih in dveh levih peteli. žmm hazgo¥om NAS NAGRADNI NATECAI Kotiček za praktične gospodinje Za vsak prispevek, objavljen v tel rubriki, plačamo 10 lir Kruhovi cmoki Iz starega kruha lahko narediš zelo dobre in izdatne cmoke. Kruh nareži na kocke in popari. Nato Pa iztisni ih dodaj iaičneea nadomestka, ki si Ba raztopila v malo vode. osoli in opoprai. Na maščobi prepraži malo čebule in zeleneča peteršilja, dodaj ktuhu. dobro premešaj in dodaj še $ekai žlic moke. Oblikuj cmoke in ftb kuhal v slanem kropu le nekaj rfiinut. Serviraš jih s solato ali pa h kakšni omaki. N. N., Ljubljana Pečena polenta Skuhal polento in jo zvrni na krožnik ali desko. Zarumeni na maščobi pTecej na rezine zrezane čebule in če imaš. še drobno zrezane paprike. Temu Iz raznih volnenih oslankov, ki smo jih sparale od siarih jopic, iz neka) blaga ali pa tudi iz siare obleke, si lahko naredimo čisto novo obleko. A!i vam morda niso všeč te štiri oblekce na naši sliki? Nobena izmed njih ni čisto nova, in vendar so vse štiri izredno ljubke. Prva obleka ima v životu pleteni dve progi poševno in pletena zapestja. — Druga je pletena od sedla do pasu in ima pletene tudi žepe. — Tretja^ je kaj preprosta, saj ima pleten vložek samo pod vratom, prav v islem vzorcu narejen, kakor so tudi žepi._ — Zadnja obleka ima pa poleg života tudi rokave in širok pas. Pripominjamo, da se najbolj poda za takšne obleke enostavno pletenje desnih in levih petelj; razni vzorci se pa nič kaj prida ne obneso. Kar redkokatera ve Naočniki ozdravijo želodec Škiljenje navznoter je hude nerodna zedeva, posebno ker ga laik težko opazi KRZNENE PLAŠČE lisičje boe, dobro ohranjene, kupuje Krznarstvo Rot, Mestni trg 5 Sprejem samo dopoldne. Vhod skozi vežo dodaj še precej paradižnika, zrezanega na tanke rezine, osoli in opopraj. Bbtem namaži kozico, daj v njo za dVa prsta debelo polente in jo pokrii s pripravljeno zmesjo. Nato jo_ peci v pečici četrt ure. Pečeno zreži na štirioelate rezine in serviraj s solato. Z. B. Honorar za objavljeni recept dvignete lahko takoj po objavi v naBl upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika«. Kotiček za praktične gospodinje, Ljubljana, Poštni predal 253. Misli o lepoti Lep biti je nevarno, lepoto si pridobiti, je težavno, lepoto ohraniti, je pa skoraj mojstrovina. Vsaki ženski podele vile ob rojstvu drobec lepote. Samo od nje same je potem odvisdo, kako zna z njo ravnati. Ali si z njo pomaga do sreče, alj pa * njo onesreči še druge. Tapetnik je v čakalnici nekega okulista — zdravnika za oči — obnavljal tapete. Ko je mojster ravno razvijal blago in pripravljal lestev, je zdravnik opazil, da je izredno bledičen, suhljat in da dela vtis nezdravega človeka. Bil je upadel in zdelo se je, da ga najbrže večkrat glava boli. Ko ga je zdravnik povprašal, ali je morda bolan, je možak obotavljajoč se priznal, da se že več let kaj slabo počuti. Nič kaj pravega teka nima. toda to še ni najhujše. V glavi stalno čuti hude bolečine, neredkokdaj mu je pa tudi slabo v želodcu. Na vprašanje, ali si je že dal preiskati želodec, je tapetnik odvrnil, da je že bil pri zdravniku, toda ta ni mogel ugotoviti drugega, kakor da ima »nervozen želodec«. Ne kaže mu drugega, kakor da se ravna po predpisani dieti. >Ne, ne morem se pritožiti, da imam slabe oči,< je na ponovno vprašanje odgovoril bolnik. »Kajpak, če dolgo berem, me že nekoliko bole, toda to je naravno. Vsako razburjenje mi pa na želodec -udari. To je najhujše.« Okulist ga je pa vseeno natanko preiskal in ugotovil, da tapetnik nujno potrebuje primerne naočnike. Z njimi si bo namreč popravil očesno napako, ki je sicer na zunaj ni opaziti. Razen tega mu je zdravnik tudi zapisal neko mazilo, ki naj mu okrepi veznice. Že po nekaj mesecih je tapetniški mojster poslal čisto drug človek. Kar vzcvetel je, se popravil, dobil tek in se precej zredil, Tapetnik, ki je zaradi oči bolehal na želodcu, je zanimiv primer, kako se človek lahko dolgo vrsto let zdravi za napačno boleznijo. Ta bolnik se je dolgo trudil, da bi z napenjanjem veznic izravnal svojo očesno napako. S je preobremenjeval živce, ki so so mu uprli v želodcu, tistem organu, ki je bil pri njem — in je pri večini ljudi — najobčutljivejši. Razumljivo je, da človek lahko dobi migreno, da ga prevzame od časa do časa silna razdražljivost, da. celo prepirljivost, če sj mora večno napenjati očesne mišice in pri tem — zaradi očesne napake — še ne more ujeti slike, ki jo normalni človek z lahkoto dojame. In da ni ta primer edini, nam kaže razprava profesorja Grunerta iz Bremena v »Monakovskrm zdravniškem vestniku«. Dr. Grunert poroča, da je imel priložnost v več »to primerih ugotoviti, da določena očesna napaka «- namreč notranje škiljenje — laliko kar najneugodneje učinkuje na splo*-počutje človeka. Dognal je, da ■ ljudje e »*polnoma fcdravdini oontf opravljajo Jnwno tudi še tako naporno poklicno delo, narobe pa ljudje • pni-ktifcm škiljenjem kaj kmalu opešajo .JUvčbo in duševno. Počutijo »o stalno [utrujene, živčne, so slabe volje in potrti. Zdravnik po navadi ne more ugotoviti nobene določene bolezni in takšnega bolnika kratko i* malo uvr- sti med hipohondre — namišljene bolnike — ali pa med živčneže. Kdo tudi bi si mogel domisliti, da ta komaj opazna očesna napaka, to prikrito škiljenje na ves živčni sistem lahko tako vpliva, da povzroči pravo želodčno bolezen? In vendar so okulisti s primernimi prizmatičnimi naočniki, z zdravili za okrepitev očesnih mišic in v težjem primeru z operacijo marsikaterega bolnika rešili želodčnega obolenja, celo v primerih, ko bi morali biti ti bolniki že operirani zaradi želodčnih čirov in ran. Takšni čiri nastanejo,, kakor je znano, zaradi presežka želodčne kisline, ki razjeda želodčne in črevesne stene. S prenapenjanjem očesnih živcev namreč bolnik nadraži živčevje želodčnih sten, tako da te izločajo preveč želodčne kisline. Zato odslej zdravniki-inter-nisti pošiljajo bolnike z želodčnimi Še več, zdravnik je bil prepričan, da je tudi ta očesni nedostatek bii kriv nesreče, ne pa vozačeva nepazljivost, kakor so sprva mislili. Ker mora vozač gledati ves čas strmo predse, oči, ki niso čisto zdrave, zaradi napora odnehajo in nesreča je tu. Vsaka torej, ki trpi za glavobolom, slabostjo, razdražljivostjo ali pa za preobčutljivostjo želodca, pač za samimi nevšečnostmi, ki jim ne more zdravnik odkrti organskega vzroka, naj se spomni na ta članek in vpraša za svet glede svojih nadlog 6e zdravnika za oči. Kam z otrokom? Starši, ki so v dvomu, ali naj svojega otroka vpišejo v srednjo ali strokovno šolo, ali naj ga rajši dado v uk h kakšnemu obrtniku ali pa v kakšno drugo zaposlitev, naj otroka pripeljejo na brezplačno preizkušnjo njegovih sposobnosti na Pokr. poklicno svetovalnico na Aškerčevi cesti 26 IT. (v poslopju šolske poliklinike), kjer dobe tudi vsa ostala pojasnila in navodila te vrste. Preizkušnje se vrše samo dopoldan. Gospodična B. G., Ljubljana. O podobnih nevšečnostih kakor je vaša, smo v našem listu že pogosto pisali. Posebnega zdravila ni, ker bi ga sicer prav gotovo vse žensko uporabljale* Morda se bo po vojni uveljavilo hormonalno zdravljenje, toda doslej na tem področju še ni praktičnih uspehov niti kakšnih uspešnih zdravil. Nekoliko pomaga telovadba. Kolikor vem, se je najbolj obnesla tale vaja: vzemi v vsako roko po 1 kilo težko utež in kroži z rokama hkrati zdaj v levo, zdaj v desno, dokler se ne utrudiš. Gospodična M. K., Ljubljana. Rekla bi, da pretiravate. Vsak obraz ima prikupne poteze, če le ni večno čemeren ali zavisten. Kolikor vem, pri nas še ne delajo kozmetičnih operacij, toda nekaj se že da narediti, da j Damski in otroški modni! : Salon Grum S | LJUBLJANA, RESLJEVA CESTA — Isdaju K, I tatu**, novinar; odgovarja H. Kern, novinaij tiska tiskarna Merkur d. d. ¥ Ljubljani; za tiskarno odgovarja 0 Mihalek “■ rt « Ljubljani.