Izhaja vuki Četrtek ob B. uri popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Netrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaia •a celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premoinn za celo leto 3 krone, za pol leta K 1‘50. Za Nemčijo je cena listu 6 K, aa druge dežele izven Avstrije 6 kron.
Rokopise sprejema „Narodna Tiskarna'* V Gorici, ulica Vet-torinl it. 9.
Naročnino in naznanila sprejema upravniitvo v Gorici, Semeniika ul. it. 16.
)!
.
(L ,	ir u : ■ ‘	.	i1,
Oti"—' feAEB*«"-
. - ............. .h.	'Zfbffr
■ -M.H 1 >■ A
rzavflro.dofn oe«Q
Posamezne Številke se propajajo v tobakarnati v Gosposka ul. 9, v ulici Silvio Pellico, v ul. Ponte Nuovo 9, v Kapucinski ulici 1, v Semeniški ul. 12, v prodajalni »Kat. tiskov. druStva« Se-meniška 10, v Šolski ncds • ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-vSll®-'. kališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat H v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
XX. letnik.
V Gorici, 1. februvarja 1912.
5. številka.
0kino -- občanom!
^ ■ ''"“k krogov krščansko-socijalnega delavstva.
Poslanec dr. Stepančič je objavil v »Gorici« v lanskem letniku temeljita razmotrivanja o načrtu novega občinskega volilnega reda. V njih kliče: Občin o- občanom! To načelo o-dobrujemo tudi mi. Se stališča pravičnosti pa se ne moremo vjemati s tistimi nazori, ki se tu pa tam po listih ponavljajo, češ: Volilna pravica naj bi se merila v prvi vrsti po visokosti zemljiškega, hišnega, občnega pridobninskega davka itd.
Načrt novega volilnega reda za občine vsebuje to-le točko: »V seznarnek volilcev se vpišejo davkoplačevalci v navzdolnem redu po letnem znesku v občini plačanega neposrednega davka. Zadnjih pet dvanajstnik teh volilcev tvori glasom § 9. št. 3. tretji volilni razred«.
Ta načrt ne daje torej nikake prednosti onim volilnim opravičencem, ki plačujejo zemljiški, hišni in občni pri-dobninski davek pred onimi, ki plačujejo na pr. le rentni ali osebno-dohodnin-ski davek. Po načrtu ima vsakdo volilno pravico vže v tretjem volilnem razredu, če plačuje tudi samo najnižji osebno-dohodninski ali rentni davek.
To načelo sc zdi nekaterim preveč demokratično in sc boje, da bi v občini prišli do besede taki možje, ki bi ne imeli pred očmi koristi občine oziroma, kateri bi ne imeli toliko interesa na ob-
činski upravi, kakor oni, ki imajo v občini v svoji lasti zemljišča, hiše itd.
To pa je prazen strah! V tem oziru zastopajo krščanski socijalci isto stališče kakor socijalni demokratje. Naj pojasni to en sam zgled. Vzemimo veleposestnika v naših Brdi h. Gospod veleposestnik stanuje morda v Gorici in obišče domačo občino le ob času trgat-v e. Na njegovih posestvih se trudijo v potu svojega obraza in se žrtvujejo k o-I o n i in d e 1 a v c i. Koloni in delavci preživljajo sebe in morajo še za gospoda toliko pridelati, da lahko tudi ta v mestu živi, davke plačuje in oskrbnika vzdržuje. Vprašamo sedaj, kdo plačuje več d a v k o v in kdo ima v občini več interesa: gospod veleposestnik, ki prihaja le enkrat ali dvakrat na leto v občino ali kolon oziroma delavec, ki se tam žrtvuje? Brez dvojbe kolon oziroma delavec! Krivično bi bilo torei, ako bi imel gospod veleposestnik volilno pravico v prvem razredu, dočim bi je kolon ne imel niti v tretjem! Ta zgled je jasen. Dokazuje pa tudi. kako prazni so taki ugovori!
Občina se nima več bati poštenih delavcev in kolonov. Ti delajo in delo je moč vsake občine. Pač pa so višji stanovi prav mnogokrat občini v kvar v gospodarskem, moralnem in narodnem oziru!
S tem pa ni rečeno, da nasprotujemo popolnoma utemeljeni zahtevi, ki jo navaja tudi poslanec dr. Stepančič, ki se glasi: Občino — občanom! Tu bi prišlo v poštev drugo vprašanje: Kdo stanuje v občini redno oziroma ko-
liko časa že stanuje in ali je kdo občini res koristen ud?
Načrt novega občinskega reda določa: »V drugi seznarnek volilcev se v-pišejo brez ozira na pristojnost v občino vse osebe moškega spola, ki redno bivajo v občini najmanj tri leta.... Ti volilci tvorijo četrti volilni razred«.
Te postavke ne zametujemo, a se | nam zdi, d a j e t r i I e t n a d o b a p r e-dolga. Vprašamo le, zakaj se tudi za prve tri razrede ne zahteva enaka doba rednega bivanja? Kako prednost pred drugimi naj imajo gospodje, ki niti ne bivajo v občini?
Popolnoma prav je, da prišteva novi volilni red pijance med neizvolji-ve osebe. Pijanci niso občini koristni udje in nimajo pri upravi nobenega interesa. Treba bi bilo to moralno stvar našega volilnega reda le še bolj razširiti. Pijanci, zapravljivci, pohajači, posto-Pcči, malopridneži in sploh ljudje, ki ne žive od dela svojih rok, bodisi v beraški, bodisi v gosposki suknji, ne bi smeli biti v eni vrsti z drugimi Občinarji. Proč ž njimi! Teh se je treba znebiti, ne pa poštenih delavcev in kolonov, ki so sc svojim delom steber občini, deželi in državi. Občino — občanom! Naj bi p. n. deželni poslanci blagovolili upoštevati tudi to.
Glas upijočega v puščavi.
Zasedanje goiiškega deželnega zbora.
VI.	seja.
d n e 2 9. j a n u v a r j a 19 12.
Čitanje zapisnika se je opustilo.
Po prečitanju došlih vlog se je pre-čital predlog posl. Kosmač a in tovarišev glede upeljave tečajev za živino-zdravniške pomočnike v deželi po vzgledu, kakor je to uvedeno na Tirolskem in Kranjskem. Utemeljevanje tega predloga pride v prihodnji seji na vrsto.
Naznanjena je bila interpelacija posl. F o n a in tovarišev, s katero se vpraša ministra za poljedelstvo, ali ie voljan predložiti, če ne že v tem pa vsaj v prihodnjem zasedanju deželnega zbora deželnemu zboru načrt zakona za uredbo razmer med koloni in gospodarji.
Nato se je prešlo k dnevnemu redu.
Zakonski načrt, ki se tiče nekaterih izprememb zakona z dne 19. VI. 1909. št. 23. o sredstvih za zatiranje pelagre se je odstopil pravnemu odseku.
Zakonski načrt, s katerim se spreminjajo nekatera določila zakona z dne 9. dec. 1883. drž. zak. št. 13. iz 1. 1884., ki se tiče pogozdovanja Krasa, sc je od-kazal pravnemu odseku.
Ravnotako zakonski načrt o pospeševanju govedoreje.
Šolskemu odseku se je odkazalo poročilo o zakonskem načrtu, ki se tiče izboljšanja gospodarskih razmer učnega osebja na meščanskih in ljudskih šolah.
Pismo iz Aleksandrije.
Aleksandrija, dne II. jaiiuviirja PJI2. (TCor.ec.)
Še nekaj, kar je posebno značilno v tej žalostni zadevi. Pri nas doma, kadar hoče kedo prav pošteno zakleti, navadno ne zakolne v slovenskem jeziku, ampak vzame kletvino na posodo iz laškega ali kakega drugega jezika in s tem si jezico menda še najprej ohladi. Tukaj pa, dragi čitatelj, boš večkrat slišal preklinjati tudi neslovcnce v slovenskem jeziku! Pa kake besede ti znajo! Tako grdih še svoj živ dan nisem slišal po domovini iz najumazanejših ust. Sam tisti iz pekla je vedi, kje se naše ženske naučijo tacih izrazov, da žnjiini svoje fante tukaj obkladajo. Pa ne le fante.
I ukaj namreč opravljajo nižje službe, kakor vratarje, pomagače v kuhinji in taka dela črnokožei, ki jim pravijo Barberini, tam iz Nubije so doma. Pa poskusi kedaj razžaliti kakega takega črnca, in boš videl, kaj če reči. Take boš slišal po slovensko iz njegovih ust, da boš mislil, da imaš samega zlodja pred seboj, le še rožičkov mu manjka.
- .la, prav res je težko in žalostno kaj tacega pisati o lastnih rojakinjah, pa tudi tebi, predragi bravec, gotovo stori milo pri srcu, kaj tacega brati, kaj ne da? In več ko gotovo sva oba ene misli o tem, in sicer, kako bi se dalo temu pomagati. .la. pomagati je treba, se mora. Ali čič ne da nič. Tukaj v tujini je skoraj nemogoča pomoč, pač pa je mogoča tam v domovini. Če bi ti videl, dra-gcc moj, koliko se za to trudita tukaj naša dva vrla dušna pastirja z besedo in dejanjem, pa kako malo uspehov dosežeta? Pa tudi nekaj drugih dobrih, poštenih deklet iu ženic deluje na to, da bi kolikor moči več žensk pristopilo v to svrlio ustanovljeno slovensko žensko društvo tukaj in v Kairi, pa kako pičel uspeh imajo! Pomisli sam, kako in kaj bi se dalo pomagati, in potem pojdi takoj na delo. Zamera gori ali doli. Ne bo zastonj. Zaslužek boš imel pri Bogu in pri ljudeh. Tale »Primorski List« vzemi v roke in nesi ga in beri iž njega to le žalostno pismo vsem tistim, ki je niso še brali, pa naj bodo že iz družine ali i/ žlalite onih, ki imajo v Egiptu kako žensko. Seveda resnica v oči bode, in če te ne bodo že na neprijazen način odslovili. ti bodo z vso gotovostjo pri vseh
živih in mrtvih trdili: »Naša ni taka, naša ni taka!« čeprav niso slišali od nje lep čas nič zanesljivega. Torej le začni, če boš eno samo rešil iz pregrešnega življenja, ali pa eni sami, ki bi imela tu sem priti in se tu izgubiti, u-spešno odsvetoval ta korak, sam Bog oče nebeški ve, koliko dobrega boš storil. Pa za danes naj bo zadosti o tej stvari!
Zdaj pa nekaj za smeh! Stara resnica je, da kadar kedo kaj slabega dela, ima slabo vest. To bi lahko trdili o Lahih sedaj, ko imajo proti Turkom tisto roparsko vojsko v Tripolisu. Povsod po Egiptu imajo nastavljene ogleduhe, da ja ne morejo kontrabandarji spraviti o-rožja ali kaj tacega črez egiptovsko mejo do turške armade. Včasih pa kedo te laške ogleduhe prav pošteno potegne, in seveda ogleduhi potegnejo zastopnike laške vlade. Tako se je zgodilo pred nekaj dnevi. Nekdo si je dovolil tale sicer dragi ali lepi špas. Pol vagona kišt je dal skrivaj postaviti na neko železniško postajo. Takoj so laški ogleduhi vzeli kište na nos kot vojni kontrabant in stekli v mesto laškemu konzulu zasopljeni pravit, kaj vse so izvohali - cel vagon kišt polnih samih bomb. Konzul je hitro
vstal — bilo je ravno ob dveh popolno-či in zdirjal na dotično mesto. Videvši te kište, je takoj nazaj z vso naglico — uboga konjička —■ pridirjal v Aleksandrijo naravnost h policijskemu poveljniku, kateri hočeš nočeš, je moral iti ž njim, da na licu mesta preiščejo in zaplenijo kontrabant. In kaj so našli? O strah in groza! Kište so bile napolnjene s kamenjem in razno nesnago. Take in enake sc večkrat berejo sedaj po tukajšnjih časnikih. In človek se mora smejati vočigled vsem grozotam vojske. — Sc eno in potem adijo za nekaj časa! V tem času je izdahnil egiptovski rabelj svojo ne preveč belo dušo. Samo pet-stošestinsedemdeset oseb je lastnoročno obesil, odkar je opravljal to dično služ-bico. Njegov provizorični naslednik ic njegov 26letni sinko. 2e na dan nastopa službe je spravil dva hudodelca na ve-šala. Menda so ga zdravniki pohvalili, da bo vreden naslednik svojega očeta. Bog sc usmili! To pismo je zdaj končano, da bi bilo pridno brano in tudi uva-ževano! Saj resnica je čista, kar od tukaj pride v torbo »Prim. lista«, to odkrito izjavim, predno vse prav lepo pozdravim.
Zbornica je nato vsprejela v vseli čitanjih zakonski načrt o delitvi županije Naklo.
Vsprejel se je nato v vseli čitanjih zakonski načrt o zložbi poljedelskih zemljišč, obenem pa se je pooblastil deželni odbor, da prispeva k izvedbi določil tega zakona z zneskom 12.000 K proti povračilu.
1.	Zakonski načrt o delitvi skupnih zemljišč in ureditvi prava do njih uživanja in oskrbovanja, 2. zakonski načrt o varstvu planin in pospeševanju planšarstva sta bila vsprejeta
Odobril sc je sklep deželnega odbora glede nakaza plač 1. ravnatelju,
2.	primarju, 3. dvema sekundarnemu dež. umobolnice, 4. zatretja mesta kan-celarja. 5. imenovanja računarja-blagaj-nika pri dež. umobolnici. 6. imenovanja inž. Maucrja. 7. imenovanja in povišanja pis. ofic. Ahila Vidrig.
Imenovanje posameznih uradnikov se je odobrilo.
Prošnja za povišanje dež. prispevka trgovski šoli v Gorici se je odstopila šolskemu odseku.
Za napravo bekovišč v poskusne namene se je dovolil znesek 1000 K ter naložilo se je dež. odboru da izposluje tudi pri vladi primerno podporo.
Nadučitelju Andreju Trebše iz Žage se je /višala poslovnina na 200 K.
Obnovil se je prispevek trgovski zbornici za razstavo posušenega sadja v znesku 800 K.
Poziv c. kr. vladi, da poskrbi z vso vnemo zgradbo mosta »delle Vergini« pri Ogleju se je vsprejel.
Poročilo o ustanovitvi kmetijskih nadaljevalnih šol in kmetijskih tečajev za učitelje na deželni kmetijski šoli se je vsprejelo. Posl. Z e g a je izrazil željo, da bi učitelji, ki bi obiskavali te tečaje imeli potem podučna predavanja na deželi.
Občini Tapoglian se je dovolilo 6000 K za popravo nasipov ob Teru v tej občini.
Vsprejelo se je poročilo, ki se tiče popolne ureditve Birse in osuševanja Prevalov, kakor tudi zgradbe mosta v Marijanu in poprave že izvršenih del: naložilo se je deželnemu odboru, da izposluje od vlade 50% prispevek k znesku 60.000 K ter 10% prispevek iz državnega cestnega zaloga. Obnovila sc je podpora 9000 K.
Vsprejelo se je poročilo, ki se tiče prekopa Idrije pri Versi in zgradbe mosta v občini Versa.
Podaljšala sc je druga polovica podpore dovoljene občini Libušnje za zgradbo vodovoda na Vršnem, v znesku 3750 K.
Obnovila se je podpora, ki naj s^ podeli županstvu Črniče za zgradbo mosta čez Vipavo v znesku 3000 K.
Obnovila se je druga polovica prispevka županstvu Biljana za popravo ceste Biljana - Križ v znesku 458 K.
Podaljšala se je druga polovica podpore občini Šmarje za zgradbo kapnice pri Gorjancih v znesku 350 K.
Podaljšala se je 2. polovica podpore občini Volče za zgradbo mosta čez Usnik pri Pircih v znesku 300 K.
Podpora županstvu Brestovica za zgradbo kapnice v Dolenji Brestovici v znesku 2100 se je podaljšala.
Podaljšanje druge polovice podpore dovoljene županstvu Devin za zgradbo kapnice v Mcdjivasi v znesku 1500 K se je dovolilo.
Podaljšal se je kredit za razširjenje ceste Sveto-Preserje in Ivanjigrad-Za-grajc v znesku 500 K. Dež. odboru seje naročilo, da izposluje tudi od vlade primeren prispevek.
Podaljšal se je kredit za zgradbo kapnice v Št. Lovrencu pri Neblem v znesku 1700 K.
Obnovila se je podpora za zgradb;) kapnice v Hudemlogu županstvu Selo v znesku 1900 K.
Obnovila se je podpora občini Cerkno za zgradbo in vzdrževanje občinskih poti v znesku 5000 K.
Obnovila se je podpora županstvu Komen za zgradbo napajališča v Ma-lemdolu v znesku 3100 K.
Poročilo o prošnji za 25% podporo županstvu Muscoli za popravo mosta čez rojo, sc je odstopilo tehničnemu odseku.
Poročilo o uravnavi reke Rio Ta-glio v Muscoli se je odstopilo tehničnemu odseku.
Predlaga se primerna podpora županstvu v Štanjelu za napravo napajališča v Kobdilju pod pogojem, da prispeva tudi vlada s primernim doneskom. Ta zadeva sc je odstopila tehničnemu odseku.
Poročilo o podpori občini Nabrežina za cesto Nabrežina-Pevin proti Sliv-nemu ter prošnja za primeren prispevek za odkup zemljišč se je odstopilo tehn. odseku.
Odobril sc je izdatek 500 K za poletne kmetijske tečaje za učitelje v Poreču in na Ormu.
Odobril sc jc višji izdatek v znesku 25.511 K za izdelavo načrtov železniških črt Gorica-Červinjan, Sv. Lucija-Kobarid in Sv. Lucija-kranjska meja.
Odobrila se je nagrada, nakazana finančnim organom za pobiranje doklad na užitnino v znesku 14.000 K.
Posl. Z e g a je poprosil poročevalca posl. dr. Pettarina, naj bi mu pojasnil, kako se je ta nagrada razdelila, ker po njegovem mnenju to vendar ne gre, da niso dobili nobene nagrade oni finančni organi, ki so se največ trudili pri pobiranju užitnine, hodeč po vaseh sem ter tia, dočim so bili najbolj obdarjeni oni. ki so sedeli v pisarnah.
Posl. dr. P e 11 a r i n je nato pojasnil, da je zgoraj omenjeno nagrado razdelilo med posamezne predsedstvo finančnega ravnateljstva v Trstu.
Posl. dr. V e n i e r je vprašal, ali je dobil deželni odbor od finančnega ravnateljstva kak izkaz o tem, kako se je ta nagrada razdelila.
Posl. dr. P e 11 a r i n jc nato odgovoril, da takega izkaza deželni odbor ni dobil.
Posl. dr. V e n i e r je izrazil željo, naj bi si deželr.i odbor v bodoče priskrbel tak izkaz od strani finančnega ravnateljstva, nakar je
deželni glavar obljubil, da sc bode dr. Venier-jeva želja upoštevala.
Nato je stavil posl. Manfreda nujni predlog, s katerim se naroča deželnemu odboru, da izposluje prej ko prej na pristojnem mestu sankcijo v današnji seji vsprejetega zakona o varstvu planin in pospeševanju planšarstva ter da naj se pri izvedbi tega zakona u-poštevajo vse tozadevne pendentne prošnje. Ta predlog je bil nujnim potom vsprejet.
Ko je deželni glavar tudi pri ti točki vodil razpravo ter način glasovanja le v italijanskem jeziku, je posl. Zlobec zahteval, naj se to zgodi tudi v slovenskem jeziku. Deželni glavar je naročil tajniku dr. Grusovinu, da pove v slovenskem jeziku to, kar je on govoril italijanskem jeziku.
Nato je posl. Fon prečital svojo interepelacijo, nakar je bila seja zaključena.
VII.	seja
dne 31. j a n n v a r j a 1912.
Po prečitanju došlih vlog je zbornica prešla k dnevnemu redu.
Pol. Kosmač je utemeljeval svoj predlog, s katerim se nalaga deželnemu odboru, da poskrbi česar treba, da se za Goriško ustanove živinozdravniški tečaji, enaki onim, kakor jih imajo na Tirolskem in Kranjskem. Ta predlog se je odstopil tehnično-gospodarskemu odseku v proučevanje.
Tehnično - gospodarsko - železniškemu odseku so se odkazale še sledeče zadeve:
Poročilo o zgradbi železnice Gori-ca-Červinjan, vsled kateregu daje deželni odbor na razpolago 100.000 K v slučaju, da bo ta zgradba zagotovljena. Obenem se poživlja vlada, da poskrbi zgradbo normalnotirne železniške proge, ki naj bi vezala postajo Ronke ob furlanski železnici s plovnim kanalom in tržiško luko v panzanškem zalivu;
poročilo o zgradbi železnice Sv. Lucija-Kobarid in Sv. Lucija - kranjska meja, na podlagi katerega se dovoljuje iz deželnega zaloga 100.000 K v to svr-lio in sicer le v slučaju, da bi ta zgradba bila zagotovljena. Skupno s tem poročilom se pozivlje vlada, da izvrši ustavnim potoni podaljšanje črte Sv. Lucija -Kobarid do Trbiža ali do kakšne druge postaje državne železnice;
poročilo, s katerim se obnovi prispevek, dovoljen dne 16. 11. 1910 za zgradbo ceste Belvederc- Gradež. Poživlja se obenem vlada, da da iz lastnih sredstev popraviti obrambna dela ob kanalu, ki so bila po močnih navalih oškodovana;
poročilo, s katerim se vnovič pozivlje vlada, da izvede podaljšanje Vipavske železnico do Vrhnike ali do Postojne;
poročilo, s katerim se vnovič pozivlje vlada, naj z ozirom na veliko važnost za trgovstvo, promet s tujci, za vojaške koristi itd. izvede zgradbo ozkotirne železnice Opčina-Sežana;
poročilo, s katerim se vnovič vabi vlada naj resno vzame v poštev zgradbo železnice Štanjel - Divača; nadalje poročilo o zgradbi paviljona na prostoru deželne umobolnice, ki naj se zgradi za one umobolne, ki ne spadajo več v umobolnico. Za to zgradbo je proračtmjenilt 250.000 K. Obenem s tein se je odstopilo tehničnemu odseku po-oblastilo deželnemu odboru, da zajtne v to svrlio posojilo v najvišjem znesku 265.000 K; ter
poročilo glede zgradbe deželne bolnišnice na zemljišču deželne italijanske kmetijske šole.
Zadeva glede povišanja prispevka za protimalarično akcijo na 8000 K se je odstopila peticijskemu odseku.
Zadeva o 25% deželnem prispevku za zajezitvena dela ob Soči pri Fari v naj višjem znesku 5250 K se je. odstopila tehničnemu odseku.
Pravnemu odseku se je odstopila zadeva glede zakonodajne ureditve zavarovanja proti škodam, provzročenim po požaru in toči in po ponesrečenju živine. S tem poročilom se pozivlje vlada, da čim prej predloži poslanski zbornici tozadevni zakonski načrt ter se nalaga deželnemu odboru, da sporazumno z drugimi deželami nadaljuje proučevanje ter ureditev tega vprašanja..
Tehnično-gospodarskemu odseku se je odstopila nadalje zadeva o 25% deželnem prispevku za podaljšanje feram-bnih nasipov pod državnim mostom v Zagraju, kateri prispevek naj bi se izplačal le pod pogojeni, da prispeva vlada s 50% k stroškom ter da je kritje o-stalih 25% tudi zagotovljeno.
Odobrila se je nadaljnja jiodpora za uravnavo hudournika Kopica in Lipnik v znesku 400 K.
Poročilo o nadaljni podpori občini Grgar za uravnavo hudournika Slatno v znesku 1200 K se jc odstopilo tehničnemu odseku. Ravnotako poročilo o podpori občini Opatjeselo za zgradbo nabiralnika za izvirno vodo na Dolu.
Poročilo o deželnem prispevku za cepljenje koz in o sprejetju teh troskov na breme države se je odstopilo pravnemu odseku. Predlaga se namreč, naj se potrdi izplačilo prispevku 6500 K za cepljenje koz v I. 1911 ter naj se dovoli za leto 1912 izjemoma znesek 6500 K. Pozivlje se pa obenem vlada, da sprejme te stroške na breme države, če ne prej. pa vsaj o priliki saniranja deželnih financ.
Prošnja županstva v Nuklem, da bi se bolniški troški, provzročeni po Ani
Rolič in Antonu Paropat. sprej'eli na račun deželnega zaloga se je odbila.
Nato se je potrdilo imenovanje novih članov v deželno komisijo za obrtni davek, in sicer so imenovani kot členi: dr. Lovisoni, Leopold Bolko in dr. Novak; kot namestniki: Maraž in Orzan. Ravnotako se je potrdilo imenovanje novih členov v prizivno komisijo za o-sebiio-dohodninski davek. V to komisijo so izvoljeni kot člani: Padovani, dr. Stepančič, posl. Zega in dr. Venierr kot namestniki: Budin, posl. Marinič, Mau-rovich in Vergna.
Prošnja za podporo tolminskemu gasilnemu društvu, v pokritje troskov za napravo gasilnega doma se je odstopila deželnemu odboru v morebitno nadaljnje poizvedovanje.
Prošnja za podporo občanom iz Dolenjega in Gorenjega Nekovega (Ajba) za napravo ceste iz Nekovega v Kanal se je odstopila deželnemu odboru z nalogom, da stori potrebne korake v pospešitev zadeve ter da zopet poroča deželnemu zboru.
Posl. Zega je v pojasnilo izjavil, da se bodo istočasno z zgradbo ceste Ka-nal-Marijino Celje napravili pačrti za to cesto.
Prošnja za podporo Urši Goljevšček se je odstopila deželnemu odboru. Ravno tako
prošnja za podporo Brezavšček Blažu v olajšanje škod, provzročenih po požaru;
prošnja Orel Antona iz Bilj, da bi se mu izbrisali bolniški troški provzročeni po njegovem sinu;- ter
prošnja Pernarčič Frančiške iz Gorjanskega za podporo.
Prošnji bivšega župana Gec iz Skopega, da bi se mu odpisala globa 50 K, se je ugodilo.
Prošnja Frančiške Štolfa fz Brji za podporo sc je odstopila deželnemu odboru v nadaljtije poizvedovanje.
Prošnji za podporo Josipu Furlan iz (Tabroviče, nadalje
prošnji' za podporo češki podružnici slovenskega planinskega društva v Pragi ter
prošnji Josipa Kragelj" iz Modreje za podporo
se m' ugodilo.
Prošnja za podporo za cesto Kam-breško Kosi se je odstopila deželnemu odboru z nalogom, da v lastnem delokrogu! pospeši to delo ter da naj stori pri vladi potrebne korake, da bi tudi ona pospešila s svojo pomočjo to napravoi. Nato je bila seja zaključena. Prihodnja seja v pondeljek, dne 5. feferuarja ob 4. uri pop.
Politični pregled.
Državni zbor.
Kakor poročajo nekateri listi, sc skliče državni zbor dne 4. marca in ne 27. t. m., kakor je bilo skoro že določeno. To pa zaradi tega, ker so nekateri deželni zbori izrazili željo, da bi $e njih deželnozborsko zasedanje podaljšalo.
Nov nuncij na dunajskem dvoru
je žc imenovan in sicer inonsignor grof Seapinelli, ki jc svoj čas že bil tajnik pri dunajski nuncijaturi. Grof Scapinelli je mož pedesetih let, ljubeznjivega občevanja in resen, vstrajen delavec.
Razpust hrvaškega sabora.
Prvo delo novega hrvatskega bana Čuvaja je razpust hrvatskega sabora. Kakor je znano, so se volitve v hr-vatski sabor šele pred kratkim vršile in novi sabor ni bil niti sklican. Ker so pa volitve za vlado nesrečno izpadle in je bil ž njimi strmoglavljen prejšnji ban Tomašič si pomaga sedanji ban Čuvaj, ki je ravno tako hud Madjarom kakor je bil njegov prednik, s tem, da razpusti sabor ter da razpiše nove volitve, pri katerih se nadeja, da si bode s pomočjo nasils-tev, terorizma ter korupcije prido-
dvorsko poslopje. Sicer v tem slučaju ni bilo za reveža več pomoči, ali če se dogodi druga nesreča, ali se ne more nalezti ponesrečenec kake druge bolezni razim pridobljene telesne poškodbe.
Obrtna oblast zahteva, da se ima v še tako majhni obrtniji nahajati »rešilna omara«, opremljena z zdravili in obvezi za prvo pomoč pri nesrečah. Ali bi ne bilo tem bolj priporočljivo, da bi imele tudi železniške postaje take »rešilne o-mare« in da bi se obdržavali sanitetni tečaji pri poedinih železniških direkcijah, v katerih tečajih naj bi se železniško osobje poučilo, kako naj se vede pri nezgodah?!
g Težko je ranil pred par tedni Jakob Miserit 40 letno Terezijo vdovo Škerjanc v Št. Ferjanu in sicer zaradi tega. ker se ni hotela ž njim omožiti. Prizadel ji je eno težko rano na licu in eno na vratu.
g Iz Sovodenj. Volitev načelnika gospodarskega sveta se je že v drugo izjalovila. Imela se je vršiti že pred 14 dnevi, a župan se je na dan volitve ska-zal kot moža, ki ne ve, kaj zahteva tako opravilo. Imela se je zato vršiti minuli torek, a tudi ta dan se ni vršila, ker starostni predsednik ni hotel predsedovati, ker se niso člani gospodarskega sveta zbrali na licu mesta ob določeni uri. Do tretjega gre rado. Smeha in jeze po občini je na mernike.
Dornberg. Slov. kat. izob. društvo bo imelo v nedeljo, dne 14. febr., svoj redni letni obč. zbor v občinski dvorani ob 3. popoldne. Dnevni red: 1. Predlaganje letnih računov. 2. Volitev. 3. Slučajnosti.	Predsednik:	Zorž.
Kozana. V nedeljo dne 4. febr. t. 1. ne bo poslovala »Kmetska hranilnica in posojilnica« v Kozani - Vipolžah zaradi občnega zbora »Kat. slov. di uštva«.
g Ponesrečil je 68 letni Blaž Podgornik z Vrat v Grgarju, ko je stopil iz hiše. v kateri je prenočil. Zvenil Si je desno nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov v Gorico.
Iz ajdovskega okraja.
Požar v Dobravljah. V noči od 29. na 30. t. m. je pogorela skoro nova hiša, lastnina g. Breščaka. Hiša stoji pri do-braveljski železniški postaji. V nji je bila restavracija s prenočiščem. Zgorela je skoro vsa oprav a. Sodi se, da je zažgala iskra iz lokom ative. Iskra je baje priletela v seno, spravljeno v podstrešju. Hiša je bila zava-ovana.
Originalen »ruubšic«. Piše se nam: Na Dolu pri Otlici se je posrečilo orožnikom vjeti precej znanega lovskega tatu. ki je imel svojo posebno »uniformo« in črevlje s petami od spreda. Preden so ga odpeljali, so ga oblekli v to njegovo obleko in ga potem fotografirali. Mož se je čudil tej — svoji lastni — gozdni »uniformi«, češ je skoro taka kot kakega »ravbšica«. Ko so ga gnali v, zapore, ic nesel lovsko puško na rami in rekt*l mimoidočemu kmetu: »Ali bi ne bil dober za kakega frboltarja, ker mi puška tako »paše«?« Ali mu bo zapor tudi tako »pašal«, to je seveda drugo vprašanje, pri katerem pa njega ne bodo v-prašali za svet.
Novi semenj v Sv. Križu na Vipavskem bode v pondeljek. dne 5. februarja.
Skrilje. »Kat. slov. izobraževalno društvo v Kamnjah priredi v nedeljo dne 4. svečana po blagoslovu, ob 3 in f)(|l javno veselico. Na vsporedu je dr. Krekova igra »Pravica se je izkazala«, dvogovor »Slovenija in Slovenka«, šaljiv samospev »Zakaj bi jaz ne bil žu-Pan« in 4 lepe pesmi. Vstopnina I. sedež 1 K. II. sedež 60 v, stojišča 40 v. za o-froke 20 v. Uljudno vabi odbor.
Iz kanalskega okraja.
ki Zahvala cestnemu odboru. (Iz
Z a p otok a.) Občinarji tukajšnjega kraja sc iskreno zahvaljujejo cestnemu odboru, posebno pa podnačelniku Cve-trežniku in odborniku Pirihu, županu v Kalu, da sta se potrudila v občino Anhovo in v Idrski okraj, seveda tudi g. županu Kr. Veluščiku, kateri jim je razkazoval potrebe tuk. kraja,
O b č i n a r j i.
Občinske volitve v Kanalu so ko-
nečno razpisane. Sedaj se prične živahna agitacija. Posebno je mnogo kandidatov za županski stolec. Pričakujemo o tej zadevi obširnejših poročil.
ki Anhovo. Prihodnjo nedeljo, dne 4 t. m. priredi »K. s. izob. društvo« v Anhovem pustno veselico s petjem, deklamacijami in igrama: »Ah, ta Polona« in »Junaki«. Začetek točno ob treh popoldne. Vstopnina: Sedeži prve vrste 1 K, druge vrste 50 vin, stojišče 30 vin. Člani prosti. — K obilni udeležbi vabi
odbor.
Orožniška postaja pri Miščeklh je
preložena v Zapotok.
Iz tolminskega okraja.
t Podbrdo. Za »Kat. slov. izobr. društvo« Podbrdom je bilo dne 25. januarja t. 1. o priliki krsta novorojenke g. Franca Zupan, cerkvenega pevca, v gostilni pri »Pošti« pri veselem omizju nabrano 6 K 40 vin. Hvala vsem darovalcem in darovalkam. Posnemanje v-redno!
Iz komenskega okraja.
km Komen. Nasmehnili smo se, ko smo čitali v naših listih, da je vladni zastopnik Rebek rekel v deželnem zboru pri razpravi o potrjenju poslancev iz veleposestva, da je vseeno, če voli vo-lilec iz Dolenj, ali Gorenjega Cerovega. Torej je čisto vseeno, če sadi murve Jože štrekelj iz Komna ali iz Preserji. Čudne besede iz ust vladnega zastopnika! Tudi Komenci so tega prepričanja: Če so poslanci iz slovenskega veleposestva pravilno izvoljeni, naj se potrde, če niso, pa ne! Pravica nad vse! Pro-tekcije nobene, najmanj pa liberalcem! Pa saj bi morali sami poslanci iz veleposestva odstopiti, ako niso pravilno izvoljeni, ne pa šele čakati, da jih v slučaju nepravilne izvolitve pahnejo iz deželne zbornice!
km Škrbina. Dne 21. januarja se je vršila volitev v odbor »Kat. slov. izobr. društva«, pri koji se je izvolil po večjem stari odbor, zamenjali so se le nekateri odborniki z drugimi. »Orlovski« odsek si je pa izbral same fante v odbor. — Predsednik mu je Josip Fakin štev. 6; načelnik dosedanji Alojz Colja št. 37. — '1 istemu dopisniku, ki je hotel »Prim. list« nalagati pa pravimo, lagati ni pošteno!
km Sveto. Pri nas je umrla v petek opoludne občespoštovana žena Kovačič v 70. letu svoje dobe. Bolehala je 4 leta. Pogreb je bil v soboto zjutraj, ki je pokazal, kako je bila pokojnica spoštovana. Mir njeni duši. Ostalim naše sožalje!
km Volčjigrad. L. 1894. se je pri nas ustanovilo bralno društvo »Domovina«, ki je imelo med drugim tudi ta-le namen: Delati na to, da se v naši občini ustanovi šola. »Primorski List« je koj izpočetka jel zagovarjati našo zahtevo.
I emu se je kasneje pridružila tudi »Gorica«. S pomočjo obeh listov in s pomočjo somišljenikov imenovanih listov smo dosegli konečno šolo. »Soča« in »Primorec« sta udrihala po nas. češ. šola pri nas ni potrebna. Če bi ukazova-
la »Soča« iu »Primorec« in njen dopisnik bi še danes ne dobili lastne šole. Šola nam je bila potrebna in naši otroci so sedaj na boljšem. To priznavamo vsi, stari in mladi. — Sedaj pa se je s pomočjo našega učitelja ustanovilo še eno društvo in sicer z imenom »Bodočnost«. Vodstvo tega društva si šteje v sramoto, imeti v svoji bralnici naše liste, ki so nam pripomogli do šole in učitelju do kruha. Vprašamo: Guštin in Terčon: Kje je hvaležnost? O »Bodočnost«, kaj nam še ti prineseš!
Iz sežanskega okraja.
GROZNA NESREČA. DVOVPREŽNA KOČIJA S TREMI OSEBAMI SE ZAVALILA 20 METROV GLOBOKO POD CESTO.
Veleposestnik Jožef Živec iz Skopega na Krasu ima sina Jožefa, ki ie gostilničar v Idriji, kamor se je preselil lansko leto. Prevzel je znano »cesarsko« gostilno v Idriji, misleč, da bo gmotno boljše izhajal kakor doma na Krasu. Ali bolezen se ga je lotila in bil je že v ljubljanski bolnišnici, odkoder so ga prepeljali spet v Idrijo. Ker se je bolezen slabšala so brzojavili minole dni očetu Jožefu Živcu v Skopo, naj pride obiskat bolnega sina v Idrijo.
In res sta se napotila pred par dnevi oče in mati proti Idriji. Z vlakom sta se peljala do Sv. Lucije. Tam sta najela dvovprežno kočijo, v kateri naj bi se peljala v Idrijo. Bila je noč. Voznik je bil še precej natrkan. Nič hudega sluteč so se vozili dalje. Ko pridejo blizu Zelina na Cerkljanskem, zdrsnejo konji in kočija z Jožefom Živcem, z njegovo soprogo in z natrkanim hlapcem nizdoli pod cesto proti reki Idrijci. Kočija se jc preobrnila, imenovani so padli iz kočije, konji so se valili proti Idrijci, in tako so bili vsi v nevarnosti, da končajo svoje življenje. Vsi so se valili nizdol. Prizor je bil grozen. Na vpitje na pomoč so pritekli sosedje, ki so konečno rešili ponesrečence iz smrtne nevarnosti. Kočija se je polomila, konji so se poškodovali, Josip Živec pa si je zlomil nogo. Manjše poškodbe pa sta dobila natrkan voznik in soproga Zivčeva. Namesto k bolnemu sinu v Idrijo so Živca koj prepeljali v ljubljansko bolnišnico. — Uvedla se je proti vozniku orožniška preiskava. — Le čudež je, da se ni zgodila hujša nesreča, katere žrtev bi lahko bile vse tri osebe.
Spet nesreča v Živčevi družini. Poročajo nam o zopetni nesreči v Zivčevi družini. Jožef Živec, sin Jožefa Živca iz Skopega na Krasu, ima gostilno v Idriji. Pri njem stanuje tudi njegov brat, ki obiskuje 5. razred tamošnje realke. Te dni je prišel iz šole domov in ga je prijelo tako grozno slabo, da so mislili na gotovo katastrofo. Nihče ni vedel, kaj jc dijaku. Konečno je prišedši zdravnik konstatiral, da se je dijak zastrupil s hrenom — seveda nevedoma. Komaj so ga rešili gotove smrti.
s Iz Dutovelj. Petje v naši cerkvi ni lepo. Prejšnji organist g. Prencis i/ Skopega nas jc zapustil in se preselil v Ljubljano. Imenovani se je mnogo trudil in dosegel lepe vspehe v cerkvi iu na javnem odru. Tudi v Skopem je petje na nizki stopinji. V teku treh let so imeli tamkaj 7 organistov.
s Zaprli so Karolo Markovič iz Re-peritabra, ker se je izgnana zopet povrnila v Gorico. Obsojena jc na 7 dni zapora. Po prestani kazni jo odvedejo domov.
s Iz Skopega. Veselico so nameravali prirediti dne 28. januvarja pri nas nekateri »napredni« in sicer v korist Ciril Metodovi družbi, a jc šio vse »fuč«. Nekateri člani so nezadovoljni. Sicer pa so žalostne razmere v Zivčevi
družini, kjer se je imela vršiti veselica. Sreča v nesreči.
O občinskih volitvah v Tomaju, ki
so se vršile minuli teden nam dohajajo dopisi, v katerih čitamo, da se jc mnogo, mnogo vina pognalo po grlu na ta račun. Agenti liberalne stranke so vlačili nezavedne ljudi na volišče kakor ukup-ljeno blago. Najprej so nezavedneže nn-futrali, potem pa gnali na volišče! To je pravi izraz ljudske volje, kaj?
s Lepe reči! Iz Krajne vasi na Krasu nam pišejo. Lepe reči Vam sporočim, g. urednik! Naše domačinke nam delajo sramoto na tujem. Poslušajte, kaj se je zgodilo v Ljubljani pred časom! Ljubljansko sodišče je te dni obsodilo na nekaj mesecev ječe neko Marijo Barič iz Krajne vasi na Krasu. Stvar je bila ta-ka-le: Marija Barič je omožena. Pa ljubosumna je grozno. Utepla si je v glavo, da zalezuje njenega moža neka prodajalka z zelenjavo. Neki dan je poslala Marija Barič služkinjo na trg ukupit zelenjavo in sicer ravno k omenjeni prodajalki, naročivši ji, naj pride prodajalka sama po denar za kupljeno zelenjavo na dom. In res, prodajalka nič hudega sluteč, je hladnokrvno prestopila prag Marije Barič. Le-ta pa je v tem trenot-ku vrata zaklenila in v družbi s služkinjo je tako omlatila ubogo prodajalko, da se je morala podati v bolnišnico. — Zaradi tega bodete služkinja in Barič sedeli v luknji.
Iz korminskega okraja.
Znani Industrijalec Naglos v Kor-minu je umrl minulo nedeljo. Zemljišča je imel tudi v slovenskem delu dežele. Kupoval je velike zemljiške komplekse in jih potem parceliral. Pokojnik je bil zaradi znanega procesa »Banca Popo-lare« v Gorici aretiran, a je bil kasneje puščen na svobodo.
Drobtinice.
Madjari in Dalmacija. — Madja-rom ni prav, da se je uvedel z novim letom v dalmatinske urade hrvaški u-radni jezik. V Budapesti Hirlap piše profesor Potteveny, da Madjarom tie more biti vse eno, da jc postala Dalmacija popolnoma hrvatska, kajti to da je nov korak na cesti, ki vodi k jugoslovanskemu kraljestvu. Dokler se Madjari ne odrečejo svojim imperialističnim težnjam, se morajo zanimati za usodo dalmatinskega obrežja. Vemo, da ma-djarski apetiti ni majhen.
Gramofon kot železniški uradnik.
Na manjših kolodvorih francoskih železnic so poverili gramofonu nenavadno službo. Dosedaj je bila navada, da so na kolodvorih dohajajoče in odhajajoče vlake napovedovali uradniki, to je, kam vozijo in kdaj odidejo. Pred dnevi se pa potniki na francoskih kolodvorih niso malo čudili, ko ob določenem času ni bilo videti nikjer nobenega železniškega uradnika in marsikoga se je polotil nemir. Nenadoma pa so začuli malo pred prihodom odmevajoč glas izklicavati potrebne podatke, ne da bi videli kje uradnika, ki je klical. Z nemalim veseljem so končno zasledili potniki velikansko cev gramofona, ki je ponosno zijala skozi neko okno, iz katere so prihajali močni glasovi. Vlada namreč, da bi prihranila pri plačah, je na malih postajah nadomestila uradnike z gramofoni, ki so gotovo cenejši. Ako bodo pa pri vlakovili zamudah tudi ustrezali gramofoni svoji nalogi, je seveda drugo vprašanje. To vest prinašajo amerikanski listi.
Kabel Sicilija - Tripolis. Italijanska vlada jc neki ital. tvrdki poverila gradnjo novega pomorskega kabela iz Tripolisa v Sicilijo, brzojavna mreža bo priključena državni mreži.
Grozna nesreča v tovarni. V I )aud-leb-u na Češkem je čez noč počila v neki tovarni vodovodna cev ter preplavila celo dvorano in stroje. Nekatere delavke so dobile ukaz odstraniti vodo od strojev, kar se je začel vrteti velik dinamo-stroj. S' tern provzročeui električni tok je na mestu usmrtil eno 15 in eno 16 letno dekle. Druga tri dekleta so bila več ali manj težko ranjena.
Najdaljši železniški most na svetu. Dne 23. t. m. so izročili prometu najdaljši most na svetu, ki veže Key-West s Florido in je dolg 120 kilometrov.
Kupčije strežajev budimpeštanske bolnišnice. Budimpeštanski list »Az Est<« poroča: Zivinozdravnik Jožef Kivony je pred par dnevi umrl v tukajšnji bolnišnici. Strežaji so prodali truplo za par kron anatoiničnemu zavodu. Ko so prišli starši umrlega v Budimpešto na pogreb, jim niso mogli dati več trupla, ker je bila samo glava še cela. V anatoniič-nem zavodu so pa prišli na originalno misel ter so prisili glavo umrlega na truplo neke ženske, na ta način rekonstruirano truplo so pokopali. Oče umrlega je zadevo ovadil drž. pravdništvu.
Deželni proračun za 1.1912. in ureditev deželnih financ.
V pondeljkovi seji deželnega zbora se je vršilo prvo čitanje deželnega proračuna in ž njim zvezanih finančnih o-peracij ter se je predlagala sledeča:
RESOLUCIJA,
katera sc je s tozadevnim poročilom deželnega odbora vred odstopila finančnemu odseku v pretresovanje in poznejše poročanje deželnemu zboru.
I.
1. Deželni zbor poknežene grofovi-ne Goriške in Gradiške potrjuje brez izjeme po svojih odposlancih v sejah en-kete v saniranje deželnih financ, ki se je vršila na Dunaju meseca inarcija 1908. podane izjave, izražene misli in želje.
2. Naglašuje, da je neobliodno potrebno, da država takoj prične z obširno akcijo v namen, da se deželne finance sanirajo, deželni zbor povdarja, da taka akcija bi morala obstajati v tem, da bi se deželnim zalogom odkazale odgovarjajoče splošne državne dotacije in da bi država prevzela troške, ki jih sedaj prenašajo dežele za upravne predmete, ki so izključna stvar države kakor n. pr. troški za nastanitev vojaštva in orožništva. potirni troški, in troški za cepljenje koz itd.
3. Uvažuje najrazličnejše erarške vire dohodkov, se mora razdelitev dotacij, ki se jih ima odkazati, izvršiti po ključu, ki bi z ozirom na različne davčne momente posameznih dežel odgovarjal potrebam pravičnosti in ki bi torej slonel na kombinaciji objektivnih kriterijev, ki se bi ozirali na davčno važnost posameznih dežel v državne svrhe, in ki bi pravilno upoštevali koristi vseh dežel v cesarstvu.
4. Ako bi se nameravalo odkazati kakšen kakorkoli si bodi višji dohodek od davka na žganju, ki bi se imel zvišati, mora dežela Goriško-Gradiščan-ska zahtevati, da se razdelitev takega preodkaza izvrši na način, ki je natančno označen pod 3. točko in to radi o-koliščine, da se ne bi oškodovale v razmerju preodkaza one podpore potrebne dežele, ki dasi ne izkazujejo višje davčne moči glede davščine od žganjin, vendar prenašajo po drugi strani in po drugi poti v izdatni meri bremena na-pram državi, ni pa zamolčati, da se mora razdelitev zvišane davščine od žganjin, ki je za sedaj za našo deželo veljavna, (državni zak. 8. julija 1901.) vnovič vrediti in to z ozirom na viso-
kost deželne davščine, ki je obstajala do leta 1901.
5. V slučaju, da se ne bi mogla dotacija od dohodka zvišane davščine oo žganjin razdeliti v smislu kriterijev obrazloženih in pod 3. odnosno 4. točko, se c. kr. vlada živo poživlja, da ukrene kar treba, da se pri razdelitvi deželnih dotacij iz dohodka gori navedene davščine vseskozi upošteva ogromno finančno škodo, v približnem znesku 21/.. miljona kron. ki jo trpi deželni goriški zalog vsled dejstva, da se je moral odpovedati povišanemu dohodku, ki bi ga bila dčžela lahko prejemala od svoje davščine na žganjine, ki se je pobirala v onih letih, predno se je uveljavil zakon z dne 8. julija 1901. drž. zak. št. 36, oziroma vsled dejstva, da se je nepravično razdelil dohodek povišane erar-ske davščine od žganjin, določene z navedenim zakonom in predlagane v zakonskem načrtu v državnozborski razpravi (priloga št. 886. stenografičnih zapisnikov XXI. zasedanja 1911.), in da se upoštevajo pri tem posebne koristi in potrebe dežele Goriško-Gradiške in nje davčna moč kakor tudi dejstvo, da je treba primerno skrbeti za ekonomični razvoj dežele Goriško-Gradiške, kar je deloma pripoznala c. kr. vlada v finančnem projektu za leto 1908. (priloga št. 976. stenografičnih zapisnikov XVIII; zasedanja 1908).
6. Visoka vlada se poživlja* da čim najhitreje reši zadevo o pobiranju užit-nine tako, kakor je deželni zbor že predlagal in kakor so tudi druge dežele priporočale, s čemur bi se zlasti v po-kneženi grofovini Goriški - Gradiški venčala akcija v saniranje deželnih financ.
' 7. Nalaga se deželnemu odboru, da ukrene vse, kar se mu zdi treba, da se zagotovi petitom ad 1- 5 popolen vs-peh.
II.
1. Vzame se na znanje, da se je primanjkljaj v znesku 152.005 K 71 vin., ki ga izkazuje finančna uprava deželnega zaloga za leto 1910. izravnal s tem, da se je enak znesek dvignil iz u-pravnih prebitkov izkazanih v letih
1908/09 v znesku 500.000 K.
•
2. Deželni zbor si pridržuje urediti finančno upravo deželnega zaloga za leto 1911. ob priliki potrditve računskega sklepa za pravkar navedeno leto in pooblašča deželni odbor, da uporabi v kritje primanjkljaja za leto 1911. izkazanega v poročilu deželnega knjigovodstva z dne 26. dec. 1911. štev. 720/11
z zneskom.......................K 523.267
ostali prebitek iz leta 1908/09
v znesku......................„ 347.995
in da zajme v kritje ostalega
primanjkljaja.................K 175.272
nezaložen dolg pod najboljšimi pogoji in v neobhodno potrebnem iznosu, ampak do največjega zneska 175.000 K.
3. Glede na to, da je začasni proračun deželnega zaloga za leto 1912, potrjen od deželnega odbora v seji z dne 14. decembra 1911, zadobil Najvi-šio potrdbo dne 29. decembra 1911, in da je stem zajamčen pravilen razvoj redne uprave deželnega zaloga in pobiranje sedanjih deželnih doklad in davščin do končne potrditve deželne bilance za tekoče leto;
uvažuje pa, da del rednih potrebščin, proračunjenih za tekoče leto, se ne bo rnogel kriti, kakor je predvidevati, z rednimi dohodki deželnega zaloga in da izredni krediti, sprejeti v načrt opeto-vano omenjenega proračuna, se bodo morali izplačevati že tekoče leto, ker so ti krediti podpore za javnokoristne naprave, ki so se že pričele ali so neposredno pred izvršitvijo;
glede končno na to, da se načrt proračuna za leto 1912 zaključi z nepokritim primanjkljajem kron 558.345 in ker se morajo dati deželnemu odboru na razpolago tudi sredstva, potrebna za iz-
redne prispevke in podpore dovoljene od deželnega zbora v tekočem zasedanju. ki se naj nakažejo po navodilih 4. točke pričujočega sklepa;
se pooblašča deželni odbor, da zajme v ta namen nezaložen dolg v neobhodno potrebnem iznosu, ampak do najvišjega zneska 600.000 K.
4. O izvršitvi naročil pod točko 2. in 3. mora predložiti deželni odbor deželnemu zboru ob prihodnjem zasedanju nadrobno poročilo skupno s proračunom za leto 1912. in s konkretnimi predlogi o kritju, oziroma o definitivnem financiranju eventualno potrebne kreditne operacije.
5. Z namenom, da se zajamči kar največ mogoče racijonalna in hitra uporaba deželnih podpor za javnokoristne naprave in da se prepreči zapadanje od deželnega zbora v ta namen dovoljenih zneskov, in nadalje z namenom, da se doseže kar največ mogočo stabilnost v iznosu izrednih potrebščin deželnega zaloga, izpreminja deželni zbor svoj sklep z dne 3. nov. 1904. št. 276/D odb. št. 8890/3 in sklene sledeče:
a) deželne podpore za javnokoristne naprave se sprejemajo v letne proračune, kedar je v tehničnem in finančnem pogledu zajamčena izvršitev in ohranitev naprav, podpiranih od javnih zalogov v soglasju z načrti in proračuni, ki jih potrde pristojne oblasti;
b) deželne podpore, sprejete v proračune v smislu točke a) in nenakaza-ne tekom leta, ki so bile v njem prora-čunjene, preidejo koncem leta v pasivno kompetenco deželnega zaloga in se morejo nakazati še tekom neposredno sledečega leta.
c) ako so pod a) omenjene podpore proračunjene v letnih obrokih, preidejo po posameznih obrokih, ki se ne nakažejo koncem dotičnega upravnega leta v pasivno kompetenco deželnega zaloga in se morejo nakazati še tekom celega leta, ki sledi letu, ko le bil prora-čunjen zadnji obrok podpore;
d) pooblašča se deželni odbor da nakazuje in izplača iz deželnega zaloga tudi deželne podpore za javnokoristne naprave, ki so bile dovoljene od deželnega zbora, ampak še ne sprejete, v proračun deželnega zaloga, ako je izvršitev podpirane naprave popolnoma zagotovljena po načinu, določenem pod točko a) in ako bi se nakaz dotične deželne podpore ne mogel odložiti do naslednjega sklicanja deželnega zastopa, ne da bi bili težko oškodovani obči javni interesi. O teh izrednih nakazili se mora obvestiti deželni zbor ob naslednjem sklicanju in nakazane podpore se morajo sprejeti v naslednji proračun deželnega zaloga;
e)	izredne podpore, dovoljene od deželnega zbora zapadejo in obveznost, ki jo je sprejel deželni zalog, ugaša v petih letih, računajoč od dneva, ko je deželni zbor dovolil izredno podporo, ako bi se take podpore ne sprejele pred pretekom omenjene dobe v enega izmed letnih proračunov deželnega zaloga.
oAaoaku kcunnajfiijcLoa/ 7JU 20/f ei/
9leomčerv
Štev. 352
1:
Razglas.
Naznanja se, da
javna dražba
zastavillV JeTrtletjaTtrjrinesecev ohtobra, novembra in decembra 1910
začne v
ponedeljek 4. marca 1912,
ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in ponedeljke od 9. ure zjutraj do 1. popoludne.
Dne 6.. 9., 13, 16., 20. in 27. marca bodo od 10. do 12. ure predpoludne v dražbeni dvorani na ogled sl. občinstvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji dražbi.
V Gorici, 30. jan. 1912.
Od ravnat Ijstva zastavljalnice.
Odbor „Centralne posojilnice" je Oklenil obdržati v tekočem letu vse dosedanje praznike kakor prejšnja leta vsled česar bo urad ob teh dnevih zaprt.
Krojaška delavnica.
Priporočam svojo delavnico veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Izvršuje točno in pošteno po najnovejših vzorcih. Pričakujem obilnih naročil in bilježim z odličnim spoštovanjem
IVAN ŠULIGOJ,
krojaški mojster Gorica, ulica sv. Antona 12
Podpisani naznanjam svojim in drugim •odjemalcem, da sem preselil svojo krojaško delavnico iz Križne ulice nasproti »Šolskega Doma" v nlloo sv. Antona na dvoriš 5e Štev. 7 v hišo g. J. Kopača, svečarja v Gorici.
Priporočam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, posebno veleč. gg. duhovnikom svojo izvrstno delavnico za izdelovanje talarjev in drugih spadajočih oblek.
Z odličnim spoštovanjem udani
Josip Smet,
krojaški mojster v Gorici
Zajamčeno prave
■uilm sveče
priporoča prečastitim cerkvenim predstojništvom ter slavnemu občinstvu po nizki ceni
J. Kopač
Št. 95 ovečar, Gorica ulica st. Antona 7.
♦
♦
♦
S
♦
♦
♦
Odlikovana pekarija ^ ln gladčtčarna
K
v Gorici na Kornu
(v lastni htll)
lzvrinje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolaie aa birmano« ln poroke, pince Itd. Prodaja razllina fina vina In likerje na drobno ali orlg. buteljkah. Pri poro&a se «1. občinstva Cene lako nizko
♦
♦
♦
♦
♦
♦
Prva slovenska trgovina z jedilnim blagom
Anton Kuštrin,
» <5035.161 Gosposka ulica štev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
Pošilja se po železnici in pošti.
Ure budilke po 3 K z garancijo eno leto; stenske ure z nihalom z lppo omarico, bije ure in pol ure z natančnim tekom z enoletno garancijo II K; nikelna^te žepne ure s stanovitnimi belimi pokrovi 4 K; srebrna cilinder-remontor ura, lepo gravirana z enoletno garancijo 7 K ; zlate poročne rinke, pečatene pri c. kr. finančnem uradu od 7 K naprej.
Velika zaloga raznovrstnega , zlata in srebrnine. Vse po nizkih cenah. Sprejemajo ae tudi popravila, ki se uvrSujcje točno in po zmernih cenah.
T
Jakob Šuligoj,
urar c. kr. državnih železnic
GORI6A,
Gosposka ulica št. 25.
r~Anton PotatzkyHI
naslednik JOSIP TERPIN. v Gorici, m »redi Raitel« hli. itv. 7.
Truovina na drobno in debelo.
Najceneje linpovallS6e nlrnberškeKa ln drohn»ej« bla*« ter tkanin, preje In nitij.
l^otrpbsrtine
n puame, kadilce la popotalka. NaJbolJSe Šivanke in Šivalne stroje. Potrebščine za krojače In Srevljarje.
•svetinjice, rožni venci maine trnju,c<
Hišna oMa za m letne Im.
Posebnost: isMBRa za zelenjave, trave hi detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih tar na deželi.
Ušesno o\je
višjega Štabnega zdravnika in fizika dr. G. Schmidta odstrani km lu in popolnoma časno gluhoto, ušesni tok, nšesno brenčanje In nagluho.
Cena steklenice K 4 z navodilom vred Dobiva se v lekarni G. ORI ST0 F 0 LE TTI v GORICI.
S
ukno
«a moške in volneno za ženske obleke, zadnje mode razpošilja najoeneje
Jugoslou. razpoSiljalna
R. Stermeclii v Celju št. 304
Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
fegSgBg«3BSa3BS
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Raštelj 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. NSročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje.
gglCffgffiaBBBGSSggMSSS
Delavnico cerHuenih posod in cerlivenegi orodja
Fr. Leban Gorica,
Mogistratna ulico Steu. S.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja In cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah.'Popravlja la prenavlja stara reči.
— Blago se razpošilja franko. —
Goriška zveza *
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
reglutrovana zadruga z omejeno zavezo
uje pri naiupn uetpil potrebščin m pri prodaji ^ ^ •'v* kutddfl pridelkov. ^ ^ ^
Zaiopa je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, TEKALIŠČE JOS- VERDI ŠT- 32.
*****
SMF~ fiova trgovina z železnino
> • Pinter & Lenard
Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalke, klo-sete, peči, štedilnike in vsi v to stroko spadajoči predmeti.
Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. Cenjenemu občinstvu se toplo priporočava
Pinter & Lenard.
.K
	
'K
Bogomila.
Zn nemške učiteljice spisal Jakob Ecker. Za slovenje odgojiteljice priredil.) Emeiihu Holzmger pl. Weidicli.
(Dabe.t
Če se je tedaj dekle odločilo za učni stan, morajo si starši rano razjasniti, kateri stan v učnem poklicu sc prilega njihovi hčeri. Ce mora dekle samo skrbeti za svoje življenje, morajo dati prednost državni službi v početni stroki. Za višjo učno stroko izpitana dekleta, ki imajo toliko premoženja, da so oskrbljene za starost, najdejo pač najlepši delokrog v katoliških višjih zasebnih šolah. Ako pa prevzame katera odgo-jiteljiško službo pri plemeniti rodovini, zlasti v inozemstvu, mora biti posebno previdna. Sicer je mnogo takih služeb, kjer ravnajo z odgojiteljicarni kakor z lastnimi otroki, da se čutijo zelo srečne in zadovoljne.
O lepil božja truma, o tiajmodrejše med modrimi devicami na svetu: veliki Bog vas je iz ljubezni izvolil in v zaupanju na vašo čednost postavil na svečnik. O, veselite se brez primere lepe sreče! fr, delujte In trudite se v ljubezni
do Boga in ljudi, izpodbujajte in molite! Bog blagoslovi vas in vaše delovanje in trpljenje! Naj on izlije obilico svojih milosti na vse male, ki vam jih je zaupal! O, naj sveti Vaša luč. da vsi hvaležno pripoznajo vaše delovanje, da bodo vsi spoštovali vaš lepi stan; da se bodo starši cenili srečne, kadar stopi njihov otrok med vas! Moje oko strmi, ko gleda na vas in ko premišljuje prerokovo besedo:
»Kteri so bili modri, žarili sc bodo kakor svit nebeškega stropa, in kteri so mnoge pripeljali k pravičnosti, bodo kakor zvezde na večne čase!«1)
»Pojdite in učite!« (Mat. 28. 19.)
Bogomila, ljubi čistost!
Blagor jim, kteri so čistega srca: ker oni bodo Boga gledali. (Mat. 5, 8.)
Čistost! O lepa, najlepša vseh čednost;! O najbogatejši zaklad, žlahtni nebeški kamen v srčni zakladnici ubogega pozemeljskega človeka!... Nedolžnost! O mlin beseda! O nebeško-svetli žarek v otroškem očesu! O angelska sreča na tem svetu!...
Bogomila, ti pozhaš ta biser! Bogomila. ti ljubiš to lilijsko iepo čednost.
i) Dan 12. S.
ljubila si jo od mladosti; ljubiš jo bolj kot vso pozemsko krasoto: bolj skrbno jo varuješ kot zaklade srebra in zlata!...
O krona čistosti, o najnežniša, najbolj dišeča cvetlica v cvetličnatem po-zemskem vrtu božjem sveto devišt-vo! Da, tudi to veliko besedo si razumela, Bogomila. Ti čutiš svojo srečo! Ali jo j)a poznaš vso? Po vsej njeni vrednosti? .le li te sv. Neža silno mikala po svojem vzgledu? Je li te navduševala sv. Cecilija? Jeli sv. Alojzij s svojim lilijskim šopkom vzbudil v tebi sveto zavist? Je li menda tvoja otroška ! ljubezen do deviške Matere božje, do najčistejše device vseh devic, sezorila v tebi najbiažji sklep, živeti na zemlji angeljsko življenje? Razvnemi celo svoje otroško srce k ljubezni te svete čednosti! Razvnemi je na gorečem srcu Jezusa Kristusa, na onem srcu. na katerem sme počivati deviški Janez učenec ljubezni.
Bogomila, modra devica, poslušaj opominjajoči klic nebeškega žčnin.i: »Cuj in moli!« Dobri Bog ti je dal svoja nebesa na zemlji, ali oh, niso nebesa kakor na onem svetu, katera se nc morejo izgubiti na vekomaj: kar je dala božja milost, moreš zgubiti; le z milost-
»Čuj
in
jo božjo ohraniš ta nebela: moli!«
»Čuj!« Nečuvan trenutek te more pogubiti: tat je prekanjen, on vedno preži v tvoji največji bližini.
»Moli!« Sovražnik je močen, močnejši ko ti — brez Boga! Le z Bogom je gotova tvoja zmaga.
Deviška Bogomila, globokega pada, po katerem razleti tovja sreča, globokega pada v globoko peklensko globočino, ki tvojim zveličanim nebesom pripravi nagel konec, bodeš se skrbno varovala: Kdo bi o tem dvomil? Kdo bi omahoval v zaupanju na tvoje močno srce, tvoje od Boga o':-epčano srce, katero se je vzdignilo v čiste višave, kjer uživa najčistejšo srečo lepih angelov? Paziš pa tudi skrbno, da ne kališ lepih nebes, da odvračaš najmanjše madeže od angelske obleke, da čisto zrcalo svojega zveličanja skrbno varuješ najmanjšega pozemskega praška? Če ceniš svojo neprimerljivo srečo, kakor so storili nešteti svetniki, kakor so znale ceniti najvišjo pozemsko srečo v dneh svojega življenja večno zveličane device. ki sledijo jagnjetu, da. tedaj se bojiš najmanjšega srčnega madeža kot največje nesreče.
Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima
A. Breščak - Gorica
Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši).
Velika izber raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal, slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajani blago iz lastnih delavnic.	—
Za mnogobrojna naročila se toplo priporočam
ANTON BREŠČAK.
VINO
motno, zavreto, pokvarjeno se popravi Prosi se vzorec s seboj prinesti. Naslov pove upravništvo ..Primorskega Lista". Semeniška ulica 16, II. nadstr.
ODLIKOVANA PEKARNA
MIH
Gorica, vla Formlca
ss priporoča za odjcmanjn raznega peciva navnd-nega in najfinejSega. Pecivo je najboljše. Priporočam so cenj. odjemalcem za obilen posot. S spoštovanjem	E. Jakin
Tvrdka
A. & F. Andervvald
v GOBICI
Tekališče Josipa Verdi št. 32
(v liiši sl. Centralno posojilnico)
priporoča visokočastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo najrazličnejšo zalogo za
kolonjalno blago in delikatese.
Vedno sveže in prve vrste blago
po najlažjih cenah.
POSTREŽBA TOČNA IN SOLIDNA.
Čast. incstv.im strankam poSilja se blago na dom.
»CENTRALNA POSOJILNIC
FJEGISCROVATIA ZADRUGA Z OTTlEJCnO ZAVCZO
HHH v GORICI
te
obrestuje hranilne vloge po 4l:2°|0. Daje članom posojila na vknjižbo po 5*|«°[0, na menice po 6%, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso Glus. Verdi Uradne ure vsak dan razun nedelj 8. ure zjutraj do 1. popoludne.
št. 32, I. nad. — in praznikov od
ODBOR.
mmmmi
Loterijske številke.
27. jnnuvnrja
Trst................. 83	49	29	37	48
ANTON STIBILJ
Ustje št. 80 p. Ajdovščina
naznanja, da ima na prodaj vino belo in črno. teran, refošk prve vrste. Cena od 48 K hektoliter naprej. Prodaja na debelo, najmanj 56 litrov. Posodo mora dati kupovalec. Vino pristno, naravno. Vzorci sc ne pošiljajo. Priporoča se zasebnikom in krčmarjem za obilna naročila.
Odlikovana mizarska delavnica s stro Jovlm obratom
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18.
Zaloga pohištva
iz
lastne delavnice.
Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd.
Vsakovrstna dela za stavbe
Velika izbera
GAMAŠ
GALOŠ
J. PRUFOVKA
GORICA, Gosposka ulica št. 3
nasproti „MONTA“.
JOSIP CULOT _
v Raštelju štev. 2|25 v Gorici.
Velika zaloia vsakovrstnih l£rač, okraskov za božično drevesce In punlc za Igračo.
Razpele iz kovine, rožni venci in podobice, rokavice iz volne in sukna, čevlji in klape. zaloga drobnjave in kramarije na drobno in debelo, kipi in svetniki iz porcelana, seme za zelenjave in trave, moške in ženske nogavice, mošnjički in
kovčegi, pipe, ustniki in cevi.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
j} Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku.
1%	Triklno	(Itokfllrvo Jetrno ol>e.
Poiebio iredatvo proti pmoini boleznim Ib nplolnl t«*le*al »Ubo»tl. Ictiha Bteklenlr»	olj*	n«
raraoroene bar»e po K 140, bele barve K 2. f J Trnkino keleiaato Jetra« olje. Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narav«.
TrHkino Jetrno olje Ne železnim Jodecem.
S tem oljem le oidravijo v kratkem da«n i |otovo«tjo vie koatae bolelnl, ileini otroki, golie, nmlokr^noet ittf.
- ....-•••• Cen* ene steklenice je 1 krono 40 vinarjev.
Opombi. OU«, katerega Mrotam dlrekUo li KoriurtJ«, prelile «e Teli« t moj** kca. labantetj« predno ae napolnijo ataklealre. Zato tamorem Jamčiti arojlm M. odjemalcem fflede člatote la italae apoaobnoatl aa edrarljenje.
CrlHtofolettijeva pijača iz kine in železa.
Najboljil prlponodek pri zdravljenju i trsklnln oljem.
Ena steklenica stane 1 krono 00 vinarjev.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx:
II
!TVRDKH 0. ZAJEC
trgovina z železjem v Gorici
v hiši ,,QoriSke ljudske posojilnice11 (prej krojaška zadruga).
Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohiJtvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in uneliave strešna okna, traverze, cement, svinčene m železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuhinska in hišna oprava. Postrežba toGna, domača in cene konkurenčne. ======
 	Prosimo	zahtevati	listke	blagajne	radi	kontrole.
C
»Ljubljanske kreditne banke"
— — ge bavi 2 vsemi v bančno stroko spadajočimi posli.
J Vloge na knjižice obrestuje po 4y«%. vlogs v tehočem računu po dogoi/oru.
f GORICI
Delniška fllavnlca K 8,000.000.	Centrala	V	Ljubljani.	- Rezervni zaklad K 800.000. -
—- PODRUŽNICE: Celje. Celovec, Gorica. Sarajevo. Split Trst. -	”
v k u p i t e najceneje in najbolje pri domači tvrdki
BALO ZA NOVICE
jllllllllll IIII lil 11II11 ■ II
33Q3ECGe53jCBl
IIIIIIII min 11111111	im
{I3KI2ffiBCS!CEEESSiS3S
Cvančič & Kurinčič
CORICfl — Gosposka ul. šf. II- (via Giosue Carducci) — GORICA — nasproti holela treh kron.
Važno!
Radi prevelike zaloge cene znižane. — Postrežba domača in poštena.
Izdajate!] in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici.
Tiska .Nrodna Tiskarna* v Gorici (odgov. L Lukeiit