Utrjujmo protifašistično enotnost in bratstvo med Slovenci in Italijani
Obnovljena izdaja - Leto XXI. - Štev. 6 (736)
glasilo KRI za slovensko narodno manjšino
UREDNIŠTVO in	uprava :	34131 Trst,
Ul. Capitolina 3 -	Telefon 744046, 744047	
DOPISNIŠTVO za	goriško	pokrajino :
34170 Gorica, UL Telefon 24-36	XXIV.	Maggio 18 -
NAROČNINA: Letna 1000 lir, polletna 550		
lir. Poštni tekoči	račun :	Trst 11/7000
TRST - 23. maja 1969
Posamezna številka 40 lir
Petnajstdnevnik
Quindiciaale
Spedir, in abb. poet. Grappo II
Badino enotni v boju
za demokracijo in socialni napredek
Nedavni fašistični «podvigi» na Tržaškem in v raznih krajih države niso navadna, zakasnela, bila v ponedeljek, so razpravljali dejanja neuravnovešenih posameznikov. Ta dejanja so nezdravi, strupeni sadovi, ki dozorevajo v ozračju, ki je nevarno za demokracijo. Vandalski napad na Partizanski -spomenik v Miljah, fašistično izzivanje na tržaškem Podeželju, napisi in vzklikanje fašizmu in nacizmu zahtevajo jasen odgovor v obrambo ter učvrstitev demokracije. In odgovor mora biti tak kot je bil v osvobodilni borbi. Konkretno se nm-ra izražati v enotnosti protifašističnih sil, v -enotnosti demokra-fičnih in naprednih Slovencev in f talij a-nov. Ta odgovor se mora 'Zražati v enotni akciji za novo Politiko in socialni napredek, ki
naj prevede v stvarnost ustavno listino italijanske republike, čigar obletnica poteka dne 2. junija.
Jasno je namreč, da je moč ostanke fašizma biti z demokratično politiko, začenši s konkretnim priznanjem pravic Slovencev. Pri tem pa moramo imeti pred očmi dejstvo, da je fašizem v naši deželi začel svojo pot prav s protislovan-sko gonjo.
Tudi sedaj fašistični izzivači in tisti, ki stoje za njimi, kažejo stremljenja, ki so zelo podobna onim pred več desetletji. Obstaja torej nekakšna povezava med preteklostjo in -sedanjostjo.
Po krivdi oblastnikov smo mi Slovenci še vedno državljani druge kategorije in fašistični zakoni so še vedno v veljavi. Ti zakoni prepoveduje Slovencem, da bi
Čipi Sl IMD! Mi
Spominjam se tiste pomladi, ko smo z veliko mero navdušene naivnosti pripravljali slavnostni tek ob dvaj setietnici osvoboditve — STE DO. Sedeli smo za mizo, mia dinci in mladinke raznih na zorov in razpravljali o pro gramu. O teh razpravah ni pisal tisk, zanje je vedelo le nekaj ljudi. Spominjam se, kako so «katoliški» mladinci izsiljevali: nočemo hrvaških partizanskih pesmi, nočemo pesmi «Na juriš»», ker je preveč revolucionarna, nočemo rdeče zvezde, na odru... Sestavljali smo spored za Bazovico. Da bomo brali pisma padlih herojev, smo sklenili. Med temi tudi pisma Pinka Tomažiča, ki je nam, slovenskim komunistom še posebno pri srcu. Tedaj se je zgodilo nekaj nezaslišanega, že prej omenjeni mladinci so zahtevali, naj neko Pinkovo pismo CENZURIRAMO V nasprotnem primeru bi «razbili» e-notnost proslav. Tedaj je večina pristala na to, da se raje prebere drugo pismo, pismo materi in ono drugo o-pusti. šlo je namreč za stavek, kjer Pinko omenja korone jskega kurata in piše: «... ker je kljub svojemu stanu dober fant.» Te besede, ki jih fašistični cenzor v zaporu ni prečrtal so hoteli zbrisati, ker jim niso bile po godu. Kot če bi imeli pravico soditi o tem, kar je pisal padli narodni heroj Pinko Tomažič.
***
Kot srednješolec sem rad prebiral Andriča in druge srbske in bosanske pisatelje. Teta mi je darovala roman «Hajduk S/anko» in spominjam se, da je v posvetilu pisalo izpod avtorjevega peresa: «Oprostite, stari očetje, če
vam odkopujem, kosti, ki so svete...»
Naj, če bi drugi pisatelj tržaškega porekla (danes tudi politik) spoštoval to-le načelo?
Že dalj časa opazujem, kako se neka politična skupina, ki si je nadela ime «Slovenska levica», rada sklicuje prav na neki slučaj, ki naj bi ji dajal pravico do monopola nad imenom Pinka Tomažiča. Ne strinjamo se s strumentalizacijo mučenika, kjerkoli in kakorkoli, za take, polemično strankarske namene. Ne moremo dovoliti, da bi v letu 1969 nekdo kričal, da ima v svoji sredi sorodnike Pinka Tomažiča in Janka Premrla - Vojka in mislil, da bo s tem opral ostrino svoje kvalunkvistične politike. Politiko naj delajo živi ljudje in naj se predstavljajo z živimi političnim programi, ne pa s spominom padlih junakov, ki so skupna last vsega slovenskega naroda.
Sicer pa jim je sam Pinko povedal, ko je v nekem pismu napisal : «Skušal sem vam dokazati že večkrat, da je moja pot drugačna od vaše in da se moji cilji z vašimi ne morejo strinjati.» In kakšna je bila njegova pot?
«Ravno zato, ker ljubim vse, kar me obkroža, dam brez kakršnega koli obžalovanja življenje za stranko, za bodočnost, za odpravo hlapčevstva, za odpravo izkoriščanja človeka po človeku, za zmago komunizma.»
Morda bi imeli do njega pravico, toda premajhni smo pred njegovim okrvavljenim truplom, da bi se propagandistično sklicevali nanj.
Če bodo ti citati zalegli, tedaj nam jih ne bo žal.
Prenehajte, torej.
St. S.
pred oblastmi in na sodiščih občevali v lastnem jeziku, še vedno -se ne spoštuje republiška u-stava, ne spoštujejo se niti določila -spomenice o -soglasju, in niti določila deže-Inega posebnega statuta, čeravno je bil ta statut sprejet prav zaradi obstoja Slovencev. Doslej ni še bil sprejet noben ukrep za rešitev temdljnih vprašanj Slovencev in rečeno je bilo, da niti dežela ni pristojna za reševanje teh vprašanj. Deželni upravitelji se celo izogibajo besedi »Slovenec«. Tudi občinski upravitelji v Trstu se izogibajo besedi »Slovenec«. Prvaki strank leve sredine so to potrdili tudi pred nekaj dnevi, ko se je začela razprava o decentralizaciji občinske uprave.
Tako smo priča dejstvu, da se po eni strani, tedaj ko govore o nas kot narodnostni skupnosti, uporabljajo čudne, celo nerazumljive besede, kot n. pr. «skupnost posebnih značilnosti», po drugi strani pa vplivni predstavniki vlade (n. pr. minister Re-, stivo) zatrjujejo, da slovenskih problemov sploh ni. Le nekje so imenovali Slovence s pravim imenom. V okrožnici bivše Sifar je ( N/idahev'inic na 4. strani)
Zgoniška občina je preteklo nedeljo slovesno počastila spomin padlih v osvobodilni borbi. Ponovno je izpričala svojo zvestobo idealom te borbe. Odkrit je bil veličasten spomenik. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki oblasti, med katerimi je bil tudi predstavnik deželne vlade. Na prireditvi, ki je bila ob tej priliki na sporedu so sodelovali : domači pevski zbor Rdeča zvezda, zbor Mirko Kumar iz Repna, zbor Vasilij Mirk s Proseka - Kontovela in godba železničarjev iz Divače.
(Odlomlke iz govorov na tej slovesnosti objavljamo na 4. strani)
OUOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOunOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO ' i !!)<>< HOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Pomen akcij za širjenje in podpiranje našega tiska
Kakor vsako leto, je tudi letos Avtonomna t-ržaka federacija KPI dala pobudo za pokrajinsko kampanjo komunističnega tiska ter se tako vključila v ono vsedržavno.
Letošnja ^kampanj a dobiva velik pomen iz dvojnih razlogov. Poteka namreč v izredno važnem političnem položaju, bodisi na mednarodnem torišču, kjer se mračnjaške sile skušajo zoperstavljati nevzdržnemu valu naprednih, ljudskih gibanj, ki silijo k osvoboditvi, neodvisnosti, reformam in boljšim človeškim razmeram; bodisi v državnem okviru, kjer se delavsko in dijaško gibanje bori za izboljšanje socialnih in političnih razmer, istočasno, ko skušajo reakcionarne desničarske, šovinistične sile preprečiti izvajanje u-stave, udarjati po demokratičnih ustanovah in ljudskih organizacijah in strankah z vrsto atentatov ter ne prikrivajo svojih umazanih prevratniških namenov.
A kampanja za tisk je letos zelo važna, tudi zaradi tega, ker poteka tik pred volitvami za obnovitev pokrajinskega in občinskih svetov okoliških občin ter se tako vpleta v predvolilno kampanjo.
Zato je očitno, da ima naša tiskana beseda izreden pomen, tembolj, ker kljubuje valu propagandnih sredstev vladnih in desničarskih strank v Italiji ter prikazuje resno alternativo njihovemu mišljenju in načrtom onih, ki upravljajo državo.
Zato si morajo postavljati komunisti kot stvarno nalogo, da naše časopise bolj popularizirajo, da jih delijo v večjem številu, da jih p o naso v vsako hišo, v vsak lokal. Seveda to udejstvovanje terja nemajhno žrtev, vendar, ako uresničimo ta cilj, moremo žeti tudi uspeh.
Posebna skrb se postavlja slovenskim tovarišem v zvezi z razdeljevanjem Dela. To vprašanje si sicer že postavljajo vse sekcije in celice bodisi v mestu kot na deželi. Vendar slovenski tovariši utegnejo nuditi nemajhen doprinos pri akciji za širjenje našega petnajstdnevnika, seveda ako se načrtno in dosledno poprimejo vprašanja.
Četudi izhaja v skromni obliki je Delo edino stalno partijsko glasilo v slovenskem jeziku. Njegov pomen je velik, bodisi ker ob-jasnjuje splošno linijo in vprašanja naše stranke, bodisi ker se postavlja v obrambo potreb, stremljenj in zahtev prebivalstva sploh in še zlasti ker se dosledno in stvarno postavlja v obrambo narodnih pravic Slovencev, razkriva nedoslednost ali sovražnost drugih političnih strank v pogledu slovenskega vprašanja, prikazuje in obsoja krivce za težak položaj, v katerem se nahajamo Slovenci v Italiji in obenem diskriminacijo in asimilacijske načrte raznih političnih formacij. Končno odigrava zelo važno vlogo tudi
v zvezi s krepitvijo narodne zavesti in v okviru prizadevanja za razvoj slovenskega prebivalstva v naši deželi, od Trsta, do Gorice, do Beneške Slovenije in Kanalske doline.
Kampanja za tisk je namenjena, seveda, ne le seznanjanju vloge našega tiska ter njegovemu širjenju, temveč istočasno tudi zbi-ranju denarnih prispevkov za njihovo vzdrževanje. Znano je, da komunistični tisk ne podpirajo državni skladi niti ne magnati in da ga vzdržujejo samo delavci, se pravi napredni ljudje.
Zato moramo pristopiti k delu tudi za zbiranje prispevkov, kar le tako bomo mogli zajamčiti naših časopisov, kakor vedno, njihovo redno izhajanje.
JELKA GERBEC
Ustanovljen je krožek «Pinko lomažič»
Dne 21. maja 1969 je v Trstu začel delovati slovenški krožek za družbene in poLtične vede «Pinlko Tomažič». Ta krožek je nastal na pobudo tržaške federacije KPI, iker je bila potreba po podobnem sredstvu osveščanja in idejnega boja slovenskih Ikomunistov močno občutena.
Krožek bo usmerjal svojo dejav-(Nadaljevanje na 4. strani)
2 • DELO
- 23.5.19692
Potreben je odločen in enoten nastop vseh protifašistov
Vprašanja - interpelacije občinskih svetovalcev KPI
Na skupni seji federalnega komiteja in kontrolne komisije KPI v Trstu je bila sprejeta resolucija v zvezi z vandalskim dejanjem proti spomeniku padlih partizanov v Miljah.
Resolucija med drugim poudarja, da žalitev osvobodilnega gibanja ne pomeni le grožnjo proti Slovencem, marveč predstavlja nevarnost za demokracijo in svobodo.
Dejanje, do katerega je prišlo v Miljah je tembolj resno, ker se je zgodilo v času, ko se ponavljajo avtoritativni manevri in ko se ne spoštujejo pravice Slovencev. Bivši SIFAR je izdal okrožnico, na osnovi katere, je bilo ukazano, naj se sestavijo seznami Slovencev ter nadzoruje njihovo delovanje.
Resolucija dalje poudarja: Vlada leve sredine noče prevzeti nobenih obveznosti za rešitev vprašanj slovenske narodnostne skupnosti ter celo zanika, da obstajajo vprašanja slovenske manjšine, ki še niso bila rešena. S tem si vlada prevzema še večjo odgovornost, saj dopušča ali celo podpira diskriminacijo in raznarodovanje Slovencev.
V	parlamentu je sedaj v teku razprava o reformi zakonika o kazenskem postopku in kazenskega zakonika. Kar se tiče prvega je treba ukiniti člen 137, ki določa, da je na sodišču dovoljen samo italijanski jezik, hkrati pa je treba vnesti določbo, da ima na sodišču vsakdo pravico govoriti v svojem materinem jeziku. Kar se tiče drugega pa je treba vnesti dva spreminjevalna člena, ki ju je je odobril deželni svet in ki sta vnešena v osnutek zakona, ki so ga predložili poslanci in senatorji KPI.
Vladne stranke naj dokažejo, da se ne spominjo na Slovence samo takrat, ko gre za lov na glasove temveč da upoštevajo pravične zahteve.
Potreben je najširši enoten nastop vseh sil, ki delujejo na slovenskem področju, da se podprejo pravične zahteve Slovencev v Trstu in vsej deželi. Zato tržaški komunisti pozivajo Slovence in vse demokratično prebivalstvo, naj bodo budni, naj zavrnejo provokacije in vsakršno sovražno dejanje in naj konkretno izkažejo svojo voljo, da se bodo borili za obrambo demokracije, za dosledno izvajanje določil republiške ustave, za dosego dejanske enakopravnosti in za svobodni razvoj slovenske narodnostne skupnosti na vseh področjih.
Protest prebivalcev Trebč in PocMonjerja
Prebivalci predmestja Podlonjer so odločno obsodili nastop policije proti množici delavcev, ki je demonstrirala v mestu Battipaglia. Zavrnili so tudi stališče vlade, ki brani zadržanje policije in se upira njeni razorožitvi. Svojo solidarnost pa so Podlonjerci izrazili s prizadetimi prebivalci mesta Battipaglia.
Protestno pismo, ki je bilo naslovljeno predsedniku vlade je podpisalo nad 200 ljudi.
V	zvezi z dogodki v mestu Battipaglia je tudi 85 vaščanov iz Trebč podpisalo protestno pismo, naslovljeno predsedniku rimske vlade. V pismu je med drugim rečeno, da prebivalci iz Trebč obsojajo dejstvo, da je policija zopet streljala na stavkajoče delavce in kritizirajo vlado, ker noče razorožiti policije.
V	omenjenem pismu je dalje rečeno:	«Opozarjamo vas, gospod
predsednik, da so Trebče, sloven-
ska vas, ki globoko čuti krivice in diskriminacije, ker jih je tudi sama okusila pod nacifašizmom in ker je dala velik delež v boju za dosego demokracije in svobode. Prav zato se prebivalci te vasi zgražamo nad dejstvom, da oblasti, namesto, da bi kaznovale fašistične izzivače, ki v raznih mestih države izvajajo zločinska dejanja, nastopa proti stavkajočim delavcem.»
Tudi Trebenci so lizrazili tudi svojo solidarnost s prebivalci mesta Battipaglia.
Festival «Dela» v Zgoniku in Dolini
Vodilni komite tržaške federacije KPI je pred kratkim razpravljal o kampanji za širjenje komunističnega tiska in o akciji za zbiranje prispevkov v tiskovni sklad. Vsem članom partije je vodilni komite priporočil, naj se potrudijo, da bodo akcije za tisk najbolje uspele.
Na isti seji je vodilni komite tržaške federacije sklenil, da bo letošnji festival Dela v Zgoniku v dneh od 5. do 7. julija, festival v Dolini pa v dneh od 2. do 4. avgusta. Pokrajinski festival Unità v Trstu pa bo v dneh od 29. avgusta do 1. septembra.
•Tajništvo tržaške federacije KPI je pred kratkim sporočilo, da je zvedelo za vest o podpisu ministrskega odloka, s katerim se podaljšajo tako imenovane funkcionalne avtonomije v industrijskem pristanišču pri Žavljah.
Taništvo federacije KPI odločno obsoja omenjeni ministrski odlok, ki škoduje koristim tržaških pristaniških delavcev. Predstavniki vladne večine so se namreč med razpravo o zakonskem ukrepu, s katerim se podaljšujejo davčne o-'ajšave na industrijskem področju, izognili razpravi o «(privatizaciji»
ooooooooooooooooooooooooooooo
Novo vodstvo društva KASTA
V četrtek 8. t.m. je bila v Kulturnem Domu v Trstu prva redna seja novoizvoljenega odbora Krožka absolventov slovenske trgovske akademije.
Odbor 'sestavlja 21 članov, med katerimi so tudi 4 dijaki V. razreda in, v skladu s spremembo statuta, odobreno na občnem zboru dne 24. aprila t. L, tudi 2 dijaka IV. razreda trgovske akademije.
Novi odbor si je tako porazdelil funkcije:
Predsednik: Pilat Danilo. Podpredsednik: Zudetič Jolanda. Tajnica: Kosmina Nadja. Blagajničarka: Starec Magda. Komisija za strokovno izpopolnjevanje: Tavčar Silvij, Filipčič Edi, Canciani Božica, Carli Marino, Škabar Sonja, Starc Vesela. Komisija za statistiko in delo: Žiberna Dario, Čebul ec Sonja, Giacconi Mario, Sedmak Oskar, Zlobec Annamaria.
Komisija za družabnost: Batič Iva, Sferza Bruno, Filipčič Nadja, Kafol Stojan, Čuk Boris.
Komisija za tisk: Batič Majda.
Odbor se bo sestajal vsak četrtek v Kulturnem Domu v Trstu.
V	današnji številki začenjamo objavljati vprašanja, ki jih naši izvoljeni predstavniki naslavljajo na oblasti. Zaradi pomanjkanja prostora bomo besedilo vsakega vprašanja objavili v zgoščeni obliki. V enaki obliki bomo objavili tudi odgovore na omenjena vprašanja.
Uredništvo
V	soboto, 10. maja 1969 je skupina študentov iz Gorice izzivala v neki gostilni v Bazovici. Vzklikala je Hitlerju in narisala kjukasti križ. Neki vaščan je posvaril mladince in se pritožil pri njihovih voditeljih.
V	zvezi s tem dogodkom sta tržaška občinska svetovalca KPI Jelka Gerbec in Arturo Calabria poslala tržaškemu županu pismo, v katerem sta ga povabila, naj se zavzame za to, da se podobni morebitni dogodki preprečijo.
* * *
Tržaški občinski svetovalec tov-riš Franc Gombač j e svoj čas vprašal mestno občinsko upravo, ali je res, da namerava prodati zasebnikom zemljišča ob obalni cesti v bližini Sv. Križa, kjer so sedaj lepi borovi nasadi.
Odbomilk Mocehi je pred kratkim odgovoril na to vprašanje. Priznal je, da je obč. uprava prodala en «lotto» na omenjanem področju, ki meri 1832 kv. metrov, od
pristanišča s tem, da niso hoteli vključiti v zakon nobenega člena, ki bi se izrecno nanašal na to vpra-šainije; dalli pa so poslancem leve opozicije ustna zagotovila, da bodo zadevo načeli pozneje v okviru predpisov zakonika o plovbi in o zaščiti javnega značaja pristanišč.
Ministrstvo za trgovinsko mornarico je šlo mimo parlamenta in je sprejelo upraven ukrep, ki je v nasprotju s predpisi zakonika o plovbi, ki dopušča zasebnim podjetjem, da uporabljajo svoje uslužbence za razkladanje in nakladanje ladij samo v izjemnih primerih. Iz tega je torej razvidno, da je večina leve sredine ravnala dvoumno in da ni upoštevala pravičnih zahtev delavcev, marveč je služila interesom nekaterih skupin, ki delujejo na področju industrijskega nristanišča v Žavljah in ki so deležne podpore d em dk rist j anskega vodstva v Trstu.
Tajništvo tržaške federacije KPI protestira proti temu samovoljnemu ravnanju in vabi parlamentarce KPI, naj posredujejo, da se nezakoniti ministrski Ukrep prekliče.
V uradnem vestniku z dne 12. maja 1969 je bil objavljen ministrski dekret, ki podaljšuje do 31. decembra 1980 veljavnost «funkcionalne avtonomije» za industrijske obrate, ki poslujejo v industrijskem pristanišču.
Občni zbor španskih borcev
V nedeljo 11. maja je bil v Vidmu občni zbor bivših španskih borcev iz dežele Furlanije - Julijske krajine. Zbor je vodil tovariš Giacomo Pellegrini. Izvoljen je bil novi odbor združenja. Za predsednika je bil imenovan tovariš Vittorio Vidah.
Podpirajte «DELO»
katerih pa je samo 832 kv. metrov namenjenih gradnji, vsa ostala površina pa da spada pod tako imenovani «zeleni pas». Zemljišče je kupil dr. Fulvio Fumi po ceni 5.000 lir za kv. meter.
* * *
Naša občinska svetovalka v Trstu Jelka Gerbec je svoj čas predlagala, naj občinska uprava preskrbi telefon otroškemu vrtcu v Barkov-Ijah.
Občinska odbornica prof. Fara-guna je obvestila našo svetovako, da je naslovila zadevno pismo na glavno direkcijo Italijanske ustanove za otroške vrtce. Pripomnila pa je, da telefon v šolskem poslopju v BarkoVljah lahko služi tudi tamkajšnjemu otroškemu vrtcu.
S tem odgovorom se svetovalka Gerbečeva ni strinjala ter še nadalje vztraja pri prvotni zahtevi.
* * *
Prebivalci vasi v gornji tržaški okolici se pritožujejo ker nedeljski izletniki povzročajo občutno škodo na travnikih, pašnikih in gozdičih. Že večkrat so protestirali pri pri-stojnih oblasteh, ter zahtevali večje nadzorstvo. Tržaška občinska uprava se je izgovarjala rekoč, da ni dovolj poljskih čuvajev.
V zvezi s temi dogodki sta občinska svetovalca KPI tov. Jelka Gerbec in Franc Gombač poslala pristojnemu občinskemu odborniku v Trstu pismo, v katerem poudarjata, da poljski čuvaji često ne morejo izvrševati službe, ki jim je bila zaupana, ker jih pošiljajo kot prometne .redarje na razne ceste. Poljski čuvaji naj opravljajo predvsem svojo službo in ne službo cestnih redarjev.
* * *
Na pobudo tržaške občinske svetovalke KPI, tovarišče Jole Burlo, je občinski odbornik Viggini posredoval pri upravi krajevne uprave INPS v zvezi z dolgimi vrstami u-pokojencev pred davčno izterjevail-nico, naj bi se v uradih davčne izterjevalmee zaposlilo več osebja.
Ugotovljeno je bilo namreč, da včasih čaka pred omenjenimi uradi tudi do petsto upokojencev. Do tega prihaja, ker ustanova INPS pošilja seznam z zneski enkrat mesečno in to vse naenkrat. Seveda je tudi davčna izterjevalnica posMa obvestila vsem upokojencem hkrati. To je povzročilo dolge vrste pred uradi.
Omenjeni občinski odbornik je na zahtevo obč. svetovalke J. Burlo predlagal pristojnim uradom, naj bi obvestila pošiljali frakcionirano v teku celega meseca. Svetovalki tovariši Buriovi je zagotovil, da se bo vprašanje na ta način končno tešilo.
Pismo uredništvu
Gospod odvetnik dr. Bogdan Berdon nam je posM naslednje pismo:
«V zvezi z vašimi članki, ki ste jih objavili v Delu z dne 28.2.1969 na drugi in na tretji strani, v Delu z dne 3.4:1969 na drugi in na tretji strani (z nadaljevanjem na zadnji strani) ter v Delu z dne 15.3.1969 na prvi na drugi strani (z nadaljevanjem na tretji strani), vas vabim, na osnovi člena 8 zakona št. 47 z dne 8.2.1948, da objavite sledeči popravek v celoti, kajti vsi ti članki mi pripisujejo dejanja, ki so škodljiva moji časti in ki so v nasprotju z resnico. Popravek boste objavili v naslednji številki (podčrtal dr. Berdon), na osovi drugega odstavka člefaa 8 zakona o tisku. V primeru, da tega ne bi storili, veste za sankcijo, ki jo omenjeni člen predvideva v četrtem odstavtku.
Popravek:
1.	Vi hočete kontrolirati moje profesionalno delo in stroškovnik za razne kliente razlaščence in za
')( ‘OOOOf)OOOOOOOOOOOOOODOOOOOOOOO >»>l X JOI >OOl '0O0O000000000000000
»Funkcionalne avtonomije" škodujejo interesom pristaniških delavcev
njih sindikalno organizacijo. Ni r-res, da bi imeli vi te pravice, ker f" nisem od vas imel nikakega zadevnega poklicnega mandata. Poleg tega pa obračun svojega poklicnega della dajem v pisarni klientom, ne pa po tisku.
2.	Ni res, da bi kakršnikoli 'akti romali v mojo pisarno’ in da 'drugi odvetnik, ki je imel s tem o-pravka je dr. Berdon', kot pišete v 'opombi uredništva’. Res je, da so vsi moji klienti prišli sami po mojo profesionalno pomoč. Vaša 'o-pomba uredništva’ je neresnična.
3.	Ni res, da 'od septembra 1965 vse do novembra istega leta se ni c zgodilo nič posebnega’. Ravno v 1< tej dobi sem imel največ pdklic- ž nega dela in študija z opozicijami, j ki jih predvidevajo čl. 17-24 zakona c št. 2359/1865, s pravdo na Držav- I nem Svetu v Rimu in z drugimi c akcijami pravne narave, ki so se s iskazale kot osnovane, saj je oblast \ priznala neveljavnost razlastitve- 1 nega postopka. Te akcije so bile I osnovnega pomena tudi za razla- 1 ščence, ki so bili moji klienti.
Šele potem je prišlo 'do mirne l ureditve vseh sporov’ in do poravnave z razlaščenci.
4.	Ni res, da bi kakršnakoli oseba, pravna ali fizična, ki sem jo profesionalno zastopal, bila 'mafijska', kot trdite v vašem članku. Vsi moji klienti so pošteni in svobodni ter spoštujejo zakon. Tudi moja stranka Združenje Odbor za pomoč (razlaščencem deluje zakonito, zapisnike občnih zborov vodi notar, občni zbori so redno sklicari in odobravajo predračune in proračune itd.. Ni res, da bi kdorkoli, še najmanj pa jaz, uvede! 'metode mafije'.
5.	Ni res, da «... nista smatrala za potrebno vprašati glede Sklenitve in vsebine pogodbe predhodno za mnenje...' 'v imenu katerega sta nastopala’. Res pa je, da so vsi razlaščenci - mandanti predhodno pooblastili in določili cene za njihove nepremičnine, saj drugače ne bi bilo mogoče skleniti nikake notarske pogodbe, še manj pa bi jaz poklicno pomagal nekomu, ki nima veljavnega mandata.
6.	Ni res, da 'celo po podpisu pogodbe nista še dolgo časa obvestilna članov’ razlaščencev. Res pa ie, da so vsi klienti prejeli takoj •točne obračune, potrdili delovanje in izrazili zadovoljstvo. Ni res, da bi vi imeli pravico vmešavati se v imovinske zadeve, ki sem jih profesionalno ščitil kot odvetnik za določene stranke. To je nedopustno.
7.	Ni res, da imajo vaši bravo! 'na izbiro ali... po poročilu Odvetniške Zbornice o razpravi proti... dr. Berdonu’. Ni res, da bi bilo to 'poročilo’ v prodaji. Sklicevanje na to 'poročilo' je neosnovano in ne odgovarja resnici.
8.	Ni res, kar navajate v članku 'o obračunu Odbora za pomoč razlaščencem' in, kar mi tam pripisujete. Za svoje profesionalno delo vam nisem dolžan nikakega obračuna. škodi pa mojemu poklicnemu ugledu, da niste navedli resnice, kajti profesionalni uspeh znaša za člane pogodbenike 72 milijonov 243.115 lir, medtem ko posredno so razlaščenci prejeli 600.000.000 več kot je bilo predvideno. Vsa ostala vaša izvajanja v mojo škodo so neresnična’.
odv. Bogdan Berdon
Pismo gospoda odvetnika smo objavili v celoti. Četudi je naš list majhen in izhaja samo dvakrat nd mesec, smo objavili tudi trditve, ki nam jih gospod odvetnik pripisuje in ki jih nismo mi nikoli zapisali-Ponavljamo: osebne zadeve nas ne zanimajo. Odklanjamo polemiko zaradi polemike. Pri objavljanju člankov o zadevi razlaščencev in o sporih, ki so povzročili razcep v Slovenski skupnosti, nas je vodila ena sama težnja: Resnica! Vse drugo, ponavljamo, nas ne zanima.
Pa še to: Ni res, da smo zapisali, da je 'Poročilo Odvetniške zbornice' v prodaji, pač pa je v prodaji brošura, ki jo je objavil dr. Branko Agneletto.
Uredništvo

523.5.1969
DELO • 3
'Pomembno zborovanje v Čedadu
Razprava o vprašanjih slovenske manjšine v videmski pokrajini
V nedeljo, 4. maja je bilo v Čedadu pomembno zborovanje, na katerem so razpravljali o položaju Slovencev v Videmski pokrajini. Zborovanje je priredila videmska federacija KPI, udeležili pa so se ga poleg komunistov tudi predstavniki drugih političnih skupin, ki delujejo med Slovenci v deželi Furlaniji •• Julijski krajini. Poleg številnih domačinov iz Beneške Slovenije so bili prisotni voditelji furlanskih komunistov, poslanca Albin Škerk in Mario Lizzerò, deželni svetovalci Dušan Lovriha, dr. Drago Štoka in Arnaldo Baraoetti, tajnik Slovenske kulturno gospodarske zveze Bogo Samsa, podpredsednik Slovenske prosvetne zveze Mirko Ka-Pelj, predsednik kulturno - prosvetnega društva Ivan Trinko iz Čedada Izidor Predan, namestnik tajnika deželnega komiteja KPI Mario 'Colli, predstavnik videmske socialistične federacije dr. Černo in številni predstavniki beneških Slovencev.
Zborovanje je otvoril namest-Rik tajnika videmske federacije LPI tovariš Pascolat. V svojem nagovoru je prikazali pomen in nujnost borbe za priznanje pra-vic beneških Slovencev. Poudaril je obveznost komunistov furlanske federacije, da se zavzemajo 2n pravice Slovencev ter podčrtal, da morajo tudi v tej borbi Liti tesno združeni Italijani . in Slovenci.
Iz poročila
tov. prof. Petričiča
Glavno poročilo je imel t Pavel Petričič, ki je beneške venski rojak. Med drugim je tovil, da je KPI naredila v njem razdobju številne nar cia bi izdelala stvarno analize stoječega položaja v Bens
Predvsem je treba proučiti h tiene okvire, v katerih se cb splošna ipoli tika Italija'
odrvvT -'tV te °kvire «Pada
odnos italijanske države do vencev S strani vodilnih kr, l Pnsl° do predloga nekaki ke vrste ^ «mi rešimo gospe sKa vprašanja v zameno ds beneški Slovenci odpovedo j c mu jeziku in svoji kulturi» tega predloga se je uresniči mo 'drugi del, t. j. poskus 'd zatre jezik, ki ga beneški Šle ci govorijo že stoletja; ni pa uresničena nobena pobuda z boljšanje življenjske ravni ^ vencev v videmski pokrajini bjanski vodilni krogi se pri niso posluževali višje kub temveč zaničevanja zntačilr beneških Slovencev, kar je p: do izraza povsod, v šolah, ur itd. Predvsem je šlo za zanič uje jezika.
Tovariš Petričič je nato o: razvoj pritiska na beneške vence od leta 1866 dalje, pi fašističnega nasilja in vse do vojne . dobe ter sedanje stva 's’ti. Pri tem se je oprl predv na republiško ustavo, ki ščiti rodne manjšine v državi. V z s tem je govornik zahteval, tako država kot dežela izrt Priznata obstoj slovenske na ne manjšine tudi v videmski j raj ini. Na tej osnovi mora | a° ustrezne politike, ki naj c 8°či tudi uveljavitev in ra Jezika, kulture, in tradicij vencev. Prav zato pa je v visti potrebno, da se v šolah
učuje tudi 'Slovenščino, za kar so potrebni domači usposobljeni šolniki.
Potrebno je uveljavnjenje stvarne gospodarske in socialne politike, saj je prav ta predpogoj za razvoj Slovencev in za obstoj na svojih domovih.
Po poročilu tovariša Petričiča, se je razvila plodna razprava, v katero so posegli številni udeleženci.
Tovariš Izidor Predan je govoril o obstoječi stvarnosti v rodni deželi. Govoril je o narodnih, prosvetnih in kulturnih kakor tudi o gospodarsko - socialnih vprašanjih. Dejansko je izpopolnil uvodno poročilo tovariša Petričiča ter ga obogatil s konkretnimi podatki.
V razpravo je posegel tudi dr. Viljem Černo. Orisal je nekatere jezikovne in druge značilnosti beneških Slovencev ter podčrtal, da gre za obogatitev vse skupnosti, ki ima glede jezikovnega znanja tudi važen gospodarski ter splošni pomen.
Poslanec Mario Lizzerò je med drugim poudaril, da je s tem zborovanjem videmska federacija KPI hotela spodbuditi tudi druge politične sile, da izrečejo svoje 'stališče do Slovencev.
Tovariš Lizzerò je govoril tudi o konkretnih pobudah, do katerih j'e prišlo v parlamentu. Med drugim je govoril tudi o zakonu, ki prepoveduje narodnostno mrzil j o.
Na zborovanju je govoril tudi deželni svetovalec Dušan Lovriha. Med drugim je dejal, da deželna^ uprava ne razume, da je vprašanje Slovencev vprašanje demokracije. Predlagal je, naj bi tudi pri videmski federaciji KPI ustanovili komisijo za slovenska vprašanja.
Na zborovanju so govorili tudi : Dušan Kodrič, Mario Colli, Bogo Samsa. dr. Viljem černo In dr. Drago Štoka.
Zborovanje v Čedadu je bilo zelo pomembno. Lahko rečemo, da predstavlja važen mejnik v prizadevanjih, da bi se tudi v Beneški Sloveniji, Reziji in v Kanalski dolini odprle svetlejše perspektive tako v narodnostnem kot v gospodarskem pogledu. Zborovanje je bilo tembolj pomembno tudi zato, ker so se na njem pokazala enaka ali skoraj enaka stališča predstavnikov raznih strank in organizacij. Za to pa da bodo prizadevanja za dosego narodnega in gospodarskega preporoda v slovenskih krajih videmske pokrajine uspešna, je potrebna enotna in odločna borba vseh demokratičnih sil. Socialisti, ki so danes v deželni in osrednji vladi, pozabljajo na vprašanja, o katerih se je govorilo' tudi v Čedadu in Slovenska skupnost v krajevnem merilu podpira levo sredino. Deželna uprava pravi, da ni pristojna za reševanje slo-
Na seji deželnega sveta, ki je bila v ponedeljek so razpravljali o interpelaciji, ki sta jo predložila svetovalca KPI Dušan Lovriha in Silvano Bacicchi z zahtevo po ustanovitvi strokovnih šol s slovenskim učnim jezikom, zlasti šole v Trstu.
Tovariš Lovriha je orisal položaj slovenskega šolstva ter prikazal potrebo po strokovnem zavodu. Zavrnil je stališče vlade, ki skuša podrejati zadevo nekakšni recipročnosti, šolo v Trstu je treba ustanoviti ne glede na to če in kdaj bo ustanovljena itali ianska gimnazija v Bujah. Slovenska mladina se mora stro-
venske problematike, osrednja vlada pa meni, da slovenske problematike sploh ni. To so pač dokazi, ki potrjujejo, da je nujno dejansko angažiranje.
Medtem, ko pozdravljamo pobudo furlanskih tovarišev in podpiramo njihova prizadevanja za preporod v Beneški Sloveniji, poudarjamo, da smatramo vprašanja Slovencev v videmski pokrajini za sestavni del celotne narodne manjšine v deželi ter problematike, ki nam je vedno bila tako pri srcu. Od političnih sil, ki so bile po svojih zastopnikih prisotne na srečanju v Čedadu pričakujemo, da ne bodo ostale le pri več ali manj načelnih stališčih temveč da se bodo angažirale ter pristopile k enotnim prizadevanjem za resničen narodni, kulturni, socialni in gospodarski preporod Beneške Slovenije, Rezije in Kanalske doline.
kovno usposobiti v slovenskih šolah. Zunanje ministrstvo ne sme postavljati nobenih ovir.
Glasbena matica - Trst
V sredo, 28. maja ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma
I. ZAKLJUČNA AKADEMIJA
Sodelujejo učenci - solisti (petje, klavir, violina, čelo im klarinet) in godalni kvartet. Vljudno vabljeni
ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo
Pismo Nenniju
Slovenska kulturno gospodarska zveza je poslala zunanjem ministru Nenniju pismo, v katerem ga seznanja z odprtimi vprašanje slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Ko pozdravlja obisk Nenni-ja v Jugoslaviji SKGZ poudarja, da ne vidi v tem obisku samo nadaljnjega izboljšanja odnosov med obema državama, temveč tudi pomemben prispevek pri utrjevanju miru na tem področju sveta. Dalije SKGZ ugotavlja, da slovenska narodnostna skupnost v Italiji še rti dočakala. da bi bile odstranjene politične in pravne ovire, ki preprečujejo, da hi poleg reševanj jezikovnih zahtev, vključevanja v javno življenje in reševanj šolskih vprašanj, lahko ustvarila ugodne pogoje za svoj popolni narodni, politični, družbeni, gospodarski in kulturni razvoj.
člen 6. republiške ustave se ne izvaja v popolnosti, člen
3.	posebnega statuta dežele Furlanije - Julijske krajine pa nekateri državni organi smatrajo samo za načelno izjavo. V pismu SKGZ je dalje reče-
no: «Bistveno vprašanje predstavlja uporaba slovenskega jezika, pri čemer prevladuje zmotno prepričanje, da je to samo zadeva posameznikov, javni organi in ustanove pa ga uradno v najboljšem primeru ignorirajo in v vseh u-stanovah zahtevajo izključno uporabo italijanskega uradnega jezika. Z uporabo slovenskega jezika in s pdlnim udejstvovanjem Slovencem v javnem življenju je tudi tesno povezano vprašanje pravice do pravičnega zastopstva Slovencev v imenovanih odborih in komisijah ter nameščanja Slovencev v pokrajinskih, občinskih, deželnih, državnih, nctldržavnih in drugih uradih in delovnih mestih. V ta načelen okvir spadajo 'tudi javni napisi in poimenovanje slovenskih krajev z njih originalnimi imeni.»
SKGZ je ministra Nennija želela opozoriti tudi na nekatera trenutno pereča vprašanja:
«1. Status profesorjev na slovenskih srednjih šolah je
kritičen na celotnem področju, za katerega velja zakon o slovenski šoli, še zlasti pereče pa je na Goriškem. S posebnim zakonom je treba ustanoviti didaktična ravnateljstva in nadzomištvi v Trstu in v Gorici.
2.	Za Slovence na Tržaškem je vedno bolj pereča ustanovitev strokovne šole industrijskega tipa, da se bodo laže vključili v splošni gospodar-skd razvoj s primerno strokovno usposobljenimi kadri. Nujno je treba to vprašanje rešiti.
3.	Na osnovi londonskega sporazuma o soglasju je italijanska vlada nakazala sredstva za gradnjo Kulturnega doma v Trstu, vrnjen je bil Prosvetni dom na Opčinah, vendar v izredno slabem stanju in je treba poskrbeti za popravilo s sredstvi iz javnih skladov; še vedno pa ni vrnjen Narodni dom pri Sv. Ivanu.
4.	V Okvir londonskih določil spada tudi delovanje Tržaške Kreditne banke, ki še ni
UwniUa
Večer slovenske pesnoti v Trebčah
Preteklo soboto zvečer je bil v Ljudskem domu v Trebčah «Večer slovenske pesmi». Nastopil je domači mešani zbor Primorec, ki ga vodi Oskar Kjuder. Ob tej priliki so dolgoletni pevci in pevke prejeli Gallusova odličja. Na prireditvi je spregovoril tudi podpredsednik Slovenske prosvetne zveze Mirko Kapelj. Izrdkel je priznanje požrtvovalnim pevcem in pevkam ter jih vzpodbujal, naj še naprej nenehno skrbe za rast slovenske pesmi in krepitev narodnega ponosa.
Celjsko gledališče v Trstu
Pretekli teden je v tržaškem Kulturnem domu gostovalo Slovensko ljudsko gledališče iz 'Oellja. Uprizoritev Kralja Ojdipusa je doživela zelo lep uspeh. Žal je zadnja prireditev morala odpasti zaradi obolelosti igralca naslovne vloge. V izjavi za tisk, ki jo je dala uprava SG je med drugim rečeno: «Ker je obstajala možnost, da bo predstavo še mogoče rešiti in je negativni odgovor iz bolnice prišel zadnji trenutek, ni bilo mogoče predčasno odpovedati prireditve.»
Uprava SG v Trstu ter uprava Slov. ljudskega gledališča iz Celja se občinstvu oproščata, obenem pa sporočata, da bo «Kralj Ojdipus» na sporedu za abonente in ostalo občinstvo v nedeljo, 21. septembra ob 16. uri.
Pevska zbora Vesna in Jezero v Trbovljah
Preteklo soboto zvečer sta pevska zbora Vesna iz Križa in Jezero iz Doberdoba sodelovala na reviji pevskih zborov v Trbovljah. Oba zbora sta dosegla lep uspeh in občinstvo ju je prisrčno sprejelo.
Zbirka pesmi
Irene Žerjal-Pučnikove
Pred kratkim je izšla zbirka pesmi Irene Žerjal Pučnikove: «Goreče oljke». Slovensko občinstvo, zlasti v zamejstvu, pozna mlado pesnico, saj je v raznih revijah oba vita že več svojih del. Irena Žerjal Pučnikova piše tudi v prozi. Obravnava zlasti tematiko slovenskega človeka na Tržaškem. O pesmih, ki so objavljene v omenjeni zbirki, bomo še pisali.
prejela ustreznega zahtevanega dovoljenja za poslovanje z inozemstvom, da si tako poslovanje izrecno predvideva njen statut in se tako slovenski poslovni krogi ne morejo v polni meri Vključiti v lokalni gospodarski razvoj in k njemu prispevati.
5.	Slovenske kulturne, športne, socialne in druge ustanove so sicer v zadnjem času po naporih demokratičnih sil prejele podporo iz javnih sredstev, vendar gre za zelo skromne podpore, ki niso v sorazmerju z vlogo, ki je te organizacije opravljajo.
6.	Pomembna je akcija mešanega odbora za izvajanje posebnega statuta in zato podpiramo stremljenja, da bi bila še bolj inoizivna in da bi prišlo na vsakem zasedanju do rešitve nekaterih konkretnih vprašanj tudi zunaj šolske problematike, za kar je seveda odločilno stališče o-beh zunanjih ministrstev o pristojnosti tega odbora, oziroma stališče obeh Vlad. Ker še vedno številna vprašanja niso rešena, naj bi se odbor sestajal dvakrat letno, kot je bila to praksa pred nekaj leti.»
4 • DELO
23.5.1969
iz goriške pokrajine___
Nedopustna zasliševanja !
Pred par meseci so elektrovari'1-ci tržiške ladjedelnice zaključili z dolgo stavko, ki je trajala nad tri mesece. Po 500 urah 'stavk so delavci podjetja Italcantieri iz Tržiča dosegli popolno zmago. K tej zmagi je predvsem pripomogla e-notnost delavcev ne le samo tržiške ladjedelnice, ampak vseh obratov v goriški pokrajini.
Vsa javnost na Goriškem je bila solidarna z 'delavci : pokrajinski svet, vsi občinski sveti, pokrajinski odbori strank KPI, PSI, KD, PRI, PSIUP, PLI, parlamentarci različnih strank, številni duhovniki in škof in še veliko število odborov, ki so nastali v podporo elektrovarilcev. Skratka vsa go-riška javnost je podprla pravično borbo elekt rovar lice v za dosego pravic.
V	vseh treh mesecih stavk in manifestacij se zaradi zrelosti in odgovornosti delavcev, kljub izzivalnemu obnašanju vodstva tovarne, ni zgodil niti najmanjši incident.
V	preteklih tednih pa so karabinjerji klicali na zasliševanja v vojašnice številne delavce tržiške ladjedelnice in drugih obratov. Tem delavcem hočejo naprtiti krivde, ki jih niso zgrešili ne oni sami ne drugi delavci. Te obtožbe sc na Goriškem sprožile val ogorčenja med delavci in javnostjo,
ki ne vidi v tem početj u nobenega pravega razloga. Postaja vedno bolj jasno, da je iniciativa ustrahovalnega značaja in da prihaja na ukaz višjih forumov ih ne na pobudo posameznih funkcionarjev. Po drugi strani pa hočejo s tem razbiti enotnost delavskega razreda v kolikor v prihodnjih mesecih bodo delavci pripravili nove borbe za obnovo pogodb v tržiški ladjedelnici.
V	zvezi s tem problemom so komunistični poslanci škerk, Lizzerò in drugi naslovili na rimsko vlado odločen protest proti početju orožnikov in zahtevajo takojšnjo prekinitev nerazumljivih zasliševanj. Obenem poudarjajo, da so za tržiško področje potrebne pobude, ki bi vsaj malo olajšale težak ekonomski položaj ter zaustavile nevarnost odpustov z dela v raznih tovarnah.
Prireditve
Ob 20-letnici smrti Otona Župančiča bosta v petek, 23. maja v klubu Simon Gregorčič recitirala gledališka igralca Stane Sever 5n Boris Kralj, o Otonu Župančiču pa bo 'govoril književnik Mitja Mejak.
V	nedeljo, 25. t.m. s phičetkom 'cb 15.30 uri bodo gojenci dijaškega doma v Gorici imeli zaključno prireditev.
ooooooooooooooooooooooooonooooo oooooooooooooooooooooooooooo
S tržaškega ozemlja
Protiljudsko tolmačenje regulacijskih načrtov
Naši delovni kmetje so ponovno predmet protiljudskega in antinacionalnega rovarjenja in spletkarjenja.
V zvezi z diskusijo o regulacijskih načrtih, ki je sedaj v teku v nekaterih občinah tržaške pokrajine, skuša določena skupina ljudi dvoumno prikazati slovenski javnosti namen in smisel teh načrtov. Zlasti napačno skuša raztolmačiti delovnim kmetom omejevanje zazidalnih površin na našem Krasu, ki ga predvidevajo sprem in jeval n i predlogi s strani deželnega odbora za urbanistiko, in pride celo tako daleč, da trdi, da je to omejevanje «hujše kot razlastitve», katerim je bil slovenski kmet izpostavljen že vsa po-vcjna leta. Izgloda, da se nekateri »Slovenci« še ne morejo sprijazniti z dejstvom, da hoče naš človek živeti na lastni zemlji in še naprej ostati njen gospodar. Slovenski človek na Krasu, bodisi da je kot kmet ali delavec, ali oboje, kot je v večini primerov, je s svojo domačijo, s svojim večjim ali manjšim posestvom dejansko neodvisen. kar je tudi danes osnovni pogoj za naš obstoj. Naš de-lavec-kmet tvori majhno samostojno ekonomsko enoto, ki mora kljubovati tako gospodarski kot politični nestabilnosti. Delavec, obrtnik, uslužbenec, ki ima poleg svoje mezde ali plače še lasten kos zemlje in hišo na tako lepem, zavidam j a vrednem kraju, kot je naš Kras, je dejanski gospodar lastne usode, lastne sreče.
Že desetletja nas preganjajo z naše zemlje; prej nas je fašizem s požiganjem domov in vasi, z zapiranjem in ubijanjem, potem nas je vojna vihra z vsemi svojimi grozotami in posledicami, po vojni so se spravili na nas z razlastitvami, sedaj pa naj bi sami prostovoljno zavrgli še to, kar smo si v 50. letih ohranili? Iz-gleda, da prav to nekateri Slovenci žele, ko pišejo, da nam bodo
regulacijski načrti «odvzeli vsako možnost, da si s prodajo zemlje učinkovito olajšamo pot v novo življenje», kajti «problema kmetijstva na tržaškem ozemlju je praktično nemogoče rešiti».
Taka stališča se dobesedno ujemajo s stališči raznih strokovnih ustanov in združenj in ločenih kategorij gospodarskih operaterjev, ki zasledujejo le zasebne špe-kulantske interese v želji, da bi cela kraška pokrajina postala pozidano predmestje «velikega Trsta», kar bi dokončno prejudiciralo obstoj tisočev slovenskih družin, ki se na lastni zemlji poklicno ali postransko ukvarjajo s kmetijstvom. To je strahotno rovarjenje na račun celotne slovenske narodnostne skupnosti, živeče na našem ozemlju.
Problem kmetijstva na Tržaškem se da rešiti, ga je treba rešiti in se že rešuje. Za to se vneto prizadevajo pristojne organizacije od deželne ustanove za razvoj kmetijstva do Kmečke zveze, napredne stranke, vsa demokratična javnost.
M. KODRIČ
( Konec prihodnjič )
Poimenovanje šole po Albertu Sirku
V nedeljo, 25. maja bodo osnovno šolo v Sv. Križu uradno poimenovali po domačinu - slikarju Albertu Sirlku.
'Spored prireditve, ki se bo začela ob 11. uri, je naslednji:
1.	nastop mladih vaških godbenikov,
2.	priložnostni nagovor,
3.	podaritev umetnikove fotografije šoli,
4.	odkritje ispomimslke plošče,
5.	šolska akademija,
6.	nastop domačega pevskega zbora «Vesna?,
7.	nastop cerkvenega pevskega zbora.
Mm proslava v Zgoniku
Iz govorov na prireditvi ob priliki odkritja spomenika padlim partizanom
«Maj 1945, konec vojne. Občina Zgonik, druga najmanjša v tržaški pokrajini, 11 vasi in zaselkov s 1200 prebivalci. V narodno o-svohodilni vojni je izgubila 53 borcev - junakov in ni je bilo hiše, ki ne bi dala človeka za narodno stvar, za upor proti fašizmu, za ideale pravičnosti in svobode. Tem je posvečen današnja slovesnost.»
S temi besedami je podžupan zgoniške občine tovariš dr. Jan Godnič začel nedeljsko 'svečanost ob odkritju spomenika padlim borcem.
Na svečanoisti je župan, tovariš Jože Guštin, med drugim poudaril :
«Naše prebivalstvo je hotelo posl aviti spomenik, da se na ta način skromno oddolži vsem tistim občanom, ki so s svojim delovanjem ter žrtvovanjem največje dobrine — svojega življenja — odločilno prispevali k osvoboditvi
Tudi iz naše občine so mnogi pogumni mladi ljudje 'odšli v gozdove, kjer so se spopadli s sovražnikom ter s tem branili svojo zemljo, svoje družine, ter hkrati prispevali k zmagi plemenitih načel svobode, bratstva med narodi, resnične demokracije ter miroljubnega sožitja. Mnogi od njih se niso več vrnili na svoje domove, toda zmagoviti zaključek njihovega boja je vsaj delno poplačal njihovo največjo žrtev. Spomin nanje in naša hvaležnost jim bosta osaila trajna.
K temu spomeniku bomo prihajali po napotila in moči, da bomo še naprej vztrajali v naših prizadevanjih za uveljavitev idealov pravičnosti, za katere so padli naši sinovi, za tiste ideale, ki predstavljajo temelj vsakega omikanega človeka.
Med nami imamo matere, žene, sestre naših padlih. Njihove žalosti ne bo nikdar konec, toda v njihovih kot v naših srcih ostaja prepričanje, da žrtve dragih niso bile zaman in jih nikoli ne bomo pozabili.»
Iz govora poslanca tovariša Albina Škerka povzemamo naslednje:
«Strnimo se okrog svetlih idealov svobode in pravičnosti, za katere so padli naši borci. Na tern mestu obljubimo, da se bomo še naprej borili za ohranitev tega, kar smo si v težki borbi priborili in za dosego še vseh tistih pravic, ki nam pripadajo. Ne smemo po-
»OOOOOOOl K OOOUOOOOOOOOOOOOCKHJ
Sporočilo uredništva in uprave „Dela“
Prejšnjo številko našega lista so naročniki prejeli z občutno zamudo. Krivdo za to ima poštni urad v Trstu. Poštni uslužbenec, ki bi moral pošiljko sprejeti — kot vedno, odkar Delo ponovno izhaja — je «ugotovil», ida na listu ni zapisano «Spedizione in abbonamento postale - gruppo II.» Besedo «ugotovil» smo izapisali med navednica-mi, 'kajti če bi bil bolje pogledal, bi bil ugotovil, da je 'to napisano celo v italijanskem jeziku. Dejstvo je, da je bil list zaradi kapric (?) omenjenega uradnika, odposlan z občutno 'zamudo.
Poštno direkcijo pozivamo, naj poskrbi, da se podobne nevšečnosti ne bodo ponovile, cenjene naročnike pa prosimo za razumevanje.
Uredništvo in uprava
Počastitev spomina Ivane Furlan
Dne 17. maja je preteklo 16 let od smrti Ivane Furlan iz Skednja V počastitev spomina nepozabne pokojnice daruje mož Emil in hčerki Adelija in Bianka 4.500 lir za komunistični tisk.
zabiti na najtežje strani naše zgodovine, ki so jo s krvjo izpisali padli junaki, katerim je ta spomenik posvečen. Vztrajno in odločno moramo nadaljevati po poti, ki so nam jo ti junaki začrtali, to je po poti bratstva med tu živečima narodoma, po poti borbe za narodne in socialne pravice.»
Senator tovariš Paolo Sema je poslal naslednjo brzojavko:
«Spomenik, ki ga odkrivate, je pomemben odgovor tudi na nedavne izbruhe fašistične nestrpnosti in predstavlja dolžno priznanje padlim partizanom naših krajev ter izraža obvezo za nadaljnje borbe, da bi se ideali osvobodilnega boja končno le uresničili.»
Predsednik Združenja partizanov — ANPI tovariš Arturo Calabria je v govoru med drugim poudaril :
«Ob tej priložnosti moramo, žal, ugotoviti, da cilj, za katere smo se borili in za katere so mnogi žrtvovali svoje življenje, niso v celoti doseženi.
Dokler bo na svetu en sam narod, ena sama dežela, pa naj se imenuje Španija ali Portugalska, Grčija ali Vietnam, pomeni, da pot ni bila še do kraja prehojena in 'da se je zato treba še nadalje boriti.
Odporništvo je bilo — ne naključno — srečanje med pripadniki različnih političnih usmeritev, med različnimi narodi. Osvobodilna borba ni bila samo borba proti nacističnim okupatorjem in fašističnim zatiralcem temveč tudi borba za odstranitev obstoječega ustroja.
Res je, 'da so 'se mnoge stvari spremenile, toda tiste reforme, ki bi morale zadeti vir zla, diskriminacij in nasilja niso bile spremenjene niti načete. Res je bila u-stanovljena republika, res imamo v Italiji ustavo, ki je med najnaprednejšimi v zahodnem svetu, toda ideali, za katere smo se borili, niso bili vsi uresničeni in mnoge stvari iz preteklosti še niso izginile.
Samo v enotnosti in bratstvu med Slovenci in Italijani, skovanem v boju proti fašizmu in za demokracijo, je jamstvo naše prihodnosti in miru.»
Iz govora, ki ga je imel član vodstva Zveze partizanov - ANPI, tovariša Vladimir Kenda povzemamo naslednje :
«Ta nemi spomenik zgovorno priča o veličini naše borbe. Je sicer spomenik mrtvim, toda predvsem je spomenik življenju, ki je zraslo iz tiste strašne borbe, ki je bila vsiljena našemu narodu. Ne bi imelo smisla postavljati spomenika padlim tovarišem, partizanskim borcem in terenskim aktivistom, če ne bi velika dela, ki so jih oni opravili, še vedno živela v naših srcih, v naši vsakdanji stvarnosti. Naša pravična stvar pa bo dokončno zmagala, če bomo tako trdni in neuklonljivi, kot je bilo ljudstvo, ki je dalo toliko junakov.
Mi hočemo biti poinopravni državljani republike, v kateri živimo. Zahtevamo, da se nam priznajo vse pravice v javnem življenju, politične, socialne, gospodarske, jezikovne in narodnostne.
Z vso odločnostjo obsojamo vsakršen poskus, da bi se nam z oživljanjem fašističnih metod in nasilja skušala kratiti ta pravica.
Obsojamo sramotni napad fašističnih pobalinov na spomenik v Miljah, od oblasti pa zahtevamo, da se krivci najstrožje kaznujejo.
Stoletja živi naš človek na tej zemlji. Pritiče mu zato, da mu družba omogoči človeško življenje ter pogoje za nemoten razvoj.»
Občni zbor SPZ
Slovenska prosvetna zveza bo imela svoj redni občni zbor v nedeljo, 15. junija 1969 v Prosvetni dvorani v Gorici. V teh dneh so včlanjena društva prejela predsedniško in tajniško poročilo, ki služita tudi kot osnova za razpravo na občnem zboru.
Nadaljevanje
Badino enotni

bilo podčrtano celo to, da naj razne komande nadzorujejo zahteve, ki jih postavljajo Slovenci. (Kot je znano je omenjeno okrožnico v parlamentu javno razkrinkal poslanec tovariš Boldrini in doslej ni nihče preklical njegovih besed.)
Kot vidite, prišli so že tako daleč, da se zanimajo za nadzorstvo nad Slovenci, da v določenih krogih budno pazijo celo na naše upravičeno zahteve namesto da 1 bi ise zanimali za dejavnost fasi- 1 stičnih izzivačev, namesto da bi 1 zatirali fašistična kriminalna po- ' čet ja.
Tudi to nam potrjuje, kako po- ' trebna je enotnost ljudskih sil.
«Alternativa», o kateri govoričijo prvaki neke manjšinske politične skupinice (o »alternativi« so govorili tudi na neki javni debati v Ljubljani), je zgrešena. Tisti, ki trdijo, da bi se Slovenci ne smeli mešati z Italijani v veliki delavski in demokratični stranki, kakršna je KPI, so v zmoti. Taka «alternativa» bi dejansko služila za kritje škodljive politike, bi osamila Slovence in hromila odpor.
Kako so raznim «zagovornikom čistokrvnega slovenstva» pri srcu narodni in demokratični interesi Slovencev, so pokazali med 'drugim tudi v znanih «petrolejskih aferah» in škandalih.
Zato, ponavljamo, «alternativa,« o kateri govore neki «zagovorniki čistokrvnega slovenstva» ne more pripeljati nikamor.
Spričo pojavov fašističnih o-stankov, ki se kažejo v raznih krajih, je potrebna dejanska e-notnost. Slovenci moramo ponovno izpričati, da smo vredni dediči Slavne osvobodilne borbe. Zato moramo biti povsod aktivni in hoditi moramo po poti enotnosti z najbolj vitalnimi in pristnimi silami italijanskega delavskega razreda — v boju za demokracijo in socialni napredek.
Krožek «Tomažič»
n ost in razglabljanje predvsem na področju družbenih in političnih vprašanj, ki dozorevajo, in s 'katerimi se morajo 'komunisti, Iki so važen dejavnik našega razvoja, nujno spoprijeti. Krožek bo odprt vsakemu pozitivnemu doprinosu demokratičnih ljudi, ki z zanimanjem slede razvoju delavskega m proti-imperiailističnega gibanj a.
Namen krožka je tudi širjenje e-notnega slovenskega kulturnega prostora ob tesnem sodelovanju slovenskih naprednih ljudi z obeh strani meje.
V iniciativnem odboru novega krožka so naslednji tovariši: Marija Bernetič, Vojko 'Cesar, dr. Milko Cebulec, Dušan Furlan, dr. Jan Godiniič, Franc Gombač, Boris Iskra, prof. 0'skar Kjuder, inž. Miloš Kodrič, Sergij Lipovec, Stojan Spetič, Mojca šišlkovič, Albin Škerk in Edvin Švab.
DELO
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino Direktor Marija Bernetič Odgovorni urednik Anton Mirko Kapelj Tisk: Tip. Riva - Trst - Ul. Torrebianca 12