/Primorski
Št. 34 (15.478) leto Ul.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul Montecchl6-Tel. 040/7796600_____
GORICA - Drevored 24 maggb 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Rfestori 28 - Tel. 0432/731190_
POSTNNA PLAČANA V GOTOVINI
*CISALPINA ™ GESTIONI
investicijski skladi
p'^il'75 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
dLECd tržaška kreditna banka
1500 LIR	TOREK, 13. FEBRUARJA 1996
Za ljudi, ki so pred slabim poldrugim letom s pavšalnimi ocenami upravičevali uvedbo komisarske uprave v goriški Kmečki banki, je bilo poročilo komisarjev na nedeljskem izrednem obenem zboru nadvse pouCno. V njem sta namreč komisarja obrazložila delničarjem »svojo resnico« o vzrokih prisilne uprave, pri Čemer sta morala premostiti kar nekaj ovir: Ce je namreč po eni strani res, da se je povečala količina težko izterljivih kreditov, sta pa po drugi strani morala priznati, da večina dolžnikov vraCa kredite po dogovorjenem načrtu, kar pomeni, da so bila stališča Banke Italije o imenovanju komisarjev upravičena morda samo formalno, nikakor pa ne substandalno. Iz poročila komisarjev namreč izhaja, da je Kmečka banka svoji nalogi kos in da ima po koncu komisarske uprave stvarne možnosti nadaljnjega razvoja.
Poročilo je seveda izzvenelo v zagovor odločitve Banke Italije, da posije v Gorico komisarja. To je razvidno tudi iz nekaterih odtenkov, s katerimi naj bi Banko Italije razbremenili tudi odgovornosti, ki jih nedvomno ima. Mednje spada na primer trditev, da je zaupanje klientov v banko oktobra lani ponovno upadlo zaradi protestne manifestacije pred njenim sedežem, in ne zato, ker je Banka Italije komisarjema za Sest mesecev podaljšala mandat. Res nenavadna razlaga, kajti prav podaljšanje komisarske uprave je za vsakogar, ki se z bančništvom tudi samo bežno ukvarja, znak nestabilnosti nekega zavoda. Manifestacija, na kateri je sodeloval tudi župan, pa je kvečjemu znak zaupanja in podpore banki. Drugi primer je pavšalni napad na slovensko podjetništvo in istočasna ugotovitev, da klienti - torej prav to podjetništvo - v glavnem vraCa kredite.
Vsega tega pa komisarjema in nadzornikom ne moremo šteti v osebno zlo. Njihova naloga je, da zastopajo interese centralne banke in da zagovarjajo njena stahšCa. Ob koncu jim gre tudi priznanje, da niso vztrajali pri izbiri veronske banke kot partnerja, ampak so o partnerstvu dosegli kompromisno rešitev z delničarji, in da so z dvojezično izvedbo občnega zbora in z eksplicitnim stališčem v poročilu poudarili, da Kmečka banka ne sme izgubiti svoje identitete. Upamo torej, da se to poglavje res nagiba h koncu in da bo Kmečka banka v prihodnje lahko spet opravljala svojo nalogo v okviru manjšinske skupnosti v skladu s svojo dolgoletno tradicijo.
I
člani Kmečke banke odobrili ukrepe za normalizacijo zavoda
GORICA - Člani goriske Kmečke banke so na nedeljskem izrednem občnem zboru soglasno sprejeli predlog za rešitev položaja, v katerem se je znašel zavod z uvedbo izredne komisarske uprave pred skoraj poldrugim letom. Privolili so v zvišanje delniške glavnice od sedanjih dveh na 18,1
milijade lir, kar bo banki omogočilo okrepitev premoženjskega stanja in relansiranje njenega poslovanja. Zvišanje bo izvedeno v dveh etapah: brezplačno od 2 na 7 milijard in nato z vplačilom novih delnic do 18,1 milijarde lir. Od tega deleža bo 6,34 milijarde lir vplačal novi partner, bančni holding Caer
Na 3. strani
iz Bologne, ki bo tako lastnik 35-odstotnega deleža glavnice, preostale 4,76 milijarde lir pa je rezervirano za sedanje elane, ki bodo deležni tudi petih brezplačnih delnic na dve v posesti. Skupaj z dokapitalizacijo so elani odobrili tudi preobrazbo banke v delniško družbo in nov statut.
AVTOCESTA SERENISSIMA / ZARADI NENADNE GOSTE MEGLE
Enajst mrtvih in sto ranjenih v verižnem trčenju pri Veroni
Z vozili zatrpane ceste so povzročile zamudo pri reševanju
PADOVA - Enajst mrtvih, več kot sto lažje in težje ranjenih je tragični obračun enega najhujših verižnih trčenj na italijanskem avtocestnem omrežju, ki se je pripetil včeraj nekaj po 8. mi na avtocesti A-4 Serenissima med Verona in Vicenzo.
Vpletenih je bilo v obeh smereh avtoceste več kot 300 vozil. Številni avtomobili so se vneli, preden je voznikom in potnikom uspelo zbežati. Verižno trčenje je povzročila gosta megla z vidljivostjo pod 20 metrov in že klasična pretirana hitrost, tako da nekaterim voznikom sploh ni uspelo pritisniti na zavore. Zaradi veCkilo-metrskega zastoja na avtocesti je prvim reševalcem uspelo prebiti se do prizorišča s precejšnjo zamudo. Težave so imeli tudi rešilci, ki so odvažali ranjence, saj so bili zastoji tudi na državnih in pokrajinskih cestah, na katere so preusmerili ves promet z zaprte avtoceste. Gasilcem in cestarjem je šele sinoči uspelo ponovno vzpostaviti promet.
Na 11. strani
ITALIJA / DANES SKLEP?
Vladna kriza še v slepi ulici Malo možnosti za Maccanica
RIM - Vladna kriza je zašla v popolnoma slepo ulico. Silvio Berlusconi (na sliki-levo) je sinoči v bistvu negativno dogovoril na jutranje odprto pismo tajnika DSL Mas-sima D’Aleme (na sliki-desno), ki ga je pozval, naj se s pogumno izbiro ogradi od togih stališč Gian-franca Finija. Slednjega je predsednik republike Oscar.L. Scalfaro dopoldne javno označil za edinega krivca novonastalih težav pri sestavi nove vlade.
Antonio Maccanico,
kljub hudim težavam, vztraja pri svojem poskusu, ki pa postaja iz ure v uro brezupen. Govori se, da bo poverjeni predsednik danes vrnil mandat predsedniku republike, kateremu bi preostale le predčasne volitve. V tem primeru se Scalfaro nagiba, da bi do volitev ostala v Palači Chigi vlada Lamberta Dinija.
Scalfaro je rekel, da obstaja široko soglasje o reševanju gospodarskih problemov, o reformah pa očitno ne.
Na 2.strani
...............-
BIH - O L B R O C K O V A MISIJA JE E LA USPESNA
Nova pravila za aretacije vojnih zločincev
Generalni tajnik Nato Solana podprl evropskega upravitelja Koschnicka, ker je Mostar ključ sprave
SARAJEVO - Ameriški mirovni posrednik Richard Gold-stone je včeraj predstavil novo pravilo ravnanja z osumljenimi vojnimi zločinci, tako da bi zmanjšali napetosti, ki ogrožajo bosanski mirovni proces. Novi sporazum določa, da bo morala bosanska
vlada seznam osumljenih vojnih zločincev predati mednarodnemu sodišču v Haagu, to pa bo ocenilo, katere osumljence lahko aretirajo.
Holbrooke je včeraj v Sarajevu dejal, da novo pravilo ohranja tako svobodo gibanja kot zavezo, da bo vojnim
zločincem sojeno. To sta namreč kljucni določili daytonske-ga sporazuma. Holbrooke je poudaril, da sta mu Alija Izet-begovič in Slobodan Miloševič zagotovila, da si bosta še naprej prizadevala za uresničitev mirovnega sporazuma. Miloševič je po srečanju izjavil, da
posamezni dogodki ne smejo ogroziti mirovnega procesa.
V Mostar pa je prišel generalni tajnik Atlantskega zvez-ništva Javier Solana, ki je podprl evropskega upravitelja Koschnicka, ker je Mostar preizkusni kamen za spravo v BiH.
ALPSKO SMUČANJE / SVETOVNO PRVENSTVO
Južnotirolka Isolde Kostner priborila Italiji prvo zmago v Sieni Nevadi
SIERRA NEVADA - Dvajsetletna Isolde Kostner je v prvi disciplini svetovnega prvenstva alpskih smučarjev v španski Sierra Nevadi postala svetovna prvakinja v superveleslalomu, kar je naj večji uspeh italijanskega Zenskega smučanja.
Južnotirolka iz St. Urlicha si je na 2275 metrov dolgi progi privozila kar 66 stotink prednosti pred Švicarko Heidi Zurbriggen, bron pa je pripadel Američanki Picabo Street z 71 stotinkami zaostanka.
Kostnerjeva, ki je zmago dosegla pred 10.000 gledalci, med katerimi sta bila tudi španski kralj Juan Carlos in kraljica Sofija, je bila na zadnjih olimpijskih igrah bronasta v smuku in superveleslalomu, lani in letos pa je zmagala v dveh smukih za svetovni pokal
Na SP nastopa rekordno število 51 držav in 430 smučarjev (na zadnjem SP v Morioki je sodelovalo 370 tekmovalcev iz 43 držav). Danes bo na vrsti moški superveleslalom.
Na 15. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Vsi proti uplinjevalniku
Na javnem srečanju o uplinjevalniku metana so predstavniki Šestih občin od Gorice do Milj soglasno kritizirali načrt.
Stran 4
Neenotno o onesnaženosti zraka
Vprašanje je žgoče, vendar pa so gospodarske kategorije izrazile »začudenje« nad predlogi tržaške občinske uprave.
Stran 5
Kako je z ravnatelji?
Tržaški šolski skrbnik je odgovoril Sindikatu slovenske šole o natečaju za didaktične ravnatelje.
Stran 5
Našli truplo mlade ženske
Na polju med Gorico in Faro so našli truplo 29-letne Serene Marchesan. Umrla naj bi Zaradi overdoze, truplo pa je nekdo prenesel tja kasneje.
Stran 8
Bomba razdejala bar
Eksplozija peklenskega stroje pred barom “La nave” v Marini Julii pri Tržiču je povzročila ogromno škodo.
Stran 8
VLADNA KRIZA / PO SINOČNJEM ODGOVORU SILVIA BERLUSCONIJA
Tudi D’Alema ne vidi
možnosti za dogovor
Maccanico vztraja, njegov poskus pa je skoraj brezupen
NOVICE
Umrl novinar Andrea Barbato
RIM - V rimski polikli-nild Umberto I. je včeraj umrl novinar Andrea Barbato. Star je bil Sele 62 let. Barbato je začel svojo novinarsko pot pri 22 letih pri angleški BBC, nato je delal pri Messaggeru, Espressu in Giornu, leta 1968 pa je prvič vstopil v Rai, kjer je vodil televizijski dnevnik na prvi mreži, nato pa na drugi mreži.
Leta 1971 je polemično zapustil televizijo in začel sodelovati s Štampo, nato pa z Repubbli-co, pri kateri je bil namestnik direktorja. Na Rai se je Barbato vrnil leta 1976, dokler ni prišlo do novih sporov, zaradi katerih je Barbato leta 1982 sprejel odgovorno uredništvo dnevnika Paese sera. Leto kasneje je bil kot neodvisen na listi KPI izvoljen za poslanca, ob zaključku mandatne dobe pa se je Barbato vrnil na Rai, kjer je pripravil serijo zelo uspešnih in odmevnih oddaj. Prav v zadnjem času se je njegovo ime spet znašlo v vrtincu polemik, ker je novo vodstvo Raia zaupalo njegovo »Razglednico«, ki jo je Barbato vsak večer naslavljal z ekrana, Danieli Brancati. Barbato je bil tudi televizijski avtor in scenarist ter je v svoji karieri prejel vrsto priznanj.
Župana llly in Formentini o vladni krizi
MILAN - Med političnimi silami, ki tačas skušajo prižgati zeleno luč za novo vlado, »v tem trenutku vrtičkarski interesi prevladujejo nad splošnimi.« Tako je tržaški župan Riccardo Illy ob robu nekega zasedanja v Milanu komentiral sedanjo fazo vladne krize. »Vrtičkarski interesi so sicer v politiki vedno obstajali, vendar so usmerjeni samo v krajši rok,« je še dodal Illy. Milanski župan Marco Formentini, ki je bil skupaj z Illyjem navzoč na zasedanju, pa je bil bolj drastičen: »Gre samo za vprašanje stolčkov. Fini je sicer morda malo preveč požrešen, toda na koncu se bodo že zmenili...«
Sen. Rinaido Bosco začasno na čelu furlanske Severne lige
VIDEM - Sen. Rinaido Bosco je bil imenovan za začasnega voditelja furlanske severne lige. Sklep so sprejeli v soboto v Mantovi, kjer je strankin zvezni svet sprejel odstop dosedanjega tajnika sen. Roberta Visentinija. Bosco je dejal, da si bo prizadeval, da bi razrešil notranje spore, ki so privedli do Visentinijevega odstopa (predvsem s polemiki z bivšim podtajnikom Robertom Asquinijem, do izrednega kongresa stranke, ki bo 10. marca.
RIM - Massimo D’Alema je z odprtim pismom skušal še zadnjič prepričati Silvia Berlusconija, naj se na nek način ostrese "objema" Gian-franca Finija in naj pogumno nadaljuje dialog z levo sredino. Voditelj Hrasta je bivšega ministrskega predsednika pozval, naj, z razliko od Finija, loči vprašanje sestave nove vlade od ustavnih reform, ki jih mora izvesti parlament, ter naj sprejme italijansko različico francoskega ”pol-predsedniškega sistema". Berlusconi je sinoči negativno odgovoril na pismo tajnika DSL, ki se sedaj tudi sam prepričuje, da je sporazum v teh pogojih pravzaprav nemogoč.
Mi smo za naše izbire plačati že zelo visoko ceno, je v pismu Berlusconiju napisal D’Alema,i ki se je očitno nanašal na razkol v Oljki, zato so sedaj na potezi tisti, ki si v Kartelu svoboščin res želijo dogovor. Hrast, ki je z levosredinsko koalicijo zagovarjal večje pristojnosti in nov način izvolitve ministrskega predsednika, je pristal na kompromis o "polpred-sedniški republiki", z desnice pa še dalje prihajajo le toga stališča in povsem negativni odgovori.
Isto velja tudi za strogo ločitev pristojnosti in vloge vlade in parlamenta, ki ga hoče Fini v bistvu izvotliti ustavnih kompetenc.Tako ni mogoče naprej, je še napisal D’Alema, ki je od desničarskega sogovornika zahteval jasne in pogumne odgovore, ki pa jih si-
noči ni dobil.
Lastnik "Fininvesta" v odgovoru tajniku DSL sicer potrjuje željo in težnjo po nadaljnjem dialogu, daje pa zelo jasno razumeti, da ne bo na noben način zapustil Finija. Berlusconi predlaga jamstveno vlado in nasprotuje politični ločitvi vlade in parlamenta, ki jo zahteva D’Alema, kar pomeni, da se zavzema za vlado, v kateri bi sedeli zastopniki levice in desnice. Kartel svoboščin hoče tudi jasne obveze glede predsedniške republike in ne pristaja na tako obsežno prilagoditev francoskega modela italijanskim razmeram.
V bistvu ni Berlusconi dodal nič novega, spet pa je jasno dokazal, da kroji politiko desnosredinskega zavezništva edino Fini z občasnimi sopotniki, kot je trenutno vodja
CCD, bivši demokristjan Pierferdinando Casini. Voditelju Nacionalnega zavezništva se vse to izplača, saj je prepričan, da bo na volitvah zbral več glasov kot ”Forza Italia".
D’Alema je razočaran nad Berlusconijevim odgovorom in je sedaj tudi sam pesimist nad možnostjo Maccanicovega uspeha. Od bivšega ministrskega predsednika sem pričakoval jasna stališča, ki bi omogočila mandatarju, da predstavi Scalfa-m seznam ministrov, kar pa se bo po vsem tem zelo težko zgodilo, je poudaril tajnik DSL.
Berlusconijevo stališče v bistvu dokončno zapira pot Maccanicu, ki pa, kot kaže, še ni obupal, čeprav je zelo verjetno, da bo že danes formalno vrnil Scalfaru mandat za sestavo nove vlade.
Industrije! in sindikati o perspektivah vladne krize
RIM - Industrija in sindikati Se vedno upajo, da se bo vladna kriza lahko uspešno resila. Predsednik Con-findustrie Luigi Abete je dejal, da mora morebitna nova vlada sloneti na nekaterih predpostavkah: na soglasju strank o reformah, na poostreni pozornosti do gospodarskega položaja in na ministrski sestavi, ki bi odgovarjala načelom največje avtonomije. Abete je izrazil željo, da bi stranke Cimprej pojasnile te tri aspekte, kajti vztrajati v sedanjem položaju »ne bi prispevalo k procesu finančnega saniranja in k boju proti brezposelnosti.«
Tajnik CGIL Sergio Cofferati pa meni, da zdaj ne gre samo za institucionalna vprašanja in za primerjavo med različnimi modeli, ampak tudi za sestavo vlade in vsebino vladnega programa. Čudno je, je dejal Cofferati, da se o teh problemih doslej ni govorilo. Tajnik CISL Sergio D Antoni pa je s svoje strani poudaril, da je Širok dogovor, ki bi preraščal tradicionalna zavezništva, v interesu države. Zato D Antoni upa, da bodo politične sile konCno našla rešitev, kajti v nasprotnem primeru bi to bila »velika napaka.«
SCALFAROV POSEG
»Za nov zastoj v pogajanjih je v prvi osebi odgovoren Fini'
RIM - »Za zastoje v pogajanjih za sestavo nove vlade je v prvi osebi odgovoren Gian-franco Fini s svoji nepopustljivimi in brezkompromisnimi stališči«. Predsednik republike Oscar L.Scal-faro (na sliki) je z imenom in priimkom označil vodjo Nacionalnega zavezništva kot "krivca" za Maccanico-ve težave, medtem ko je prepričan, da obstaja med strankami široko soglasje o sanaciji državnih blagajanj, manj soglasja pa je, kot znano, o ustavnih reformah.
Državni poglavar je s svojim posegom v bistvu pozval poverjenega predsednika, naj opravi še zadnji in skrajni poskus za novo vlado. Dejal je, da je po naravi optimist, manj optimist pa je pri tej skrajno zapleteni in gotovo predolgi krizi. Glede napovedanih reform je bil Scalfaro zelo previden, bil pa je zelo jasen, ko je rekel, da republiške ustave ni mogoče spremeniti s predlogi, ki bi jo vsebinsko izmaličili. Očitno je imel v mislih takozvano "čisto" predsedniško republiko, ki jo zahteva Fini. Gre, kot znano, za predlog, ki bi izvotlil parlament svojih ustavnih pristojnosti.
Ekonomske in družbene sile si želijo jasnost in predvsem stabilnost, je poudaril predsednik, ki je mnenja, da so reforme važne in potrebne, ne morejo pa biti edina te-
ma vladne krize, kar se žal dogaja. Omenil je zelo široko soglasje za omejitev inflacije in za stvarne ukrepe proti naraščajoči brezposelnosti, to pa še ni dovolj za sklenitev političnega sporazuma za novo vlado.
Politiki, ki aktivno sodelujejo pri teh napornih pogajanjih, morajo, ob spoštovanju inštitucij, imeti stalno pred seboj državljane in njihova pričakovanja. Ljudje morajo razumeti, kaj sploh počenjamo in s kakšnimi cilji in nameni, je še dejal predsednik republike, ki ne vidi drugih možnosti: ali reforme ali volitve. To pa je bilo jasno že ob odstopu vlade Lamberta Dinija.
Scalfaro je imel tudi včeraj vrsto neformalnih srečanj s političnimi voditelji. Massimo D’Alema ga je med drugim predhodno seznanil z vsebino pisma Silviu Berlusconiju.
NA PROCESU V FIRENCAH
Branilci odločno zahtevali oprostitev Piera Paccianija
FIRENCE - Na drugostopenjskem procesu proti Pieru Paccianiju v avli-bunkerju v Santi Verdiani so včeraj imeli besedo branilci, ki so seveda zahteva-li oprostitev obtoženca, ah pa vsaj ponovno odprtje sodne obravnave z novo ekspertizo na naboju, ki so ga našli na Paccianijevem vrtu. Odvetnik Nino Ma-razzita (na sliki AP) je sicer trdil, da bi bila nova ekspertiza odveč, potem ko je sam javni tožilec Pie-ro Tony izrazil dvome v
skladljivost naboja s pištolo kalibra 22, ki jo je uporabil morilec. Marazzita je tudi vztrajal, da so bili vsi indici, na osnovi katerih je bil Pacciani v prvostopenjskem procesu obsojen, nični in da je bilo poteptano načelo, po katerem je vsak obtoženec do obsodbe nedolžen.
Danes bo spet spregovoril javni tožilec Tony, ki pa bi utegnil postaviti nove zahteve glede obtoženca na osnovi izsledkov najnovejših preiskav.
BRESCIA / PROCES PROTI BIVŠEMU SODNIKU
Curio: Ni šlo za korupcijo
Priznal pa je »napako«, ker je prejel mastne vsote od odv. Palladina
BRESCIA - Pred sodniki prve kazenske sekcije sodišča v Brescii je včeraj nastopil bivši namestnik predsednika milanskega civilnega sodišča Diego Curto, ki je obtožen korupcije, ker je prejel milijardne vsote v zameno za imenovanje odvetnika Palladina za sodnega upravitelja delnic Enimont. Curto ni hotel odgovarjati na vprašanja, pač pa je le prebral dolgo izjavo, v kateri je po eni shrani priznal, da je od Palladina prejel 480 tisoč švicarskih frankov, po drugi pa zanikal, da bi šlo za korupcijo.
Curto je obžaloval »napake«, ki jih je zagrešil in s tem prekinil svojo »dolgo in pošteno sodnijsko kariero«. Priznal je, da je bil prejem denarja »popolnoma nezdružljiv« z njegovo poklicno dolžnostjo, pojasnil pa je, da je bila sicer nemajhna vsota le »dokaz hvaležnosti« s strani odvetnika. Curto ni torej imenoval Palladina zato, ker je od njega pričakoval »povračilo«, in torej nikakor ne gre za korupcijo. Vprašanje je, ali bodo sodniki iz Brescie njegovo obrambno tezo sprejeli.
Curtojev branilec odv. Autru Ryolo je komentiral, da je bivši sodnik s svojo izjavo pokazal »skromnost in zaupanje v pravico« in da je svojo kazen že pre-stal«z neomajno doslednostjo«.
Na sliki AP bivši sodnik Diego Curtd zapušča sodišče v Brescii.
V Milanu se je začel proces zaradi podkupnin ENEL
MILAN - V Milanu se je včeraj začel - in bil nato takoj odložen na 11. marec - proces zaradi podkupnin, ki so jih razni podjetniki plačali politikom v zameno za zakup del državnega elektriškega podjetja ENEL. Med obtoženci so domala vsi predstavniki takoimenovane »prve republike« z Bettinom Crcndjem na čelu.
GORICA - Kar 328 elanov, ki so zastopali veC kot 90 odstotkov kapitala bančne zadruge, se je v nedeljo dopoldne v Kulturnem domu v Gorici udeležilo izrednega občnega zbora Kmečke banke. Tako velika udeležba dokazuje, da se interes članov za njihovo banko kljub skoraj poldrugemu letu izredne komisarske uprave ni prav nič omajal in da jim je, nasprotno, usoda zavoda zdaj bolj kot kdajkoli pri srcu.
Skupščino je sklicala izredna komisarska uprava, vodil pa jo je komisar odv. Leonardo Di Brina iz Rima, ki je zbrane uvodoma pozdravil v slovenskem jeziku. Na dnevnem redu je bilo pet pomembnih sklepov, ki jih je predhodno že odobrila Banka Italije, zato so se morali člani izreči o njih v bloku, kajti gre celovit za proces, katerega izvedba je pogoj za umik komisarske uprave. Poleg Di Brina (drugi komisar se iz zdravstvenih razlogov občnega zbora ni mogel udeležiti), sta bila za predsedniško mizo še predsednik in eden od članov nadzornega odbora ter notarka, ki je sestavila uradni zapisnik zasedanja.
Dnevni red so, kot rečeno, sestavljale štiri točke oziroma štirje med seboj povezani predlogi: preobrazba dosedanje bančne zadruge z omejeno zavezo v delniško družbo (kar je pogoj za vstop novega delniškega partnerja), nov statut, brezplačno povišanje glavnice od dveh na sedem milijard lir in nadaljnje zvišanje od sedem na 18,1 milijarde lir, v čemer je vštet kapitalski doprinos novega partnerja.
Po sedemnajstih mesecih izredne komisarske uprave so dozoreh pogoji za njen zaključek, sta zapisala komisarja v uvodu svojega poročila, ki ga je prebral Di Brina. Zakladno ministrstvo je 30. septembra 1994 razpustilo tedanje izvoljene upravne organe Kmečke banke in na predlog Banke Italije imenovalo komisarja in nadzorni odbor, katerih sestava se je kasneje iz različnih vzrokov delno spremenila (zamenjana sta bila po en komisar in nadzornik). V nadaljevanju poročila sta komisarja v celoti potrdila začetne utemeljitve oziroma razloge za uvedbo komisarske uprave, ne da bi jih - glede na kasnejšo pozitivno rešitev znant-nega dela kreditnih izpostav - kakorkoli omilila. »Hude nepravilnosti v upravljanju banke in hude izgube, ki so povzročile anomalno koncentracijo tveganj in ogrozile stabilnost banke ter varnost naložb klientele,« je zvenela nepreklicna obsodba, ki sta jo komisarja ponovila v svojem po-
Delničarji odprli novo poglavje v zgodovini Kmečke banke Gorica
ročilu. »Anomalna koncentracija rizika« se je nanašala na »neko grupo«, o kateri komisarsko poročilo - ne da bi jo kdajkoli imenovalo (pa čeprav je na dlani, da gre za Safti, finančno družbo naše manjšine) - govori kot o kaki kriminalni združbi. Njenim podjetjem naj bi Kmečka banka po podatkih komisarske uprave izdala za 80, 5 milijarde lir posojil in s tem - sta zapisala komisarja -načela trdnost svojega premoženja. Dobiček, ki ga je banka imela po bilancah za leto 1992 in 1993 je bil zato po oceni komisarjev zgolj rezultat »fačunske akrobatike«. Iz tega tudi izhaja, da je bila »grupa« tesno povezana z voditelji banke, da je banko dejansko nadzorovala, ugotavljata komisarja, s čemer centralna banka ni bila nikoli seznanjena. Slo naj bi torej za nezakonit prevzem nadzora nad Kmečko banko. (Z kdo ve kakšnimi nameni, čeprav je znano, da so naše banke, posebno Tržaška kreditna banka in Kmečka banka, s temi posojili omogočale tudi preživetje naših kulturnih ustanov in podjetij, ki jih je spravila v krizo vojna v nekdanji Jugoslaviji.)
Banka je za »43 družb omenjene kontrolne grupe« izvajala sumljive transakcije in jim podeljevala posojila brez zanesljivih jamstev proti tveganju, nadaljujeta komisarja. Na anomalen način je banka upravljala ne samo kreditni sektor, ampak tudi medbančne odnose, posebno s tujimi bankami. Banka ni skrbela za kakovostne naložbe, hude nepravilnosti so se
dogajale tudi na organizacijskem področju. Za vse to ne nosijo odgovornosti samo nekdanji upravitelji in izvršno osebje, ampak tudi nadzorni odbor, obtožujeta komisarja.
Po drugi strani pa iz poročila izhaja, da sta komisarja odpravila »anomalno operativno prakso« in se dogovorila za načrte, po katerih naj bi dolžniki kredite vračali. Ti načrti so bili v veliki večini izvedeni, kar pomeni, da je bila večina posojil povrnjena. (Kljub »ne-zanesjivim« jamstvom, bi lahko dodali.)
Naloga, ki sta jo komisarja sprejela s svojim imenovanjem, ni bila lahka, poudarjata v svojem poročilu. Trenutno je v banki 97 zaposlenih, vkjučno z generalnim direktorjem in 10 funkcionarji. Komisarja sta se dela lotila z veliko strogostjo in skrbela predvsem za omejitev kreditne izpostavljenosti banke ter za vzpostavitev korektnega upravljanja. To naj bi bilo tudi vodilo za nadaljnje delo banke, sta priporočila.
Z uvedbo komisarske uprave so začele vloge klientov upadati, ta proces pa se je po trditvah komisarjev še pospešil po lanski manifestaciji pred sedežem Kmečke banke. Komisarja sta ugotovila
izgubo v vrednosti 13, 8 milijarde lir, medtem ko čisto premoženje banke znaša 7, 5 milijarde. »V takih pogojih banka ne bi mogla preživeti,« sta zapisala komiarja v svojem poročilu, »zato je bila edina rešitev iskanje močnega partnerja, ki naj bo v protiutež grupi, ki še vedno pogojuje banko.« V tem smislu so bili navezani stiki z zainteresiranimi bankami, med katerimi se je bančni holding CAER, ki ga vodi bo-
tuta.
Delničarji so tako na nedeljskem občnem zboru prejeli osnutek novega statuta, kjer pa se je žal že na naslovno stran vrinila napaka pri novem poimenovanju banke. Novo ime se namreč glasi Banca Agricola - Kmečka banka S.p.A., nikjer pa ni slovenskega imena za delniško družbo. To je seveda sprožilo nejevoljo med člani, ki so na nepravilnost opozorili med razpravo, vendar napake na
Nedeljskega izrednega občnega zbora Kmečke banke se je udeležilo 328 elanov, ki so -z enim samim vzdržanim glasom - soglasno odobrili predlagano rešitev. Kljub nelagodnemu občutku krivice, ki se po poldrugem letu komisarske uprave ni omilil, so dani razumno sprejeli predlagano in v danih okoliščinah edino možno rešitev. Eno poglavje se je tako zaprlo in odpira se novo, nevomno bolj zahtevno, v katerem bo banka še bolj potrebovala zvestobo svojih slovenskih delničarjev in tudi klientov. Postaviti se bo morala na nove, trdnejše temelje in hkrati zagotoviti ohranitev svojih značilnosti, ki so odvisne prav od odziva slovenskih delničarjev.
V teh dneh bo torej stekel postopek za preobrazbo Kmečke banke v delniško družbo, za potrditev novega
statuta in za dvojno zvišanje delniške glavnice z vstopom novega partnerja. Temu so rezervirali 35-odstotni kapitalski delež, medtem ko bodo imeli dosedanji dani 30 dni Časa za odkup novih delnic po nominalni ceni tisoC lir. Zbrati bodo morali 4, 760 milijarde lir, Ce pa tega cilja ne bodo dosegli, bo imel preostale delnice pravico kupiti holding Caer. To bi seveda pomenilo, da bi se njegova njegova udeležba pri glavnici zvišala, Cesar si slovenski dani najbrž ne želijo, saj hočejo ohraniti solidno vedno v svoji banki.
Z zaključkom tega postopka, do katerega naj bi prišlo predvidoma konec marca ali v prvih dneh aprila, se bo končalo tudi dolgo in nelahko obdobje komisarske uprave. Takrat bo Kmečka banka obrnila novo stran v svoji zgodovini, (vb)
lonjska hranilnica, izkazal za idealnega potencialnega partnerja, ki lahko zagotovi normalizacijo položaja Kmečke banke. Vstop partnerja seveda ne bi bil mogoč brez preobrazbe banke v delniško družbo, to pa zahteva spremembo sta-
občnem zboru ni bilo mogoče popraviti, zato je občni zbor pooblastil delovno predsedstvo, da zadevo uredi na pristojnih mestih.
S preobrazbo banke v delniško družbo se bodo dosedanje kvote članov spremenile v delnice po
nominalni vrednosti tisoč lir. Pri brezplačnem povišanju glavnice bodo dosedanji člani za vsaki dve delnici v lasti prejeli pet brezplačnih delnic, medtem ko bo nadaljnje zvišanje kapitala proti plačilu potekalo po dveh tirih: stari delničarji bodo lahko kupili delnice po nominalni ceni, novi partner pa jih bo moral plačati po ceni z dodatkom, v katerga je vračunana poslovna vrednost banke. Celotno premoženje banke je bilo ocenjeno na 32, 3 milijarde lir, njena ekonomska vrednost pa na 30, 2 milijarde, vendar komisarja dodajata, da gre za vrednost, ki je večja od vrednosti dobrin in kreditov banke, ker je vanjo všteta tudi posebna strateška veljava Kmečke banke, ki se uokvirja v načrte novega partnerja za njegovo ozemeljsko širitev.
Ugotovitve komisarjev je v poročilu nadzornega odbora v celoti potrdil tudi njegov predsednik Cesare Feruglio D’Altan, ki je nanizal glavne podatke o finančnih gibanjih poslovanja v času komisarske uprave. Aktivne postavke so se od 30. septembra 1994 do 30. novembra 1995 znižale od 485 na 331 milijard lir, likvidnost od 181 na 107, 5 milijarde, premoženje v vrednotnicah od 65 na 64 milijard, rizične izpostave pa so porasle od 7, 29 na 23, 16
milijarde lir. Feruglio je pri zadnji postavki poudaril, da gre za kredite, ki jih dolžniki ne vračajo in torej banki ne prinašajo obresti. Med pasivnimi postavkami je predsednik nadzornega odbora naštel zadolžitve pri drugih bankah, ki so upadle od 461 na 314 milijard lir, in čisto premoženje, ki se je od 24, 4 znižalo na 7, 5 milijarde lir. Glede na zadnji redni poslovni obračun je torej opaziti predvsem zvišanje težko izterljivih ali neizterljivih kreditov in občuten padec vlog.
Tudi po mnenju nadzornega odbora je bil prihod partnerja edina rešitev za Kmečko banko, pri čemer je partner zajamčil zaščito etničnih, jezikovnih in socialnih značilnosti oziroma posebnosti Kmečke banke. Ta banka potrebuje 30 milijard lir premoženja, je dejal Feruglio, trenutno pa ga ima za komaj 7, 5 milijarde, zato je dokapitalizacija edino jamstvo za njeno prihodnost.
Preden se je začelo glasovanje o štirih točkah na dnevnem redu, se je nekaj članov oglasilo v razpravi. Bruno Budal je v daljšem posegu poudaril, da je še naprej ponosen, ker je član te banke, za vse tisto, kar je Kmečka banka dala naša skupnosti. Po drugi strani pa da mu je žal za napake, ki so bile storjene v teku hitre in neurejene rasti zavoda v zadnjih letih. Velika napaka je bila morda v tem, je zaključil, da nismo razumeli, da se je svet spremenil.
Nekaj posegov je bilo nato na račun že omenjenega slovenskega poimenovanja »delniška družba«, nato pa je Igor Komel, končno v slovenščini (na zborovanju je bilo poskrbljeno za simultano prevajanje), ponovil znano stališče, da je bila komisarska uprava kljub napakam, ki so bile narejene, vseeno prehud udarec. Zdaj je treba sprejeti predloge za rešitev banke, pa čeprav z grenkobo, je dejal, za naprej pa si želimo lojalen odnos z banko Italije in z novim partnerjem. Ne čutimo se kriminalce in nočemo, da bi italijanska javnost tako gledala na nas, je zaključil Komel.
Boris Peric je zbrane povabil k sprejetju predlaganih sklepov, pa čeprav s kančkom grenkobe, saj banka potrebuje pomoč, če se želi vrniti v svoj naravni kontekst, katerega potrebuje in ki tudi sam potrebuje Kmečko banko. Z letošnjim letom se za banko zaključuje neka zgodovinska faza, vendar to ni njen konec. Iz ovir, na katere smo naleteli, moramo znati ustvariti nove možnosti razvoja za banko in za vso našo skupnost, je poudaril Peric.
Vlasta Bernard
ŠPETER / PROSLAVA OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE
Benečani odpirajo novo poglavje kulturnega dela
Spodbudne besede špetrskega župana Mariniča
SPETER - Osrednja slovesnost ob Dnevu slovenske kulture, ki so jo pripravili v soboto v Špetm (na sliki del udeležencev), je bila ponoven dokaz, da Beneški Slovenci dejansko odpirajo novo poglavje v kulturnem delovanju in da želijo v še večji meri poudariti svojo narodnostno zavest in se z lastno ustvarjalnostjo aktivno vključiti v vseslovensko kulturno stvarnost.
Z razliko od prejšnjih let, ko je na špetrskem večeru bila predstavljena ustvarjalnost iz širšega kulturnega prostora, so tokrat večer oblikovali le z domačo besedno, likovno in glasbeno izraznostjo.
Posebno pozornost so posvetili domačemu narečju, ki je odigralo glavno vlogo na sobotnem prazniku. V špetrski občinski dvorani se je predstavilo dvajsetem beneških avtorjev, ki so sodelovah na drugem natečaju ”Naš domači jezik”, ki ga je uvedel špetrski Zupan Firmino Marinič. Ugotovil je, da je beneški jezik prestal nemalo težav in se moral za več desetletij umakniti v zasebnost, ker ga je javnost zaničevala. Gasi so se spre-menih in ljudje so spozna-li, da bodo svojo narodno identiteto ohranih pod pogojem, da bodo tako doma kot v javnosti govorili po beneško.
V to je prepričana tudi zdajšnja špetrska občinska uprava, ki si je omislila natečaj in se vključila v organizacijo Prešernove proslave z željo, da bi to prispevalo k odpravljanju še zadnjih miselnih in psiholoških pregrad. Špetrski župan je spomnil, da so Benečani z narodnostnega
vidika s polnimi pljuči zadihali komaj pred kratkim in da se niso povsem otresli strahov, ki so jih v Na-diških dolinah ustvarjale same krajevne uprave, prejšnji župani, politični možje in gospodarske sile. Vsi so bili složni proti vsakemu znaku uveljavljanja slovenstva, kar je v ljudeh ("ljudje so bili s tistimi, ki so bili najbolj močni”) pustilo vidne znake narodnostne šibkosti. Malo je bilo takih ("nekateri župniki, ki so služili v Benečiji, redki katoličani in predstavniki levice”), ki so se postavih v bran slovenstva in slovenskega Človeka.
Svoj nagovor jeMarinič sklenil z ugotovitivjo da so za celovit preporod Benečije potrebni ekonomska solidnost, skrb za slovensko kulturo in avtonomija, ki je označevala to območje v Času beneške republike.
Natečaja ”Naš domači jezik” se je udeležilo enaindvajset avtorjev, ki so bili razdeljeni v tri starostne kategorije. V skupini najmlajših si je prvo mesto
zaslužila Valentina Venturini (predstavila je spis "Mamine pravce”). Ocenjevalna komisija je v tej skupini izpostavila še prispevke Harije in Antona BankiCa ter Sabrine Borgii.
Za najboljši prispevek druge starostne skupine je komisija izbrala delo Lui-se Battistig ”7. diCem-berja”. Nagrajeni so bili tudi Marina Cernetig in Loredana Drecogna ("Zmerjanje an štrafinge”), Andreina Trusgnach ("Tata”) in Davide GlodiC ("Zima pride od deleCa”).
Ljudski pripovednik Lu-ciano Chiabudini je zmagal v tretji starostni skupini. Predstavil je delo ”Ki pra-vejo zuonovi”. Ob njem so bih nagrajeni še Renzo Ga-riup ("Stari spomini”), Renzo Chiabudini ("Otroče bohezni od ankrat”) in Ciuho Venturini ("Pravca”).
Sicer se je sobotni kulturni praznik, kot je že tradicija, zaCel v Beneški galeriji, kjer so odprli razstavo Luise Tomasetig, ki je predstavila najnovejše ilustracije iz slikanice "Ljubica in Arpit”.
Ob tej priložnosti je
predsednica Beneške galerije Donatella Ruttar o To-masetiCevih ilustracijah povedala, da zelo dobro interpretirajo pripovedno izročilo beneške Slovenije in da risbe močno poudarjajo zgodbo, oziroma da so zgodba sama in da je besedilo slikanice le osnova, na kateri izstopajo umetniška dela mlade BeneCanke.
Pavel PetriCiC, predsednik Studijskega centra Ne-diža, ki je skupaj z občinsko upravo oblikoval Dan slovenske kulture, je izpostavil skrb, ki jo posvečajo jeziku, ki se kaže tudi ob izdajanju ilustriranih knjig za otroke. Špetrska odbornica za kulturo Bruna Dor-bold pa je odločitev, da Občina prvič uradno sodeluje pri organizaciji Prešernove proslave, ocenila zelo pozitivno.
Prijeten veCer v Spetru je s svojo harmoniko sklenil Sebastiano Zorza, ki je številnemu občinstvu ponudil delček iz svojega bogatega repertoarja, s katerim je žel uspehe na različnih državnih in mednarodnih tekmovanjih.
Rudi Pavšič
POGLEDI
O Tržiškem zalivu v načrtih Snama
Daniel Jarc
NoCem zastopati nikakršnega stališča pri zadevi Snamovega terminala, ampak le izraziti nekatere pomisleke in mnenja, ki so sad lastne radovednosti in razmišljanj.
Izredno bogata študija je bila izdelana ob predlogu Snama za gradnjo terminala metanskega plinovoda v Tržiškem zalivu.
Na podlagi sklepnega poglavja, v katerem je podana tudi sintetična tabela okoljskih vplivov, je možno pričakovati naj-veCje negativne posledice na okolje od drenaže morskega dna ( 7.000.000 mc) pri izkopovanju kanala, ki bi dopuščal dostop velikih plinskih ladij (dolgih 270 m) do pomola. Velik vpliv na zalivski ekosistem bi tudi imelo dotakanje hladnejših in biološko Čistejših (v resnici s klorom okuženih) voda iz cikličnega procesa pretvarjanja metana iz tekoče v plinsko stanje, ki je pravzaprav osnovni namen tega terminala. Ta proces bi znižal temperaturo vode v zalivu povprečno za 0.2 c. v zimskih mesecih, ko je morska voda prehladna, da bi segrevala utekočinjeni metan in ga spreminjala v plinsko stanje, bi se pojavilo Se dodatno onesnaženje zraka, ker bi se uporabljalo del metana za segrevanje ostale celote. To pa pomeni, da bi se pri izgorevanju sproščala predvsem C02 in NOx (glavna krivca zračnega onesnaževanja in ozonske luknje). Dodatna posledica, Id ima lahko negativne vplive na okolje, je zgradnja plinovoda, ki bi moral nujno seči po Krasu, na območje namenjeno parku in se nato ponovno spustiti v furlansko nižino skozi naseljeni pas, ki obdaja kraško planoto.
Korist, ki bi jo od tega velikega načrta imela lokalna skupnost je predvsem določeno število delovnih mest. Na začetku, ko bi se terminal gradil, bi bila investicija velika (govori se o 1.000 milijardah) in dela za največ 800 zaposlenih, nato, v obdobju delovanja terminala, bi bilo zaposlenih okoli 120 uslužbencev. Občinska uprava bi seveda zaslužila z gradbenimi in drugimi davki, poleg Snamove obljube, da bo podjetje poskrbelo za ureditev območja Liserta in za sanacijo termoelektrarne Enela. Lokalno gospodarstvo in predvsem ladjedelnica pa bi si zagotovili nekaj naročil in pogodb predvsem za gradnjo vec plinskih ladij.
Zamisel novega metanskega terminala je stari nacrt. Vključen je bil v državno gospodarsko in energetsko politiko že vsaj dve desetietji. Leta 1981 se je prvič pojavila zamisel za gradnjo plinskega terminala, vendar nadta niso nikoh izdelali. Nato so leta 1986 oblikovali projekt za povečanje energetske zmogljivosti obstoječe elektrar-me, ki pa ga je občinstvo zavrnilo na referendumu dve leti kasneje.
Tržiški in Pancanski zaliv sta že večkrat vzbudila kreativnost načrtovalcev pri oblikovanju odmevnih projektov. Pomni-
mo le nacrt za marino v Starancanski občini ah Pianov naCrt turističnega naselja na območju bivšega kamnoloma na Sesljanski obah.
Gre torej sklepati, da je Tržiški zaliv strateško izredno pomembno območje, ki pa še nima jasnih razvojnih usmeritev, čeprav se je razvijalo predvsem na podlagi ladjedelništva in je načelno, nekako »z vrha«, bilo določeno, da bo na tem mestu nastal energetski pol. Ce pa izhajamo iz planskih dokumentov se na lokalni ravni prepletajo in stopnjujejo vsaj dve verziji razvoja, ki pa nista v sozvočju in potekata vzporedno: razvoj obalnega in predvsem pomorskega turizma ter oblikovanje kraškega parka na eni strani, na drugi pa krepitev ladjedelništva in pristaniških dejavnosti. Res je, da sta obe področji Se kako nujni za razvoj Tržiškega zaliva in bi se jih z razsodnostjo ter zdravo pametjo dalo uskladiti. Vendar razvoj ne bi smel biti usmerjen le k fizični in seveda ekomnom-ski rasti ali k dodajanju novih infrastrukturnih in energetskih omrežij, ampak raje k preoblikovanju, posodabljanju in prenovi obstoječih zmogljivosti. Le na tak naCin ne vsiljujemo prostoru nove obremenitve, ampak izboljšamo dejansko stanje, saj je okolje na območju Liserta, kjer naj bi bil nameščen terminal, že zelo kritično, delno zaradi nekaterih industrijskih objektov, predvsem velike papirnice v bližini izliva Timava in termoelektrarne Enela.
Ni mi znano, da bi kdo začel poglobljeno študijo o izkoriščanju alternativnih in obnovljivih energetskih virov na tem območju in da bi se v to smer sploh zaCelo raziskovanje. Na območju Liserta obstajajo namreč številni izviri termalnih voda. Poleg znanih rimskih term je namreč zabeleženih vec izvirov v okohci močvirja pri Sablicih, kar lahko pomeni možnost izko-zirSCanja termalne vode na tem območju v energetske namene. Geotermalne vode se običajno uporabljajo v zdravilne namene, so pa tudi ekološki in obnovljivi vir energije . Kakorkoli že pa je preučevanje alternativnih virov enegrgije nujno Studijsko področje na območju, ki se namerava razvijah v energetski pol državnega pomena.
Seveda mi je jasno, da ne predstavlja taka raziskovalna dejavnost takojšnje rešitve italijanskih energetskih problemov in da je Snamov načrt predvsem usmerjen k dovažanju nove energije na industrijska območja padske nižine in si le posredno prizadeva razvijah lokalno gospodarstvo. Vendar bi iskanje in študijsko poglabljanje uporabnosh alternativnih oblik in virov energije pomenilo korak v smeri, ki jo bo moralo človeštvo prej ali slej nujno naredi-h, Ce bo želelo Se nadalje obstajati na naši zemlji. Prispevek temu koraku pa bi lahko dale tudi lokalne ustanove v okviru že omenjenih državnih razvojnih programov.
JAVNA RAZPRAVA / SAMO SNAM IN ENEL ZA METANSKI TERMINAL V TR21ŽKEM ZALIVU
Plaz kritik proti uplinjevalniku
TRST - Posvet o terminalu za uplinjevanje metana v Tržiškem zalivu (na sliki KROMA) je potekal po predvidenih tirih: predstavnika družb Snam, ki predlaga ureditev terminala, in Enel, ki namerava plin izkoristiti, sta zagovarjala gradnjo objekta, vsi ostali, od publike do univerzitetnikov, od milj-skega do goriškega župana pa so bili odločno proti. Posvet v nabito polni dvorani hotela Excelsior je priredila Zenska organizacija Liste za Trst.
Uplinjevalnik je potreben, ni nevaren in je ekološko nesporen, je bila teza inž. Fassetta, predstavnika vsedržavne družbe Snam, ki se ukvarja z nacrti v zvezi z energetiko. TisoC milijard lir investicije bi zagotovilo delo 400 zaposlenim pri izgradnji, ki bi trajala 4 leta, potem pa sto stalnih delovnih mest. Skoraj 50 m visoke rezervoarje bi delno
vkopali iz estetskih razlogov, izkopati pa bi morali nov plovni kanal in poglobiti dno pristanišča. Pozitivno mnenje o terminalu je izrazil tudi predstavnik Enela inž. Battista, ki je izhajal iz dejstva, da je pri proizvodnji električne energije Italija preveč odvisna od
nafte in da je treba povečati delež plinov.
Po teh uvodnih posegih pa so bila vsa naslednja mnenja odločno negativna. Prof. Giacomo Costa s tržaške univerze ni oporekal tehničnim podatkom, paC pa lokaciji sredi gosto obljudenega območja in postavil
osrednje vprašanje vrste razvoja, ki si ga želimo: naj sloni na izkoriščanju ali pa na spoštovanju narave? Po naravovarstveniku dr. Zi-niju, ki je oporekal na vsej črti načrtu terminala, so se zvrstili predstavniki občin Gradež, Tržič, Gorica, De-vin-Nabrežina, Trst in Milje. Vsi so zavrnili naCrt,
izstopili pa sta predvsem stališči devinsko-nabrežin-skega župana De Pangerja in tržaškega podžupana Damianija. Prvi je naglasil, da bi termninal postavili le slab kilometer daleč od Ribiškega nasleja in bi torej neposredno ogrožal to občino in onemogočil njen turistični razvoj. Zaradi tega je tudi predlagal, da bi morebitni referendum o terminalu ne zadeval samo tržiško, ampak tudi devinsko-nabrežinsko občino. Damiani pa je izrazil svoje osebno nasprotovanje naCrtu - uradno se občinski svet še ni izjasnil - obenem pa je podčrtal, da je Trst vedno pripravljen, ko je treba nasprotovati predlogom - v tem primeru res zgrešenemu - nikoli pa se ne zavzame za pozitivne rezultate: »Terminala verjetno ne bo, ne bo pa niti urejenega Sesljanskega zaliva, preurejenega starega pristanišča, na novo tlakovanega Trga Unita...«
KOROŠKA-FJK / EVROPROJEKT
Tesnejše sodelovanje na gospodarskem področju
CELOVEC/BRUSELJ - Namestnik koroškega deželnega glavarja Michael Ausservvinkler in predsednik koroške deželne organizacije Zveze sindikatov Avstrije Adam Unterrie-der sta se konec tedna vrnila iz Bruslja s pozitivnim sporočilom.
Ausservvinkler je vCeraj v pogovoru z novinarji dejal, da so pristojni organi Evropske unije odobrili skupen projekt Koroške in Furlanije-Julijske krajine za pospeševanje gospodarstva v obeh deželah, še posebej na področju bilateralnih projektov, kot so to naselitev novih podjetij ter tudi vzpostavitev tesnejših povezav gospodar-
skih struktur. Izgradili naj bi se tudi programi na ravni socialnih partnerjev.
Bruselj da je v ta namen odobril okvirno vsoto treh milijonov šilingov, ki bo na razpolago deželnim vladam v Celovcu in Vidmu za namestitev šestih takoimenova-nih Evrosvetovalcev. Trije bojo nameščeni pri koroški deželni vladi, trije pa pri deželni vladi Furla-nije-Julijske krajine. V načrtu pa je še sedmo svetovalniško mesto, ki je rezervirano za kasnejšo vključitev Slovenije oz. koordinacijo morebitnih bilateralnih ali celo trilateralnih gospodarskih projektov v prostoru Alpe-Jadran.
Ivan Lukan

BOJ PROTI ONESNAŽEVANJU
Pripombe na načrt Občine
Stopnja onesnaženosti je visoka, mestni promet pa je slabo urejen: do tu so si staliSCa občinske uprave in predstavnikov .raznih gospodarskih kategorij enotna, razhajajo pa se v tem, kaj in kako ukrepati. Na včerajšnjem posvetu, ki ga je na žgoCo temo onesnaženosti oz. občinskem naCrtu »proti smogu« priredil klub ACI, je različnost pogledov spet prišla na dan. Glede ureditve prometa, je bilo večkrat naglašeno, Trst zaostaja ne samo za večino evropskih mest, temveč tudi italijanskih (kot svetel zgled je bil večkrat naveden Videm), kljub temu pa so se večini včerajšnjih govorcev občinski predlogi zdeli prečeč drastični in kot taki celo neučinkoviti.
Po mnenju predstavnikov združenj trgovcev, industrijcev in gradbenikov je strogo omejevanje prometa na širokem območju mestnega centra z vidika nižanja stopnje onesneževanja precej neučinkovito, istočasno pa bi globoko prizadelo gospodarsko dejavnost. Zato bi bilo treba najprej urediti vrsto parkirišč v mestnem središču ali neposredni okolici, parki-riščapa vključiti v mrežo javnega mestnega prevoza. Tudi po oceni občinskega odbornika za zdravstvo in promet Pecol Co-minotta je ureditev parkirišč pomembno vprašanje, vendar pa je odločno povedal, da z omejitvami mestnega prometa ni mogoče odlašati. V veljavo so stopila nova zakonska določila, ki jih mora občinska uprava upoštevati. Poudaril je tudi, da si
občinska uprava prizadeva doseči soglasje glede ukrepov, vendar pa se morajo vsi zavedati, da je nekaj treba v kratkem storiti. Pojasnil je tudi, da ista skupina strokovnjakov pripravlja tako imenovani načrti o prometu (predstavili ga bodo konec maja ali v začetku junija) in pa »ukrepe proti smogu«, zato bosta načrta usklajena. V sedanji fazi pa si občinska uprava prizadeva, da bi zmanjšala premikanje osebnih vozil na območju mestnega središča, statistični podatki naj bi namreč kazali, da se kar 30 ods. vozil premakne iz enega predela centra v drugega. Odprava teh »malih premikov« pa ne bi ogrozila ne dotoka tujih odjemalcev ne oškodovala delavcev.
ŠOLSVO / ODGOVOR SSŠ
Skrbnik o natečaju za ravnatelje
Doslej še ni predstavil načrta o »racionalizaciji«
Sindikat slovenske šole je prejel odgovor tržaškega šolskega skrbnika Vita Čampa na pismo, v katerem ga je spraševal, ah razpis natečaja za eno samo mesto didaktičnega ravnatelja »napoveduje« združitev svetoivanskega in šentjakobskega didaktičnega ravnateljstva (obe ravnateljstvi sta namreč brez ravnatelja). Čampo se v odgovoru ni hotel izraziti o »oportunosti in možnostih racionalizacije slovenskih didaktičnih ravnateljstev«. Omenil je le, da je v prvem členu razpisa natečaja predvideno, da »bodo lahko tisti, ki bodo opravih natečaj, imenovani na podlagi števila prostih mest v šolskih letih 1996/97, 1997/98 in 1998/99.«
»Dejstvo, da obstaja možnost za vsaj eno mesto,
predstavlja predpogoj za razpis natečaja. S tem pa ni ”a priori” določeno število imenovanj. Lestvica bo veljavna tri leta. V tem obdobju bodo iz nje lahko sprejemali v službo tisto število šolnikov, ki bo potrebno.«
Tržaški šolski skrbnik skratka pravi, da bi lahko -če bi to bilo potrebno -
imenovali tudi več kot enega didaktičnega ravnatelja, pa čeprav je bil natečaj razpisan le za eno mesto. Število mest pa bo odvisno od njegovega načrta o »racionalizaciji« šolske mreže. Ta načrt bi moral pripraviti že do konca januarja, a ga doslej še ni predstavil sindikalnim organizacijam.
Pokrajinski šolski svet volitve v aprilu
Ministrstvo za šolstvo je Sporočilo, da bodo volitve v pokrajinske šolske svete in v okrajne šolske svete v nedeljo, 28., in v ponedeljek, 29. aprila letos (prvotno je bilo določeno, da bodo 31. marca in 1. aprila). Obenem je sporočilo, da bodo volitve predstavnikov Vsedržavnega šolskega sveta šele v prihodnjem šolskem letu, in sicer 4. in 5. novembra letos.
OBČINA MILJE / STALIŽCE KOMUNISTIČNE PRENOVE
DSL se igra z ognjem
Nezaupnica županu Sergiu Milu, ki bi odprla pot komisarski upravi in volitvam, bi bila za miljsko skupnost prava katastrofa. V to je prepričana Stranka komunistične prenove, ki je bila na včerajšnji tiskovni konferenci zelo kritična do DSL, katero pa je pozvala na še zadnji poskus za rešitev miljske uprave. Morebitni razpust občinskega sveta bi namreč po mnenju SKP tudi prejudiciral še nejasno usodo območja nekdanje Aquile, o kateri bi morali razpisati občinski referendum.
Pokrajinski tajnik Giorgio Can-ciani je povedal, da je v teku poskus (njegov glavni akter naj bi hila DSL) poenotenja pokrajinske in deželne politične realnosti, ki ima za cilj emarginacijo SKP. Poskus je
uspel v KGS, po Nabrežini pa so sedaj na vrsti Milje. Tamkajšnja DSL in lista "Projekt za Milje" se hočeta po mnenju komunistov praktično polastiti Občine, zato stalno napadata župana in tudi odbornika Bruna Steffeja (SKP), ki naj bi bil žrtev prave obrekovalne kampanje.
Tajnik miljske sekcije Diego Apostoli je rekel, da se DSL obnaša arogantno in je do župana bolj agresivna od same desne opozicije. Pokrajinski podtajnik Jacopo Ve-nier (srečanja z novinarji se je udeležil tudi načelnik skupine "Skupaj za Milje" Fulvio Zuppin) pa je izpostavil problem bivše Aquile in načrtovanih plinskih skladišč družbe Seastock. Gre za pomembno vprašanje, ki ga mora rešiti občinski svet tudi po posvetovanju z
občani. SKP predlaga referendum, za izvedbo katerega pa je potrebna revizija občinskega statuta. Pred morebitno politično krizo je treba po mnenju Komunistične prenove rešiti vsaj to žgoče vprašanje.
Canciani je na koncu povedal, da je SKP, kljub težavam in kljub močno zaoshenih odnosih na levici, še pripravljena na soočenje z DSL in z njenimi svetovalci, ne bo pa pristala na nove pritiske in izsiljevanja, »tudi zato, ker mora izhod iz krize najti tisti, ki jo je pravzaprav povzročil in sedaj noče zanjo prevzeti jasnih odgovornosti«. Pust, ki je v Miljah "sveta stvar", bo sedaj prisilil stranke h krajšemu premirju, odločitev o usodi Mila in njegove uprave bo zato padla najbrž v začetku marca.
NOVICE
Danes redni občni zbor Skupine 85
Skupina 85 vabi člane in prijatelje na današnji občni zbor, ki bo ob IS.uri v prvem ter pol ure kasneje v drugem sklicanju v prostorih krožka Istria (v preho-du-mezanin na desno) v Ul.Sv.Frančiška 14/1. Predsednica Patrizia Vascotto bo podala obračun dejavnosti, sledilo bo blagajniško poročilo, nakar bo razprava o proračunu za leto 1996. Beseda bo nato tekla o proračunu, občni zbor pa se bo končal z izvolitvijo novega upravnega odbora ter z raznim.
Škof Lorenze Bellomi dobro prestal operacijo
Tiskovni urad škofije je sporočil, da je škof Bellomi dobro prestal operacijo na črevesju. Bellomija je v katinarski bolnišnici operirala zdravniška ekipa, ki jo je vodil primarij prof.Leggeri. Škof bo ostal v bolnišnici še nekaj dni.
V Vili Primc juhi srečanje s po!k.Cesarijem
Deželni inštitut za proučevanje zgodovine odporniškega gibanja bo jutri imel v gosteh upokojenega policijskega častnika in dolgoletnega funkcionarja tržaške kvesture Giulia Cesarija. Srečanje s Česanjem sodi v okvir ciklusa pobud "Priče težkih tržaških let: 1940-1954“. Gosta bo intervjuval zgodovinar Teodoro Sala, srečanje se bo pričelo ob 17.uri v Vili Primc (Reber za Greto 38).
Predloga za Ribiško naselje
Na županstvu v Nabrežini bodo v četrtek, 15.2. ob 17.30 predstavih javnosti predlog za urbanistično preosnovo Ribiškega naselja. Načrt bo predstavil župan Giorgio Depangher, na prireditev so vabljeni predvsem predstavniki navtičnih društev, ribičev in gojiteljev školjk iz Ribiškega naselja.
SKEDENJ / V NEDELJO
V jeklarskem oddelku železarne je močno počilo
V jeklarskem oddelku škedenjske železarne je prišlo v nedeljo zvečer do eksplozije, ki pa na srečo ni zahtevala žrtev. Bilo je ob 21.30, ko je v plavžu nenadoma močno počilo. Iz peči se je dvignil oblak pare, ki je oplazil enega delavca. Takoj so ga prepeljali v tovarniško ambulanto in mu nudili prvo pomoč, opekline pa niso bile hude. Dva druga mlada delavca, ki sta v zaščitni kabini prisostvovala nesreči, je dogodek tako Šokiral, da so ju morali prepeljati v bolnišnico.
BOGATO DELOVANJE V LETU 1996
Nove pobude krožka »Istria«
Predsednik Dorigo o medsebojnem spoznavanju kot temelju miru
Tudi letos bo krožek Istria priredil vrsto pobud »za medsebojno spoznavanje in strpnost kot osnovi za uveljavitev miru«, kot je na včerajšnji predstavitvi javnosti povedal predsednik krožka Livio Dorigo (na sliki), ki je nadomestil dolgoletnega predsednika in pobudnika krožka Marina Voccija. V duhu
»daytonskega sporazuma za Bosno« je treba uveljavljati sodelovanje tudi v nam bližjih krajih, na območju od »Cresa do Krasa«, sta poudarila predstavnika krožka Istria, in to z zelo konkretnimi pobudami.
Letošnje delovanje krožka bo preseglo običajne okvire kulturnega sodelovanja in seglo tudi
v gospodarsko stvarnost: »Proces izseljevanja iz Istre in njenega nadaljnjega obubožanja bo lahko ustavilo samo zdravo in uspešno gospodarstvo,« so ugotovili predstavniki krožka, ki bo zato letos uveljavil dva načrta za razvoj kmetijstva in ribolova. Sednjega je podrobneje orisal podpredsednik krožka Giu-liano Orel: gospodarski potencial Jadranskjega morja je izredno velik (v tem morju, ki predstavlja samo 5 odst. površine Sredozemlja, ulovijo 25 odst. vseh medoteranskih rib), treba pa je preprečiti nenačrtno in torej uničujoče izkoriščanje tega bogastva.
Med pomembnejšimi novostmi letošnjega delovanja krožka Istria spada tudi začetek sodelovanja z Unijo Italijanov iz Istre ter s Tržaško ljudsko univerzo. Med drugimi bo gost krožka tudi beneški župan Mas simo Cacciari.
______NESREČA / NEPALEC OD DOMA____
Mama in sin ranjena pri Padričah
Abtomobil je močno treščil v obcestno lipo
Mama in sin iz Padrič sta se v nedeljo poškodovala v prometni nesreči nedaleč od doma. Liviana Stančič Žagar in njen 13-letni sin Thomas sta se malo po 10. uri odpeljala iz Padrič proti Opčinam. Malo pred odcepom za hitro cesto je avtomobil hipoma zavil v desno in močno treščil v obcestno lipo. Voznica je po nesreči povedala, da je nenadoma nekaj udarilo v avto, za-
radi česar naj bi izgubila nadzorstvo nad njim. Liviana se je ranila v koleno, njen sin je z glavo prebil vetrobran. Mamo so odpeljali v bolnišnico, kjer so ji operirali koleno. Thomasa so prepeljali v otroško bolnišnico Burlo Ga-rofolo. ranil se je po bradi, čelu in v koleno.
Na sliki (foto Balbi/KROMA): prizorišče nedeljske nesreče pri Padričah.
Nedeljska nesreča je bila takorekoč - napovedana. Sindikat FIOM-CGIL je že pretekli mesec opozoril podjetje na nevzdržne delovne pogoje in na nespoštovanje zaščitnih in varnostnih norm. Pritožil se je tudi na Medicino dela in na Zdravstveno ustanovo, ki sta opravili svoje izvide; delavci so oklicali stavko in zahtevali naj podjetje poskrbi za varnost na delovnem mestu. Vse to ni nič pomagalo. Izvidi inšpekcijskih služb so zastali na mrtvi točki, v železarni se ni prav nič spremenilo. Podjetje je vztrajalo pri svojem: nove delavce, ki bi si šele morali nabrati prepotrebnih delovnih izkušenj, da bi se izognili morebitnim nevarnostim, je vključevala v nove delovne skupine, medtem ko je prekaljene delavce pošiljala na dopust. To je počenjala seveda z namenom, da bi prište-dila na delovni sili, trdi član tovarniškega sveta Tonino Pantuso.
Nedeljski incident je spet zaostril sindikalne odnose v podjetju. Delo v jeklarni so nemudoma ustavili. Tovarniški svet zahteva, naj podjetje takoj ugotovi, zakaj je sploh v peči počilo. Nesrečo je prijavil sodni medicini, ki bi morala danes opraviti svoje izvide. Prav tako bi morali objekt pregledati gasilci. Sindikat je tudi zahteval srečanje z vodstvom podjetja, do tega pa včeraj še ni prišlo, ker se podjetje ni odzvalo na zahtevo delavcev. Sindikalne organizacije so se vsekakor odločile, da se bodo danes sestale in odločile, kaj storiti, da bi zavarovale in zaščitile delavce na delovnih mestih.

PRED OBČNIM ZBOROM AGRARNE SKUPNOSTI
Vrsta srečanj o vaških srenjah
Občni zbor v nedeljo 25. t.m. vBoljuncu
Agrarna skupnost za tržaško pokrajino, ki združuje in koordinira srenjske odbore, se pripravlja na občni zbor. Predstavniki skupnosti se bodo zbrali v nedeljo 25. februarja ob 9.30 v Kulturnem domu »France Prešeren« v Boljuncu.
Medtem potekajo srečanja z deželnimi in občinskimi predstavniki. Prejšnji teden so se sestali s podpredsednikom deželnega sveta F-Jk Milošem Budinom. V obravnavi je bila predvsem deželna zakonodaja, ki ureja upravljanje jusarskih in srenjskih premoženj in ki je še vedno pomanjkljiva. Pred kratkim je bil sprejet zakon, ki obravnava stare srenjske odbpre, medtem ko je potreben tudi ustrezen zakon, ki bi urejeval delo odborov za loCeno upravljanje jusarskih premoženj. Na tem področju vlada precejšnja zmeda. Sedanji izvoljeni jusarski odbori, ki jih je na Tržaškem enajst, nimajo prave formalnopravne zakonske ureditve. Prav tako pa ni povsem jasno, za katere kraje pridejo v poštev novi
jusarski odbori, za katere pa nekdanje srenje. Predstavniki Agrarne skupnosti so v ta namen obiskali tudi komisarja za loCeno upravljanje jusarskega premoženja, ki je zagotovil, da bo v kratkem posredoval seznam vasi, za katere velja jusarska vinkulacija, in tistih, za katere ne velja. Kjer teh vinkulacij ni, naj bi občinske uprave poskrbele, da bi se uveljavili stari srenjski odbori. Podpredsednik deželnega sveta Budin je zagotovil Agrarni skupnosti podporo v teh njenih naporih ter se obvezal, da bo s tem v zvezi sklical srečanje z župani tržaške pokrajine.
Predstavniki Agrarne skupnosti so se medtem tudi že sestali z nekaterimi župani. Pred kratldm je bilo takšno srečanje pri dolinskem županu Pangercu in so se ga udeležili predsedniki vseh občinskih srenj, včeraj pa so se sestali z devinsko-nabrežin-skim Zupanom Depangherjem. V obeh primerih je bila izražena pripravljenost na popolno sodelovanje za ureditev jusarskih vprašanj.
Umiki trgovin za pustne praznike
Slovensko deželno gospodarsko združenje v Trstu obvešCa vse trgovske in gostinske obrate v tržaški občini, da bodo za bližnje praznike sv. Valentina in pusta veljale posebne izjeme glede urnikov obratovanja. Za Valentinovo, v sredo,
14.2.,	bodo cvetličarne lahko odprte tudi popoldne. Prav tako bodo lahko izjemoma odprti vsi javni lokali, ki imajo sicer tega dne tedensko zaporo.
V pustnem obdobju pa, od Četrtka 15. do pepelnične srede 21. februarja (vključno), so lahko vse gostilne odprte do štirih zjutraj in tudi ob dneh tedenskega počitka. Med pustom in pepelnično sredo pa bodo lahko javni lokali odprti vso noC.
Od 12. do 20, februarja, tudi ob praznikih, imajo prosto dejavnost od 8. do 22. ure kramarji na Drevoredu XX. septembra v Trstu. Ob Skedenjskem in Kraškem pustu bodo na razpolago še izredna parkirišča.
Na pustni ponedeljek,
19.2.,	so lahko izjemoma odprte papirnice, trafike, trgovine igrač in druge trgovine za izključno prodajo pustnih artiklov (šeme, okrasi in podobno). Na pepelnično sredo, 21.2., pa bodo lahko odprti tudi brivski in frizerski saloni.
ZDRUŽENJE LASTNIKOV
Josip Antonič izvoljen za novega predsednika
Prejšnje se je sestalo Združenje lastnikov kraških zemljišč in izvolilo za novega predsednika Josipa Antoniča iz Cerovelj. Antonie je na vodilnem mestu zamenjal Zorana Sosiča, ki je bil imenovan za predsednika odborov za upravljanje jusarskih zemljišč.
Združenje je na seji obravnavalo še druga vprašanja. Veliko razprave je v zadnjih Časih izzvalo predvsem vprašanje divjadi, ki se je izredno razmnožila in povzroča ogromno škodo kmetovalcem in lastnikom zemljišč na Krasu. Zaradi prekomernega razmnoževanja se med divjadjo, zlasti med srnami, pojavljajo tudi bolezni. Na sestanku so razpravljali tudi o vprašanju sečnje drvi ter glede tega vprašanja sklenih zaprositi za srečanje z deželnim odbornikom Matassijem, od katerega pričakujejo tudi pojasnila o načrtu za Kraški park. Med problemi, s katerimi se ukvarja Združenje lastnikov kraških zemljišč so tudi turistične steze CAI, ki se vijejo po zasebnih zemljiščih. Po mnenju Združenja bi jih bilo treba tako urediti, da bi se ljudje ne sprehajah povsod.
_____OSREDNJA PROSLAVA V DOLINSKI OBČINI_
S kulturo do strpnega in ustvarjalnega sožitja
Pozdrav župana Pangerca in govor Uvija Valenčiča
Prešernov dan je letos počastila tudi občinska uprava v Dolini: že pred letom dni so se sicer kulturni delavci zbrali v občinskem gledališču v Boljuncu, tokrat pa je šlo posebno v smislu organizacije za nekakšen poskus. Upravitelji so namreč zamisel in izvedbo prepustili enemu izmed društev, ki delujejo na občinskem območju. Kulturno srečanje, ki je v nedeljo popoldne bilo v gledališču F. Prešeren, je tako pod pokroviteljstvom Občine Dolina priredilo PD MaCkolje.
Pesem v pozdrav številnemu občinstvu je podal MePZ Mackolje (na sliki - f. KROMA), ki ga v okviru društva-prireditelja vodi Ivo Lešnik. Uradno dobrodošlico pa je izrazil dolinski župan Boris Pangerc. Pohvalil je nenehno delo vseh občinskih društev, ki se ne »pojavijo« le ob dnevu slovenske kulture, temveč z najrazličnejšimi prireditvami in srečanji vztrajno spodbujajo kulturni utrip v občinski stvarnosti. Prešernov dan naj bo torej posvečen v prvi vrsti visoko umetniškemu izrazu, ki ga je s svojo genialnostjo dosegel in za ves slovenski narod uveljavil veliki pesnik. Razvijati svojo kulturo pa pomeni tudi tvorneje približevati se kulturi svojega bližnjega: na področju, ki je kot naše narodnostno mešano, je torej prav gojenje kulture tisto, ki omogoča strpno in ustvarjalno sožitje.
O zbliževanju in iskanju spoštljivega dialoga je spregovoril tudi Livij Valencie, ki je na občinski proslavi nastopil kot osrednji govornik. Občinstvo je nagovoril s prijatelji, kajti prav v tovrstnem odnosu do sočloveka so po njegovem zaobjete
družbene kakovosti, kot sta spoštovanje in odkritost. Spoštijiv in odkrit odnos pa edini omogoča pravi dialog in zato tudi tvorno sožitje. Pri tem se govornik ni nanašal samo na stik s sosednjim, italijansko govorečim narodom, temveč (in morda predvsem) na mrežo takorekoc notranjih stikov v sami naši stvarnosti. Prešeren naj nam bo vodilo vsakokrat, ko razmišljamo in delamo za lastno kulturo, ker je pesnik sam pel o svobodi, pravici, spoštovanju do sočloveka in nam s tem pokazal edino pot k srečnejšemu življenju. Vsi - brez izjeme - se moramo obnašati drugače, družbeno bolj koristno, zato je po njegovem mnenju kulturni praznik priložnost, da se zazremo vase in poiščemo pot k odpravljanju vzdušja prepirljivosti, ki vlada tudi v našem svetu. »Rešitev naših tegob«, je poudaril Valencie, »je v enotnem in složnem nastopu.«
Ob maCkoljanskih pevcih so kulturni spored oblikovali še mali elani OPZ Fran Venturini, ki so pod vodstvom Suzane Žerjal in ob klavirski spremljavi Vesne Zuppin doživeto podali splet pesmi o zimi. Izbor iz slovenske pesniške književnosti so podali elani gledališkega odseka Slovenskega kulturnega kluba. Prireditev je z besedo povezovala Martina Slavec, sklenil pa jo je nastop MoPZ Valentin Vodnik, ki ga vodi Ignacij Ota. Dolinski zbor je nedeljski proslavi pri-dahnil še kanCek slovesnosti s tem, da je svoj krajši koncertni utrinek zaključil z Vrabcevo uglasbitvijo Prešernove Zdravice.	(dam)
_____PROSEK-KONTOVEL / DAN SLOVENSKE KULTURE_
Maje glavna poanta večera
Dopolnilo k članku
V nedeljskem poročilu o podelitvi literarnih nagrad v Slovenskem kulturnem klubu je med nagrajenci izostalo ime Michele Gregoretti, ki se je s prispevkom Neminljiva vez uvrstila na Četrto mesto.
Amaterski oder Jaka Stoka in Zadruga Kulturni dom Prosek-Kontovel sta v soboto zveCer proslavljala v Kulturnem domu na Proseku dan slovenske kulture, ki je bil prijeten in svojevrsten. V ospredju večera je bilo morje, ki se je prepletalo v besedi, zvoku, petju in sliki. Organizatorji so namreč pripravili tudi razstavo starih ribiških rekvizitov, s katerimi so obogatili tudi sceno na odru.
Prireditev je povezoval Matjaž Rustja, ki je utemeljil zamisel prirediteljev proslave z dejstvom, da je naš narod še stoletja prisoten na morju in ob obali in zato je prav, da to pomembno poglavje naše zgodovine obeležimo tudi ob dnevu slovenske kulture.
Proslava je začela z nastopom tenorista Marja Simiča, ki je ob spremljavi Aljoše Starca (klavir) sproščeno zapel dve pesmi. Člani AO Jaka Stoka pa so prebrali nekaj pesmi, spisa sveh preminulih domačih študentov Edvina Starca s Kontovela in Emila Cuka s Proseka ter poezijo Aleksandra Furlana v barkovljan-skem narečju.
Na sobotni prireditvi so pred-
stavili tudi knjigo Bruna Volpija Lisjaka "Slovensko pomorsko ribištvo”. Avtorja je predstavil domačin dr. Drago Stoka. O knjigi je spregovoril tudi avtor, ki je prisotnim povedal, kako in zakaj se je odločil, da napiše knjigo, predvsem pa se je zaustavil in podrobno razložil nekaj zanimivih
stvari, ki jih je odkril na Proseku, predvsem pa na Konto velu, ki je bila nekoč tipična ribiška vas.
VeCer je sklenil nastop ženske pevske skupine Stu ledi, ki so iz svojega bogatega ljudskega repertoarja zapele nekaj pesmi v svojem tipičnem stilu.
Bruno Rupel
I PRAZNIK KULTURE I
Društva na razne načine proslavile Prešernov dan
Toliko je letos proslav dneva slovenske kulture v naših društvih, da smo jim komaj lahko sledili. Prav je, da ne bi nikogar pozabili, saj so vse prireditve lepo uspele; potrudili so se elani društev, njihovi pevski zbori, govorniki, pa še občinstvo, ki je kar dobro obiskalo vse te prireditve.
V	Skednju so imeli v soboto zvečer v Domu Jakoba Ukmarja Prešernovo proslavo, ki so jo, kot vsako leto, skupno pripravila tri društva - dve iz Skednja in eno iz Kolonkovca. Glavni organizator tokratne proslave je bil Dom Jakob Ukmarja. Predstavili so se Ženski pevski zbor Ivan Grbec iz Skednja, Mešani zbor iz Kolonkovca in Tamburaški ansambel iz Boljunca. Program je povezovala Maila OzbiC, glavni govornik pa je bil Milan Gregorič, podpredsednik Kulturnega krožka Istra iz Kopra.
Zenski zbor Ivan Grbec je pod vodstvom Bože Hrvatic zapel venček narodnih pesmi v priredbi Jakoba Ježa, nato pa še skladbo »Pomlad« Rada Simonitija. Tudi pevci KD Kolonkovec so se pod vodstvom D alke Vecchiet predstavili s spletom slovenskih narodnih pesmi. Pevski del programa so nato dopolnili tamburaši.
KD SKALA - GROPADA
V	Gropadi so priredili praznik dneva slovenske kulture v Zadružnem domu v soboto zveCer. Glavna protagonista večera sta bila domači mešani zbor »Skala«, ki ga uspešno vodi zborovodkinja Anastazija Puric. Zapel je Vrabcevo Zdravico, dve koroški in tri slovenske narodne pesmi, prvič pa pesem Zdravka SvilaršiCa »Pojte noter v hišo k nam«. Nastopil je še zbor»Skala« iz Gabrij na Goriškem, ki je pod vodstvom Mirana Rustje zapel vrsto slovenskih narodnih pesmi.
Prav ime »Skala« je obe društvi medsebojno povezalo tako, da so pevci iz Gropade že z lepim uspehom nastopili v sezoni 1992/93 na Goriškem, in sicer na sedežu društva Rupa - PeC; tokrat so goriški pevci prvič nastopili v Gropadi in so bili s sprejemom, pa tudi s svojim nastopom tako zadovoljni, da so že obljubili, da bodo te medsebojne stike prav gotovo še nadaljevali. V imenu domačega zbora je goste pozdravil tajnik Aleksander Mužina, slavnostni govornik pa je bil Saša Martelanc.
KD LIPA - BAZOVICA
Prešernovo proslavo je priredilo tudi Kulturno društvo »Lipa« iz Bazovice, ki je za to priložnost povabilo igralsko skupino »Teater brez« iz Celovca, ki je doživeto odigralo predstavo Felbca Mitte-rerja »Zdrahe v božji hiši« v režiji Marjana Bevka. Skupina, ki je v nedeljo z isto predstavo nastopila še v Prosvetnem domu na Opčinah, je s svojo igro navdušila številne poslušalce, ki so napolnili kinodvorano v Bazovici. Prireditev je lepo povezal in poudaril pomen vsakoletnih Prešernovih proslav Mirjan Žagar.
Neva Lukeš

DAN SLOVENSKE KULTURE / V PETEK
Pesem in veseloigra na proslavi v Trebčah
Dan slovenske kulture postane lahko tudi priložnost za zbliževanja in utrjevanja prijateljskih vezi. Tako je bilo v petek zvečer v Trebčah. Domače kulturno društvo Primorec je v Ljudskem domu pripravilo prireditev ob dnevu slovenske kulture, na katerega je povabilo mešani pevsk zbor Slavec-Slovenec iz Boršta in Ricmanj in dramsko skupino KD Slovenec iz Boršta.
Gostom je najprej zapel zbor učencev domače osnovne šole Pinka Tomažiča,
ki ga je vodila učiteljica Giorgina Pisani. Gostujoči mešani zbor je pod vodstvom Danjela Grbca zapel nekaj pesmi in svoj nastop zaključil z nepogrešljivo Zdravico. Dramska skupina je predstavila narečno veseloigro Ta prelepa spomladanska ljubezen, ki jo je režirala Boža Hrvatič.' Občinstvo je res navdušeno zaploskalo hecnim dovtipom, večer pa se je po koncu uradnega dela nadaljeval v prijetnem vzdušju: gostitelji in gostje so pokramljali in tudi skupno zapeli.
VCERAJ-DANES
Danes, TOREK,
13.	februarja 1996
KATICA
Sonce vzide ob 7.11 in zatone ob 17.28 - Dolžina dneva 10.17 - Luna vzide ob 1.54 in zatone ob 11.45.
Jutri, SREDA,
14.	februarja 1996
ZDRAVKO
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 6,9 stopinje, zračni tlak 1018,6 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 79-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 7,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Valentina Bisiacchi, Alessia Con-ti, Aliče Vari j en, Nicholas Bracich, Alessia Testa, Evelyn Oddo, Lorenzo Obersnu, Carlotta Saitta.
UMRLI SO: 83-letni Pie-tro La Marca, 84-letni An-tillo lori, 63-letna Andrei-na Zinco, 81-letni Nicold Sponza, 91-letna Antonia Siderini, 85-letna Violetta Chert, 89-letna Angela Brezigar, 92-letni Romano Cri-snian, 78-letna Elena Po-bersi, 81-letna Giuseppina Pasceri, 84-letna Emilia Cok, 58-letni Sergio Drius-sb 85-letna Lidia Giacomi-ni, 2 meseca stara Anna Degrassi, 71-letni Umberto Battara, 72-letni Federico Burlon in 81-letni Josip Corbatti.
u LEKARNE
Od PONEDELJKA, 12., do NEDELJE, 17. februarja 1996
Normalen urnik lekarn
°d 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Sv. Jakoba 1 (tel. 639749), Ul. Commerciale 21 (tel. 421121).
OPČINE (Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Sv. Jakoba 1, UL Commerciale 21, Ul. Gin-nastica 44.
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše pri-
NOCNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
UL Ginnastica 44 (tel. 764943).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	16.00,
18.05, 20.10, 22.15 »Va do-ve ti porta il cuore«, r. Cri-stina Comencini, i. Virna Lisi, Margherita Buy.
EKCELSIOR -18.30, 21.30 »Heat - La sfida«, i. Al Pacino, Robert De Niro.
EKCELSIOR AZZURRA - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »La dea dell’amore«, r. Woody Allen.
AMBASCIATORI
16.00,	18.00, 20.05, 22.15 »II presidente, una storia d’amore«, i. Michael Douglas, Annette Bening.
NAZIONALE 1-16.15,
18.15,	20.15, 22.15 »Pen-sieri pericolosi«, i. Michel-le Pfeiffer.
NAZIONALE 2-16.30, 18.20, 18.45, 20.15, 22.15 »Babe - un maialino corag-gioso«.
NAZIONALE 3 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »The Net - Intrappolata nella rete«, i. Sandra Bullock.
NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Wai-ting To Exhale - Donne«, i Whitney Houston, Angela Bassett.
MIGNON - 16.00 - 22.0 »Bocca su bocca, mani tra le gambe«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20,
20.15,	22.10 »Gašper«, r. Števen Spielberg.
ALCIONE - 15.30, 18.30, 21.30 »Underground«,^r. Emir Kusturica.
LUMEERE - 18.00, 20.00, 22.15 »I soliti sospetti«, r. Bryan Singer, i. Stephen Baldvvin. Zadnji dan.
H ČESTITKE
Danes na Krmenki praznuje svoj 26. rojstni VALTER RAZEM. Mnogo zdravja in veselja mu želijo mama, oče, brata, sestre in nečaki. Pridružuje se tudi zaročenka Michela.
il PRIREDITVE
SKD LIPA iz Bazovice vabi ob dnevu slovenske kulture na KONCERT MLADIH IZVAJALCEV. Nastopili bodo gojenci prof. Tamare Ražem in prof. Tatjane Jercog. Toplo vabljeni danes, 13. t.m., ob
18.	uri v Bazovski dom.
DEVINSKO-NABREZIN-
SKA SEKCIJA SPI C.G.I.L. priredi jutri, 14. t. m., ob 15.30 v gostilni Gruden v Nabrežini centru praznik včlanjevanja. Vabljeni vsi člani in prijatelji!
GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA bo za skupno praznovanje pusta obiskalo naslednje vasi: v soboto, 17. t. m., Medja vas, Stivan in Sesljan, v nedeljo, 18. t. m. Slivno, Mavhinje, Ce-rovlje, Sempolaj in Praprot ter v ponedeljek in torek,
19.	in 20. t. m. Vižovlje, Sesljan, Trnovco in Nabrežino.
□ OBVESTILA
GLASBENA MATICA -
Trst obvešča cenjene obiskovalce koncertov, da koncert zbora J. Gallus (13.2.) ODPADE.
SKD VIGRED vabi člane in prijatelje na IZREDNI IN REDNI OBČNI ZBOR danes, 13. t.m., ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -
Krožek Kras vabi člane in simpatizerje na PRAZNIK VČLANJEVANJA, ki bo jutri, 14. t.m., ob 20. uri v Ljudskem domu v Križu.
KLUB PRIJATELJSTVA prireja DRUŽABNO SREČANJE na pustni četrtek, 15. t.m., ob 16. uri v ul. Donizetti 3. Prijatelji in priateljice vljudno vabljeni.
SD POLET organizira na kotalkališču na Opčinah, Repentabrska ulica, v soboto, 17.t.m., od 16. ure dalje OTROŠKO PUSTNO RAJANJE. Vabljeni vsi otroci in maske.
V MLADINSKEM KROŽKU V DOLINI se bo 22. februarja ob 19. uri začel tečaj šivanja in krojenja. Informacije: tel. 225231.
KRUT obvešča člane, da v torek, 5. marca, ponovno začnejo PLAVALNE URE v termalnih bazenih v Gra-dežu in Strunjanu po že ustaljenih urnikih. Stari obiskovalci naj svojo prisotnost potrdijo do 20. t.m. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, ul. Cice-rone 8, tel. 3720062.
SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi v petek, 8. marca, ob 20.30 PRAZNOVANJE DNEVA ZENA v restavraciji Urdih v Mavhinjah ob veselih zvokih ansambla "Kraški kvintet”. Informacije in rezervacije tel. 291078 ali 2916056 od 17. do 20. ure.
SINDIKAT SPI-CGIL za zahodni Kras vabi upokojenke in upokojence na praznik včlanjevanja 1996, ki bo v kriškem Ljudskem domu v ponedeljek, 19. t.m., ob 16.30.
s_____________IZLETI
SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi v nedeljo, 25. t.m., smučarski izlet na Monte Elmo in San Candido v Pusteriji. Odhod avtobusa iz Seslja-na, ob 6. uri. Informacije tel. 291078 ali 2916056 od 17. do 20. ure.
SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-C.G.I.L. sekcija Devin Nabrežina organizira, ob praznovanju dneva žena, v nedeljo, 10. marca, izlet v Goriška Brda. Informacije in rezervacije na tel. St. 200669, 200007, 299640 in 208306.
MALI OGLASI
tel. 040-361888
MEHANIČNA DELAVNICA - karoserija Guštin (Ul. Carsia 45) - Opčine -tel. 214522 išče resnega vajenca.
NUDIM lekcije iz slovenščine in matematike. Tel. 312935.
28-LETNI kuhar, resen z dolgoletno izkušnjo na potniških ladjah išče zaposlitev, tudi partime. Tel. št. 0431/96570.
IŠČEMO osebo za družbo starejši ženski za 15 dni mesečno v Zgoniku. Tel. št. 040/229453 od 11.30 do 12.30.
POUČUJEM NEMŠČINO
otroke in odrasle, otroke začetnike tudi v skupini. Tel. 040/772155.
PUNTO 75 SX metalizi-rane svetlozelene barve prodam. Odkupim tudi rabljenega. Tel. 229224.
TROSOBNO stanovanje na Opčinah dajem v najem za ambulanto ali urad. Tel. št. 420604 ob večernih urah.
PRODAM FORD FIESTA XR2 1600 črne barve, letnik 91. Tel. 0481-32629 ob večernih urah.
PRODAJAM KATRCO, R4TL, letnik ’85, originalno poslikana, primerna za mlade. Tel. 228160.
OSMICO ima odprto do pusta Pernarčič Boris, Medja vas 7.
OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini št. 8; toči belo in črno vino.
OSTROUSKA - Zagradec št. 1 odpre danes agri-turizem in obvešča, da bo zaprt ob četrtkih.
PRISPEVKI
V spomin na svoje drage Albina ter Aleksandra Grgiča darujemo svojci 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
Ob 10. obletnici smrti svojega očeta daruje Srečko Križmančič 50.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
Ob 20. obletnici smrti prof. Ivana Šavlija daruje Zdenka 100.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
V	spomin na Danila Guština daruje družina Križman (Repen 128) 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
Marija Vidal daruje
50.000	lir za Sklad Mitja Cuk.
Namesto cvetja na grob Božene Kralj - Peric daruje Mirjam A. 100.000 Ih za nove slike v slivenski cerkvi.
V	spomin na Ljudmilo Svagelj in Amelio Ma-schieto daruje Mira Sartori
20.000	lir za popravila SKD Barkovlje.
Josip Sancin-Dolina daruje 50.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
Vladislav Kokošar daruje 100.000 lir za KD Rdeča zvezda - Salež.
t
Zapustila nas je naša draga
Žita Gabrielli
(sesljanska pismonoša)
Pogreb bo jutri, 14. t. m., ob 11. uri v cerkvi sv. Mavra v Sesljanu.
Zahvaljujemo se zdravniku dr. Sardagni in zdravniškemu ter pomožnemu osebju Pineta del Carso.
Žalostno vest sporočajo sestri Zora in Danila skupno z nečaki, ljubljeni pranečakinji Barbara in Anna ter ostalo sorodstvo Trst, 13 .2. 1996 (Pogrebno podjetje Zimolo)
t
Za vedno nas je zapustil naš dragi
Federico Burlon
(RIGO FURLAN)
Pogreb bo jutri, 14. t. m., ob 11. uri iz mrtvašnice v Ul. Pieta v ric-manjsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo žena Sonia, hči Nedia, sestra Bianca ter vnuka Fabrizio in Marino z družino
Ricmanje, Trst, Melbourne, 13.2.1996 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Ob izgubi dragega očeta Josipa Corbatti izrekamo Majdi in vsem domačim iskreno sožalje
učiteljice iz Boljunca
Ob izgubi dragega očeta izreka Majdi in družini iskreno sožalje
Godba na pihala iz Ricmanj
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame
Emilije Pirjevec
se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
Iskrena zahvala tudi dr. Hrovatinu.
SVOJCI
Trebče, 13.2.1996
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trs!UI.Valdirivo36 lel. 040-361888-fax 040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600
Ob težki izgubi drage mame Stane izreka Milošu Budinu in svojcem iskreno sožalje
Slovenska kulturno gospodarska zveza
V trenutkih bolečine ob nenadomestljivi izgubi drage žene in mame smo Srečku, Milošu in Ladiju tesno ob strani
Rado in Ani, Dušan in Anamarija, Borut in Marta, Boris in Metka, Duško in Sonja.
Ob boleči izgubi drage mame izreka globoko sožalje MiloSu in svojcem
kolektiv Primorskega dnevnika
Ob smrti drage mame Stane izreka MiloSu Budinu in svojcem najgloblje sožalje
odbor KRD Dom Briščiki
Ob izgubi drage mame izreka MiloSu Budinu globoko sožalje Slovenski
raziskovalni inštitut
Predsednik dežele Furlanije - Julijske krajine prof. Sergio Cecotti in deželni odbor izrekata občuteno sožalje podpredsedniku deželnega sveta dr. Milošu Budinu ob izgubi drage mame gospe Stane Stubelj por. Budin.
Predsednik deželnega sveta Giancarlo Cruder ter vsi svetovalci izrekajo iskreno sožalje podpredsedniku sveta prof. MiloSu Budinu ob izgubi drage mame Stane Stubelj por. Budin.
Iskreno sožalje izrekamo Janu in družini
Ungaua
Ob boleči izgubi drage Stane Stubelj- Budin izreka globoko sožalje moZu Srečku, sinovoma Milošu in Ladiju ter ostalim sorodnikom
KD Rdeča zvezda
Člani Slovenske komponente DSL globoko sočustvujemo s tovarišema Milošem in Ladijem in z ostalimi sorodniki ob boleči izgubi ljubljene mame.
Tovarišice in tovariši sekcije DSL z Opčin, Fer-lugov in Banov izrekajo občuteno sožalje Milošu Budinu in ostalim prizadetim svojcem ob boleči izgubi drage Stane.
Deželni svetovalci Zelenih Furlanije-Julijske krajine izrekajo iskreno sožalje prijatelju in cenjenemu kolegi Milošu Budinu in družini.
t
Tiho je odšla naša draga žena, mama in nona
Stanka Stubelj por. Budin
Od nje se bomo poslovili danes, 13. t. m.. Pokojnica bo ležala od 12. do 13. ure v kapelici v nabrežinskem sanatoriju, ob 13.30 bo v zgo-niški cerkvi pogrebni obred.
Žalostno vest sporočajo mož Srečko, sinova Miloš in Vladi ter sestra Milka z druži*" ami
Salež, 13.2.1996
Tvoja velika prisrčnost nam je zmanjkala prezgodaj.
Pa, draga nona
Jan, Gregor, Katarina in Tereza
Ob izgubi drage Stane se pridružujejo žalovanju družine
svakinja Anica in nečakinji Majda in Vlasta
Z Milošem, Ladijem in ostalimi svojci žalujejo ob smrti drage mame Stane
prijatelji Tamara, Zvonko, Sonja, Gano in Boris
Ob smrti Stane Stubelj por. Budin izreka sekcija DSL J. Pegan občuteno sožalje Srečku, MiloSu in Ladiju.
Ob težki izgubi drage Stane Stubelj izreka iskreno sožalje prizadetim svojcem
SK Kras
Ob smrti drage mame Stane izreka MiloSu globoko sožalje
kriška sekcija DSL
Ob težki izgubi drage žene in mame Stane izreka možu Srečku, sinovoma MiloSu in Ladiju in vsem svojcem občuteno sožalje
Stranka komunistične prenove - Krožek Kras
Ob smrti drage žene in mame izreka odborniku Srečku Budinu in svojcem občuteno sožalje
Sindikat upokojencev CGIL za zahodni Kras
Ob nenadni izgubi drage mame izreka MiloSu Budinu občuteno sožalje
DSL občine Dolina
GORICA / OBČINSKA UPRAVA POLEMIZIRA Z DE2ELO
MLADI / OBISK V LJUBLJANI
KINO
Goriška naj ostane enotna in samostojna
Zaskrbljeni zlasti zaradi tržaških interesov nad Tržičem
Po sprejemu pri Borutu Pahorju še David Bowie
Člani KGM obiskali parlament
Po Številnih zaskrbljujočih signalih o težnjah dveh močnejših deželnih središč, Trsta in Vidma, da bi pritegnili v svojo interesno sfero ta ali oni segment goriške pokrajine, prihaja iz Gorice odloCna reakcija zoper te poskuse. Goriška občina je na odmeven naCin, s skupno izjavo celtonega občinskega odbora, opozorila na nevarnost razkosanja pokrajine. Problem ni nov in tudi v zadnjem Času je marsikateri politični in družbeni predstavnik na Goriškem opozoril na to nevarnost. Za občinsko upravo je bila torej dolžnost, da se oglasi in kvečjemu lahko preseneča, da se je Sele sedaj. Po drugi strani pa je le hvalevredno, da so se odločili za odmeven nastop - skupno izjavo celotnega občinskega odbora - in da so tudi ponudili roko sprave tržiškemu županu. Ge hoče namreC Goriška ohraniti svojo enotnost in samostojnost, potem je treba predvsem preseči medsebojne spore, ki od zdravstva pa do drugih upravnih pozdrocij razd-
vajajo Gorico in Tržič.
Povod za nastop goriške občine so dale nekatere opredelitve deželne uprave glede tržiškega pristanišča in načrta za plinski terminal, ki naj bi ga realizirali tam. Dežela se v bistvu opredeljuje za to, da bi Trst dobil nekakšno “avtoriteto” nad pristaniškimi dejavnostmi v deželi, kar bi pomenilo, da bi uspešna tržiška luka, ki je v zadnjih letih doživela velik razmah, izgubila svojo avtonomijo. S tem, utemeljuje goriška občina, bi bil prizadet ves sistem prevozov blaga na Goriškem, kjer skušajo, razvijati in uveljavljati celovito ponudbo, ki naj bi povezovala cestni prevoz (avtopor-to v Gorici), železniški (postaja v Cer-vinjanu), pomorski (pristanišče v Tržiču) in letalski (letališče v Ronkah).
Drug zaskrbljujoč znak je tudi težnja, da bi odločitev o plinskem terminalu pri Tržiču sprejemali na deželni ravni. Res je, da bi ta orjaški načrt imel vpliv v okolje, ki bi gotovo
presegal ožje tržiško območje, vendar po drugi strani mora Dežela, prav v trenutku ko se razglaša potreba po večji avtonomiji občin, spoštovati tudi izbire občine Tržič in njenih občanov.
Stališče goriške občine bo gotovo imelo določen odmev, vprašanje pa je, ah bo kaj zaleglo. Ce bi se namreč izkazalo, da je tolikšna odločnost le izraz različne politične obarvanosti med deželno in goriško občinsko upravo, potem bi se vsa zadeva zreducirala na raven medstrankarskih zdrah. Problem samostojnosti in nove vloge goriške pokrajine je gotovo več kot to in zasluži vso pozornost. Pri tem pa je bistvenega pomena, ah bodo znale krajevne uprave na Goriškem, od občin Gorica in Tržič pa do pokrajine, premostiti lokalizme in medsebojna nesoglasja, začenši z vprašanji razporeditve bolnišnic. Prav glede tega pa zgled goriške uprave, ki se je doslej omejila na brezplodno tarnanje, ni prav najboljši.
Skupina goriških mladincev, elanov Kluba go-riške mladine, je prejšnji teden bila na obisku v Ljubljani, kjer so si ogledali prostore slovenskega parlamenta in tudi sledili zasedanju poslancev. V parlamentu jim je
KRONIKA / 2RTEV, 29-LETNA SERENA MARCHESAN, JE UŽIVALA MAMILA
Na polju pri Fari našli truplo ženske
Kraj najdbe trupla med Ločnikom in Villanovo in zgoraj žrtev, 29-letna Serena Marchesan (foto Bumbaca)
Sredi polja, kakih sto metrov od ceste med Ločnikom in Villanovo pri Fari so včeraj zgodaj popoldne našli truplo 29-letne Serene Marchesan iz Gorice. Karabinjerji menijo, da je umrla pred-sinoči, vendar ne tam, kjer so jo našli. Nekdo je očitno prenesel truplo. Preiskovalci sicer ne govorijo o umora. Marche-sanova je bila namreč znana kot uživalka mamil, zato menijo, da je najverjetnejši razlog smrti overdoza. Marchesano-va naj bi si po tej domnevi v nedeljo zvečer vbriz-gnila smrtno dozo mami-
la v družbi nekoga, ki ni hotel, da bi jo našli pri njem in se je zato skušal znebiti trupla. Povedati gre sicer, da so na obrazu žrtve opazne nekatere podplutbe. Preiskovalci,
nik državnega pravdnika Eligio Paolini, pa kljub temu menijo, da dekle ni umrlo nasilne smrti in razlagajo, da gre morda za sledove udarcev ob prenosu trupla. Sicer pa bo točne vzroke smrti pojasnila obdukcija, ki jo bodo izvedli danes.
Marchesanova se je rodila v Tržiču pred 29 leti, ki jih je pravkar dopolnila januarja. Bivališča je imela v Romansu, na domu moža, od katerega se je ločevala, dejansko pa je živela bedno življenje v zasilnem bivališču nekega prijatelja na območju goriških kazermet.
spremljevalka razkazala prostore, jih seznanila s slovenskim volilnim sistemom in z delovanjem ter pristojnostmi posameznih parlamentarnih zborov.
Kot rečeno je prav v Času obiska potekalo zasedanje poslancev, ki so imeli na dnevnem redu razpravo o pomembnem vprašanju, novem šolskem zakonu. Mladi go-riški gostje so lahko sledili delu razprave o problemih, ki so jim vsebinsko precej blizu. Poleg tega so se srečali s predsednikom komisije za mednarodne odnose poslancem Borutom Pahorjem, ki se je z njimi rade volje zadržal na razgovoru, med katerim so se osredotočili zlasti na vprašanja odnosov med Italijo in Slovenijo ter na težave, ki se pojavljajo s tem v zvezi.
Mladinci so obisk v Ljubljani sklenili zvečer z udeležbo na koncertu Davida Bovvieja, ki je na svoji turneji po Evropi nastopil prav tistega dne v hali Tivoli.
Na sliki: mladinci med obiskom v parlamentu
GORICA
VITTORIA Zaprto zaradi prenovitvenih del.
CORSO 18.45-22.00 »Heat - la sfida«. Al Pacino in Robert De Niro.
tli PRIREDITVE
KD OTON ŽUPANČIČ vabi v četrtek, 15. februarja, ob 20.30 v dom A. Budala v Standrežu na predavanje zgodovinarja Borisa M. Gombača o osvoboditvi Trsta in Gorice. Večer bodo obogatili s predvajanjem originalnih filmskih posnetkov o osvoboditvi teh krajev.
SD SOVODNJE bo 17. februarja prhedilo veselo pustovanje. Prijave pri Lucijanu Fajtu, Davorinu Peliconu in Gianniju Marsonu.
SKD KREMENJAK vabi na pustovanje v Jamljah v dneh 16., 17., 18. in 20. februarja. Zabavali vas bodo Kraški kvintet z Bracom Korenom, Adria kvintet in disco mušic. Pustovanje bo v ogrevani hali zraven nekdanje Sole (Prvomajska 20).
H3 OBVESTILA
BELEŽNICO “ZAZNAVE in ODTENKI” Alda Rupla dobite v uradu ZSKD (Ul. Malta 2) in v knjižnici Damir Feigel (Ul. Croce 3).
SEKCIJA VZPI-ANPI DOBERDOB priredi kongres sekcije v petek, 16. februarja, ob 15.30 v glasbeni sobi v Doberdobu.
SEKCIJA LOVCEV IZ SOVODENJ organizira 18. februarja ogled lovske razstave in prostega Časa v Kranju. Na avtobusu je še nekaj prostih mest. Informacije na tel. št. 882172 ah 882217.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo za pustovanje v Galhanu 18. t.m. prvi avtobus odpeljal ob 15. uri iz Sovodenj v Standrež; dragi pa ob 15:30 s Travnika, s postanki pred gost. Primožič, v Podgori in LoCniku.
FOTOKLUB SKUPINA 75 sporoča, da so obnovili redno dejavnost. Člani se sestajajo ob sredah ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah.
n
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
TRŽIČ / POLICIJA IŠČE STORILCE IN VZROKE NEDELJSKEGA ATENTATA
Bomba razdejala bar v Marini Julii
Policija in karabinjerji vodijo preiskavo, da bi odkrili storilce in razloge atentata, ki je v nedeljo ponoči razdejal bar “La nave” v Marini Julii pri Tržiču. V nedeljo je ob 3.40 silovita eksplozija zdramila številne stanovalce naselja, pa tudi drugih območij, saj je bilo hrup slišati kilometre daleč, prav do središča Tržiča. Peklenski stroj je eksplodiral pred vhodom bara v pritličju značilnega poslopja v obliki ladje. Bomba je odtrgala navoj-nice, razbila skoraj vse stekla in povzročila veliko razdejanje tudi v notranjosti lokala: razbiti so bili skoraj vsi kozarci in steklenice, poškodovan pult in druga oprema, prav tako bilijard, juke box in drugi igralni avtomati. Po prvih ocenah naj bi škoda znašala kakih sto milijonov Ih. To pa še ni vse, saj je bomba močno poškodovala tudi štiri avtomobile pred lokalom,
razbila številna okna na bližnjih poslopjih, s strehe enega pa se je celo sesul dimnik. Trenutke panike je takoj po eksploziji doživela 78-letna Emi-lia Gherbiz, ki je spala v stanovanju tik nad barom. Zaslišala je moCan hrup, nenadoma se je vse streslo in s stropa se je ponekod odtrgal omet. Na srečo priletna ženska ni bila ranjena.
Prva domneva preisko-
valcev je bila, da naj bi šlo za ustrahovanje ali maščevanje izsiljevalcev. Bar, ki je precej obiskan v poletnem času, so po daljši zapori spet odprli prejšnji torek. Vendar upraviteljica bara, 47-let-na Erminia Forgione, odločno zavraCa to možnost in trdi, da je nihče ni izsiljeval. Drage hipoteze so vandalsko dejanje, vendar se zdi eksplozija takih razsežnosti nekoliko pre-
tirana, ali pa maščevanje nekoga, ki naj bi se mu Forgionejeva zamerila.
Omeniti gre, da je tokrat že četrtič v zadnjih letih, ko eksplozija ali požar sumljivega izvora opustoši lokal v Marini Julii. Podtaknjen požar je pred desetimi leti opu-stošil pivnico “Lo stallo-ne”; bomba je nekaj let kasneje razdejala pralnico, nazadnje pa je ogenj uničil kiosk “La playa”, ki
ga upravlja Giovanni Co-ciani, mož upraviteljice tokrat razdejanega bara. V vseh primerih so sumili, da je šlo za izsiljevanje, kasneje pa se je izkazalo, da ni bilo tako. Prvi požar je zanetil neprisebnež, pri pralnici je šlo za maščevanje sprtih ljudi, kiosk na plaži pa je menda zgorel zaradi kratkega stika.
Na slikah: zunanjost in notranjost razdejanega lokala
Naovtoporiu
Voznik ruskega tovornjaka je predinoči za las ušel smrti na parkirišču goriškega avtoporta. Šofer je spal v kabini z vključenim sistemom za ogrevanje. Malo pred polnočjo se je vnel požar, ni znano če zaradi okvare ali pregretosti. V kratkem je bila vsa kabina v plamenih. Šofer je skočil pravočasno ven, gasilci pa so pogasili plamene, ki so ze zajeli platneno streho drugega tovornjaka. Kabina prvega tovornjaka je povsem zgorela.
MORANDINI, Raštel 65, tel. 533349
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
ALI,A SALUTE, Ul. Cosu-lich 117, tel. 711315
POGREBI
Danes: 11.00, Antonia Rolli, por. Volk iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 12.10, Orlando Mar-chioli iz bolnišnice Janeza od Boga v Tržič; 13.15, Olivo Er-macora iz splošne bolnišnice v Faro.
Vso srečo na novi življenjski poti želi
Damjanu in Luciji
zbor in društvo HRAST Doberdob
Slovensko Stalno Gledališče
Gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega
Evald Flisar
IZTROHNJENO SRCE
Režija: Zvone Šedlbauer
Danes, 13. februarja 1996 (Red B)
ob 20.30 v Kulturnemdomu v Gorici (Ul. I. Brass 20)
Politika spravila trge v hude težave
MILAN - Politični zapleti so imeli včeraj težke posledice na gibanje finančnih in denarnih trgov, kjer je zaupanje iz preteklega tedna povsem splahnelo. Analitiki pravijo, da so trgi Cas za razmislek, ki ga je zahteval mandatar za sestavo nove vlade Maccanico, razumeli kot negativni epilog njegovega poskusa.
Na denarnem trgu je lira nazadovala do vseh glavnih valut. Marka je po tečajnici Banke Italije veljala tri lire veC kot v petek, dolar je pridobil sedem lir, eku pa štiri.Vendar lira včeraj bi bila edini šibak člen v evropski denarni verigi, saj sta nazadovali tudi irski šterling in britanski funt, ki sta plačala ceno nove zaostritve v Severni Irski.
Veliko slabše je bilo včeraj na milanskem borznem trgu, ki je doživel porazen sestanek s plazom prodaj. Posebno težke so bile izgube delnic Telecom Ita-lia Mobile (TIM), ki so tudi zaradi prihoda konkurence izgubile skoraj pet odstotkov, podobno kot Mediobanca (-4,81%), Fiat (-2, 29%), Montedison (-2,14%), Olivetti (-2,08%). Splošni indeks MIB je nazadoval za 2,13 odstotka, zadnji Mibtel za 2, 56, Mib-30 pa za 2, 75 odstotka. TeCaji pogodb future na BTP so včeraj pustili na terenu kar okroglo liro.
MOBILNA TELEFONIJA / OMNITEL PREDSTAVIL NOVE STORITVE
Predvidenega »roaminga« danes še ne bo
Dogovorjen dostop v mrežo drugega upravljalca je ustavil javni upravljalec TIM
MILAN - Kliente Omnitela, drugega, zasebnega italijanskega upravljalca mobilne telefonije, Čakajo nove storitve in nove tarife. Po načrtih bi moral danes postati operativen roaming, to je možnost, da vsak od obeh upravljalcev uporablja tudi radijsko mrežo svojega konkurenta, vendar je javni upravljalcev, Telecom Italia Mobile (TIM) sporočil, da se svoje mreže zaenkrat ne namerava odpreti za konkurenco. Začetek roaminga je bil leta 1994 določil sporazum med upravo Pošte in obema upravljal-cema mobilne telefonije, katerih predstavniki se bodo v ta namen danes srečali na ministrstvu za
pošto. Razčistiti bodo morali dvome, ki jih ima TIM glede tega, ali mreža Omnitela dejansko pokriva 40 odstotkov državnega ozemlja, kar je pogoj za vzpostavitev roaminga.
Predstavniki družbe Omnitel so včeraj v Milanu na tiskovni konferenci predstavili nov tarifni načrt Plus, ki so ga pripravili za podjetja, nove cene in Časovne pasove za že obstoječa načrta Ni-ght and day in Business time ter nekatere nove storitve, med njimi identifikacijo številke telefonskega klica, možnost pošiljanja kratkih pisnih sporočil ter prenašanja podatkov in faxov. Kljub temu, da je prišlo do znižanja
cen, so poudarili na tiskovni konferenci, to ne pomeni, da Omnitel gradi svojo strategijo na tem konkurenčnem dejavniku, kajti najpomembnejša ostaja kakovost. Ce bo kdo želel sprožiti vojno cen, je dejal pooblaščeni upravitelj Omnitela Francesco Caio, bo to pomenilo, da se je omejil na vrednotenje lastne kakovostne ravni. Kar pa zadeva omenjeni roaming, je Caio dejal, da si ni mogoče predstavljati, da ministrstvo za pošte ni bi spoštovalo podpisani sporazum in da torej pri Omnitelu pričakujejo nemoteno in mirno izvajanje postopka v zastavljenih rokih, saj pokrivajo že 43 odstotkov ozemlja.
LIRA
TOR	SRE	ČET	PET PON
1572,8 1575,9 1574:6 1565,4 1572,7
10(70,7	10(37,7	10653	1063,4 1066,4


Kar 40 dajatev na stanovanje
RM - Po razsiakvi ekonomskega dnevnika 11 Sole 24 Ore so italijanske družine samo lani plačale državi za vsako lastniško stanovanje v povprečju več kot milijon lir, pri čemer dosega breme za najbolj znane izmed 40 dajatev (ICI, Irpef in taksa na odpadke) manj kot dve tretjini tega zneska. Davčno breme na stanovanje pa ni enako v vseh deželah: največje je v Laciju, najmanjše pa v Kalabriji, medtem ko je Furlanija - julijska krajina med 20 deželami na sedmem mestu.
SDGZ: izobraževalni pobudi gostinske m zunanjetrgovinske sekcije SDGZ
TRST- Gostinski in splošno turistični sektor se naglo spreminja. .Ustaljeno povpraševanje in kliente-lo nadomeščajo nove potrebe, katerim skušajo dati odgovor nove oblike gostinstva, od hitre kuhinje do agroturizma. Ob krizi tradicionalnih dejavnosti pa se odpirajo tudi nove možnosti, ki jih lahko izkoristimo.
Gostinska sekcija SDGZ si je na zadnjem občnem zboru zadala nalogo, da preveri konkretne potrebe na našem ozemlju in realne zmogljivosti našega gostinskega potenciala, da bi razširil delokrog in pridobil nove stranke. Zato so se predstavniki sekcije povezali s strokovnjakinjo Susanno Purger, in jo zaprosili, da bi prikazala osnove marketinga in izvedla z zainteresiranimi gostinci skupno analizo njihovega sedanjega in možnega tržišča.
Člani sekcije in gostinci nasploh so vabljeni na uvodno predavanje na temo Gostinstvo v marketingu, ki bo jutri, 14. februarja ob 15. uri v gostilni Gruden v Sempolaju.
Za informacije lahko interesenti kličejo organizacijsko tajništvo SDGZ v Trstu (tel. 040-362949).
Seminar o izbiri osebja v podjetju
Sekcija za zunanjo trgovino SDGZ pa prireja danes ob 19.30 na sedežu SDGZ (Ul. Cicerone 10) seminar o načinu selekcije osebja v podjetju, ki ga bodo spremljale tudi praktične vaje. Vodila ga bo izvedenka Lola Fabbri, namenjen pa je podjetnikom in vodilnemu osebju s področja zunanje trgovine, obrti, trgovine, bančništva ipd.
Program seminarja bo razvijal naslednje glavne teme: trg dela v preobražanju; od realnih potreb podjetja do osebe, zadolžitve in vloge; pomen preverjanja ne samo tehničnega znanja, ampak tudi drugih lastnosti (nagnjenosti, motivacije, vrednot), ki pomagajo pri razvoju identitete in identifikacije s podjetjem; instrumenti in tehnike, ki se jih lahko posluži podjetje za izbiro »pravega« kandidata (s praktičnim preizkusom modela analize obnašanja); potek procesa selekcije (od ugotovitve poklicnega profila do vključitve kandidata v podjetje; kako uporabiti konzulenco pri izbiri osebja.
Prijave za udeležbo sprejema organizacijsko tajništvo SDGZ (tel. 040/362949).
BUONI DEL TESORO POLffiNNALI Z DESETLETNO ZAPADLOSTJO
■	Obveznice BTP se koristijo od 1. februarja 1996 in zapadejo 1. februarja 2006.
■	Obveznice dajejo letno 9,50% bruto obresti, izplačljive 1. avgusta in 1. februarja za vsako leto trajanja posojila, z izvedenimi davčnimi odbitki.
■	Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem, brez osnovne cene.
■	Dejanski čisti donos prejšnje prodaje desetletnih BTP je znašal letno
8,88%.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 14. februarja.
■	Obresti obveznic BTP se koristijo od 1. februarja 1996; ob vplačilu (19. februarja) je treba doplačati, poleg iznešene cene na dražbi, še dozorele obresti. Ob koncu semestra imetnik obveznice bo vsekakor vnovčil cel kupon.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■	Podrobnejše informacije nudi vaša banka.
		12. FEBRUAR 1996	v LIRAH	
	5 s	valuta	nakupni	prodajni
	I ?	ameriški dolar	1548,00	1596,00
		nemška marka	1051,00	1083,00
	1	francoski frank	306,00	315,00
	P P 2.	holandski gulden	939,00	967,00
		belgijski frank	50,80	52,90
	sl	funt šterling irski šterling	2369.00 2436.00	2441.00 2510.00
	ti	danska krona	272,00	280,00
	is 1?	grška drahma	6,30	6,70
		kanadski dolar	1131,00	1166,00
		japonski jen	14,40	15,00
		švicarski frank	1285,00	1324,00
	5.|	avstrijski šiling	149,50	154,00
	S a	norveška krona	241,00	248,00
	it	švedska krona	222,00	229,00
		portugalski escudo	10,10	10,50
		španska pezeta	12,40	13,00
	§	avstralski dolar	1172,00	1208,00
	$	madžarski florint	11,00	14,00
	?	slovenski tolar	11,30	11,90
	3	hrvaška kuna	265,00	290,00
		
12. FEBRUAR 1996	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1558,00	1588,00
nemška marka	1060,00	1078,00
francoski frank	305,00	315,00
holandski gulden	937,00	962,00
belgijski frank	51,00	52,80
funt šterling	2363,00	2443,00
irski šterling	2431,00	2526,00
danska krona	271,00	281,00
grška drahma	6,30	6,90
kanadski dolar	1128,00	1163,00
švicarski frank	1289,00	1314,00
avstrijski šiling	149,10	153,60
slovenski tolar	11,40	11,90
			
12. FEBRUAR 1996	v LIRAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1572,660	—
ECU	—	1961,110	—
nemška marka	—	1066,430	—
francoski frank	—	310,310	—
funt šterling	—	2407,740	—
holandski gulden	—	952,550	—
belgijski frank	—	51,860	—
španska pezeta	—	12,674	—
danska krona	—	275,570	—
irski funt	—	2476,150	—
grška drahma	—	6,469	—
portugalski escudo	—	10,269	—
kanadski dolar	—	1146,670	—
japonski jen	—	14,725	—
švicarski frank	—	1307,720	—
avstrijski šiling	—	151,650	—
non/eška krona	—	244,160	—
švedska krona	—	225,890	—
finska marka	—	339,810	—
avstralski dolar		1188,460	
			
9. FEBRUAR 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	1.4684	1.4724	1.4764
funt šterling	2.2546	2.2616	2.2686
irski funt	2.3200	2.3270	2.3340
kanadski dolar	1.0683	1.0723	1.0763
nizozemski gulden	89.208	89.318	89,428
švicarski frank	122.208	122.30	122,40
belgijski frank	4.8534	4.8734	4.8734
francoski frank	28.991	29.051	29.111
danska krona	25.767	25.627	25.800
norveška krona	22.830	22.850	22.962
švedska krona	21.070	21.130	21.190
italijanska lira	0.9365	0.9445	0.9445
avstrijski šiling	14.200	14.220	14.240
španska peseta	1.1817	1.1857	1.1897
portugalski escudo	0.9595	0.9625	0.9655
japonski jen	1.3769	1.3784	1.3799
finska marka	32,915	31.995	32.075
OSREDNJA TRŽAŠKA SLOVESNOST OB DNEVU KULTURE
LIKOVNA UMETNOST / OB DNEVU KULTURE
Mnenja mladih o letošnji proslavi
Za večino je govor Matejke Grgič nadvse spoduben
Letošnje praznovanje dneva slovenske kulture se za marsikoga ni omejilo na obredno-stno proslavo v tržaškem Kulturnem domu (foto KROMA), temveč se je razglabljanje o kulturi in njeni vlogi nadaljevalo še v krogu prijateljev na družabnosti po proslavi. Tovrstnim prireditvam se ne posreči vedno, da bi v mladih ljudeh sprožila razmišljanja na podobne teme. S tega vidika je letošnja »mlada« zasnova proslave, vključno z govorom, dosegla pomemben učinek: sprožila je plaz osebnih razmišljanj o kulturni in širši stvarnosti slovenskega življenja v Italiji, omogočila izmenjavo mnenj, diskusije ipd. Zato se nam je zdelo zanimivo prisluhniti nekaterim izmed teh.
Fabrizio Polojaz, študent na fakulteti za tuje jezike, ki se ukvarja z markettingom, živi in deluje v slovenskem prostoru kljub temu, da ni to njegov edini kulturni prostor, saj prihaja iz multietniCne družine. »Mislim, da je naš kulturni prostor preveč zaprt. Čeprav so zgodovinski razlogi za to lahko razumljivi, ga ta zaprtost hudo pogojuje. Nasploh živi naše mesto le navidezno v multietnicnem prostoru, etnične skupine, ki oblikujejo mesto, so v resnici vse zelo zaprte same vase. Iz strahu pred kulturno asimilacijo si zapiramo oCi in prikrivamo dejstva ter se delamo, kot da je vse v najlepsem redu. Podobno kot doma, ko pometeš smeti pod preprogo, tako da zgleda vse Cisto. Mislim, da je prišel Cas, da odgrnemo preprogo, priznamo napake (naj nam ne bo hudo, cel svet dela napake) in Ce spoznamo, da smo na napačni poti, se paC odločimo, da gremo po drugi dalje.«
Ivana Godnik, univerzitetna študentka prava, in dijakinja Marta Mamolo se v marsičem strinjata. »Matejka Grgič ni v svojem govoru povedala nic novega, grehov slovenske zamejske skupnosti pa bi se lahko lotila tudi kako drugače.« »Mislim, da je v mlado-
stni zagnanosti veliko lažje kritizirati kot pa graditi kaj novega. Sploh nisem imela občutka, da bi Matejka nakazala kake smernice za nadalj-no delo. Tudi ni pošteno opredeliti za »tri reveže« vse ljudi, ki se po naših društvih še vedno trudijo, da bi gojili slovensko kulturo. Kljub raznim Bi-smarkom je teh ljudi še vedno veliko in mislim, da bi lahko njihovemu delu Matejka posvetila veC pozornosti,« meni Ivana. »Da ni med mladimi zanimanja za kulturo sploh ni res, sploh pa se to zanimanje ne kaže samo s tem, da greš na proslavo. Dan slovenske kulture bi lahko kdo proslavil tudi doma ob prebiranju dobre knjige.«
Matej Caharija, absolvent zgodovine, si je glede na to, da je bila letošnja proslava zasnovana v znamenju mladih, pričakoval kaj novega, ostal pa je razočaran. »Se vedno primanjkuje našemu kulturnemu oblikovanju inovacij. Prešerna bi morda lahko zaceli interpretirati kako drugače, poleg že standardnega zborovskega nastopa bi lahko za spremembo uvedli kako zanimivo glasbo, baletni nastop ali kaj podobnega. Sprašujem se, ali bi se osebi izven našega prostora sploh zdeli zanimivi. V naši manjšini je potem še vedno prisotna nekakšna iracionalnost, destruktivna plat vsake stvari. Vprašanje je, kam nas bo to pripeljalo. Upam, da nas bo Matejkin govor spodbudil, da začnemo misliti drugače, da si povemo, kaj si želimo.« .
Tomaž Kalc, vzgojno-social-ni operater je bil nad proslavo navdušen. »Kljub temu, da niso imeli oblikovalci proslave veliko Časa na razpolago, jim je uspelo pripraviti lepo in pestro proslavo. Z zadovoljstvom sem opazoval, da je v zamejstvu veliko ljudi, ki se lahko na kulturnem področju dobro izkaže. Z Matejkinim govorom se strinjam in mislim, da je pomembno dejstvo, da ga je spisala oseba izven naših inštitucij. Ce so se ljudje čutili prizadeti, je to znak, da
je zadela v Črno, dejstvo da se je med govorom slišalo momljanje in da ni govoru sledil navdušujoč aplavz je dokaz, da je govorila golo resnico. Govor pa bi dosegel svoj namen, Ce bi ljudi pripeljal do tega, da bi začeli kritično razmišljati. Bojim se, da do tega ne bo prišlo: prizadeti bodo verjetno kuhali jezo do izgovorjenih besed in to jim bo onemogočilo, da bi se posvetili razčiščevanju o tem, kdo ima prav in kdo ne.«
Kaj misliš, da bi lahko naredili tisti, »ki se ne bi radi nekega dne zagovarjali zaradi soudeležbe pri upepelitvi slovenske kulture«, ce si izposodimo Matejkin zaključek?
»Edini način, da se ne bomo znašli na zatožni klopi je ta, da se zavestno ukvarjamo s kulturo. Kulturo treba doživljati in je ne uporabljati zgolj kot sredstvo za razkazovanje nas samih. Ce grem na gledališko predstavo v trenerki in telovadnih copatah, to zame sploh ni važno, saj ni od obleke odvisno, kako bom doživljal predstavo. V gledališče grem, ker hočem nekaj doživeti, se kulturno obogatiti. Ce se bomo s kulturo ukvarjali le zato, ker je tako treba, potem ne bo nikomur dajala kakega posebnega zadoščenja in počasi se ne bo nihče veC ukvarjal z njo. Kultura bo izumrla...Naša kultura ne temelji le na profesionalni bazi, podlago za obstoj ji ustvarja predvsem množica kulturnikov in ljubiteljev kulture, ki se z njo ukvarjajo na amterski ravni. Tem pa je za njihovo rast in razvoj življenjsko potrebna konstruktivna kritika. Prepogosto se zgodi, da beremo pozitivne kritike o razstavi ali predstavi, ki pa sta v resnici bili grozni a se je treba o njih pohvalno izraziti, ker je paC to bila »naša razstava ali naša predstava«. Amaterski krogi so s takim ravnanjem prikrajšani za orodje za kritično ocenjevanje svojega dela in lastnega kulturnega razvijanja. Na tak način se kulturi streže po njeni kvaliteti...« (td)
Zanimiva pregledna razstava treh mladih goriških ustvarjalcev
Z odprtjem razstave treh mladih goriških likovnih umetnikov, Nadje BevCar, Davida Faganela in Hermana KosiCa, so v goriškem Kulturnem domu uvedli letošnje Dneve slovenske kulture, ki jih kot že vrsto let skupno prirejata Zveza slovenske katoliške prosvete in Zveza slovenskih kulturnih društev iz Gorice.
V ponedeljek, 5. februarja je bila v zgornjem foyerju doma svečana otvoritev, na kateri se je zbralo precejšnje število obiskovalcev in ljubiteljev likovne umetnosti iz raznih krajev goriškega okoliša.
Na otvoritveni slovesnosti je v imenu prirediteljev spregovoril predsednik ZSKD Rudi Pavšič, nato pa je o treh mladih ustvarjalcih spregovoril likovni kritik Joško Vetrih iz Gorice (foto Studio Reportage).
Ob tej priložnosti povzemamo misli, ki jih je podal o treh umetnikih omenjeni kritik:
Nadja BevCar, David Faganel, Herman Kosič
Likovni pregled, ki ga imamo pred seboj predstavlja lepo priložnost, da se pobliže seznanimo z ustvarjanjem treh slovenskih mlajših slikarjev, ki delujejo na Goriškem in ki so v teh letih še posebej pritegnili našo pozornost z izvirnostjo in učinkovitostjo svojih del. Izbor, ki so ga pripravili ob priložnosti letošnjega slovenskega kulturnega praznika, nam nudi verodostojno sliko teženj in vsebin slikarskega izražanja teh treh mladih goriških umetnikov. Kot se je v zgodovini umetnosti večkrat dogajalo, opažamo tudi dandanes želje posameznika po iskanju svoje poti daleC proC od drugih v prepričanju, da na ta način zadovolji zahtevi po osebni avtonomiji in svobodi umetniškega izražanja. Ta izbira je večkrat posledica duševnega neugodja, ki ga umetnik občuti v sedanji družbi. Potrebno se nam zdi, da se umetniki včasih srečajo na takih skupnih razstavah, da se seznanijo oziroma vzpostavijo vezi, ki
so se pretrgale, da izmenjajo mnenja in izkušnje o stilnih novostih, o skupnih zanimanjih in iskanjih. Ohranijo pa seveda svojo samostojnost, ki jim dovoljuje, da na oseben način izražajo svoja videnja stvari in svoj nemir.
Po začetni slikarski izkušnji se je Nadja BevCar posvetila predvsem grafičnim tehnikam, kot so jedkanica, akvatinta, vernimu, v katerih se je s postopnim procesom stiliziranja in abstrahiranja otresla figurativnega slikanja iz prve dobe. Zadnje Čase slika predvsem na lesene panoje, na katerih lahko odčitamo bogata izkustva, ki si jih je slikarka pridobila na področju grafike. V vseh svojih delih gradi prijetne in precizne geometrijsko stilizirane kompozicije, ki se razlikujejo po maloštevilnih sestavnih elementih, po prefinjeni risbi, po strogi ploskovitosti kro-matskih površin. Crtež, ki zaznamuje le bistveno, je gotov, nujno potreben, v soglasju z neko notranjo zahtevo po strogi določenosti. Njene barve so nežne, rahle, obogatene z občutljivo prosojnostjo. Simbolični kontrasti, ki se vzpostavljajo na panojih med strogo geometrijo v podlagi in prijetno stilizirano silhueto, ki izstopa, nas spominjajo na sodobna iskanja. Avtorica nam ponuja izvirno umetniško rešitev.
Dela Davida Faganela zaznamujeta bogastvo ikonografskih motivov in velika različnost v rešitvah, ki jih uporablja v njemu priljubljenih temah. V odločnem in polnem slikarskem zamahu njegovih zgodnjih krajinskih izrezov lahko opazimo vpliv očeta slikarja, v trezni racionalnosti kompozicije njegovih močnih mestnih vedut pa njegov študij v arhitekturi.V živih in zvenečih barvah, s katerimi odkriva koloristic-no bogastvo mediteranskega
ve kot »umite« od prvega dežja, so znanilke slikarjevega novega, bolj zrelega in izvirnega barvnega dojemanja krajine ter nas samo rahlo spominjajo na naše domače ustvarjanje. Davidu Faganelu moramo vsekakor priznati, da si je znal trezno in brez konvencionalne plašnosti osvojiti umetniške izkušnje in jih dodelati na povsem oseben način. Zato lahko mirno zaupamo v njegov nadaljni razvoj.
Herman Kosič ostaja v bistvu že od vsega začetka zvest motivom neugodja, ki ga Človek občuti v sedanji družbi. V svojih delih se odloča predvsem za socialno vsebino, trga krinko z lažnih zunanjosti in jih pre-paja z močno simboliCno-stjo. Njegova velika platna prikazujejo človeka, ki je ponižan in prizadet v svoji človeškosti, žrtev bolezni in vojn, ujet v ideologije, ki se jih skuša brezupno osvoboditi. Izločen je zaradi predsodkov, prisiljen, da živi v samoti in izgnanstvu daleC od družbe, da bi lahko ponovno odkril svojo notranjo svobodo. Tehnika, ki jo Kosič uporablja je enifaticna in izzivalna. Uporaba heterogenih materialov, običajnih in posebnih je učinkovita, njegovi potegi s Čopičem so močno ekspresivni, nabiti z barvami železnih, ne-blešCeCih odtenkov, le tu pa tam poživljenih z bolj živimi posegi. Kosiceva dovzetnost za probleme sodobnega človeka se odraža tudi v portretih prijateljev in znancev, ki so neobičajno in izvirno zasnovani. S tisto zaupljivostjo, ki je lastna mladim, nas želi Kosič osvoboditi iz otopelosti, ki v podlagi skoraj mehanično spremlja našo vsakdanjost. Tisti naš vsakdan, ki ga usmerjajo konsumizem družbe in vsiljiva komunikacijska sredstva.
Razstava likovnikov BevCarjeve, Faganela in KosiCa bo odprta vse do ne-
pejsaža, so zaznavne suge-X delje, 18. februarja, po sle-stije poznč impresionističnega slikarstva in fauvizma.
Kraške krajine, ki so Faganelu domače in v katerih se zdijo čudovite jesenske bar-
decem urniku: od 9. do 13. ure (ob delavnikih) ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami.
m
LJUDJE IN DOGODKI
Torek, 13. februarja 1996
AVTOCESTA SERENISSIMA / ZARADI MEGLE MED VERONO IN VICENZO
V verižnem trčenju 11 mrtvih in več kot sto ranjenih oseb


Na italijanskih avtocestah j /e megla že večkrat-morila
RIM - Pred včerajšnjim tragičnim verižnim trčenjem je megla na italijanskem avtocestnem omrežju že večkrat terjala podobne tragedije.
4. januar 1977: na odseku Avtoceste sonca med Rimom in Neapljem je pri Frosinoneju življenje izgubilo 11 oseb, 28 pa jih je bilo ranjenih.
25. januar 1982: na odseku Avtoceste sonca med Parmo in Fidenzo je življenje izgubilo 7 oseb, 30 pa jih je bilo ranjenih.
18. februar 1985: v verižnem trčenju pri Parmi, v katerem je bilo vpletenih na desetine avtomobilov in tovornjakov, je bilo šest mrtvih in 20 ranjenih.
25. februar 1989: v verižnem trčenju pri Gmmellu del Monte na avtocesti Milan-Benetke je osem oseb izgubilo Življenje.
20. februar 1989: na odseku Avtoceste sonca v Emiliji-Romagni je zaradi
megle v nizu prometnih nesreč življenje izgubilo 13 oseb.
23. december 1989: na avtocesti Sere-nissima je na odseku Beigamo-Brescia življenje izgubilo šest oseb.
2. januar 1992: na odseku Avtoceste sonca med Parmo in Piacenzo je bilo v treh verižnih trčenjih vpleteno na stotine vozil, v katerih je življenje izgubilo sedem oseb, ranjenih pa je bilo veC kot sto voznikov in potnikov.
5. februar 1992: na odseku avtoceste A-14 med Forlijem in Ceseno je bilo pet mrtvih in 32 ranjenih.
8.	februar 1993: v verižnem trčenju na avtocesti A-l med Parmo in Piacenzo je pet oseb izgubilo življenje, veC kot sto pa jih je bilo ranjenih.
9.	februar 1993: v verižnem trčenju na avtocesti Turin-Milan je med Santhio in Carisiom umrlo devet oseb, 97 pa jih je bilo ranjenih.
L
PADOVA - Enajst mrtvih in veC kot sto ranjenih, med katerimi so številni v kritičnem stanju, je tragični obračun dveh verižnih trčenj na avtocesti A-4 (Serenissima) med Montebellom in Soavejem. Do prvega trčenja zaradi goste megle je prišlo nekaj minut po osmi uri na voznem pasu proti Benetkam, skoraj istočasno, se je nekaj podobnega pripetilo na voznem pasu proti Milanu. Nekdo je baje iz radovednosti upočasnil vožnjo, kar pa mu je bilo usodno, tako da je tudi na tem voznem pasu prišlo do verižnega trčenja. Po podatkih prometne policije je bilo v obeh verižnih trčenjih vpletenih 300 vozil, 200 v smeri proti Milanu in
SREDNJA AMERIKA / POZITIVNI OBRAČUN PAPEŽEVEGA OBISKA
Papež se je zavzel za mir in pravičnost
VATIKAN - Papež Janez Pavel II. je končal svoj obisk v Venezueli in se včeraj vrnil v Vatikan. Prebivalce Venezuele je pozval, naj premagajo sebičnost in združijo svoje moči v boju proti korupciji in revščini. V revščini namreč živi veC kot polovica Venezuelcanov. 2e v soboto je papež pred stotisočglavo množico romarjev blagoslovil novo božjepotno cerkev v mestecu Guanare, nedeljske
maše v glavnem mestu Caracasu pa se je udeležilo veC kot 600.000 vernikov.
Na tokratnem papeževem potovanju po Srednji Ameriki je prišla do izraza njegova odločnost, da bo s svojim oznanjevanjem miru in nujnosti pomiritve nadaljeval tudi po letu 2000. Zdi se, da je vatikanska cerkvena doktrina že ustalila, saj na tokratnih poteh papež ni povedal ničesar
presenetljivo novega. Pokazalo pa se je - kot tudi na drugih potovanjih v zadnjih dveh letih - da se papežu že moCno poznajo leta. Večkrat je bil videtin zelo utrujen, operacija kolkov, ki jo je imel leta 1994, pa ga je prisilila k počasni in previdni hoji.
Rdeča nit njegovega oznanila v državah Srednje Amerike in Venezuele je bila nujnost pomiritve. Prebivalcem
Nikaragve in Salvadorja je zabičal, da se morajo truditi za utrditev krhkega miru, v Gvatemali, kjer že 35 let poteka državljanska vojna, pa je dejal, da morajo tamkajšnji prebivalci podvojiti napore za doseg miru. Srž njegovega sporočila je bil, da mir zavisi od volje ljudi, ne pa od političnih struktur. V Salvadorju se papež ni krotil pri kritiziranju obeh velesil, ki sta v osemdestih letih svoja nasprotja prinesli tudi na srednjeameriško prizorišče. Dejal je, da sta marksizem in nebrzdani kapitalizem povzročila velikansko škodo tamkajšnjim narodom.
Teologija osvoboditve, s katero je latinskoameriška cerkev želela premagati revščino in socialno nepravičnost, je v preteklosti večkrat sprožila pereča nasprotja z uradnim Vatikanom. Toda v 80. letih je Vatikanu uspelo disciplinirati duhovnike, ki so šli celo tako daleč, da so zaceli zagovarjati oborožen boj med družbenimi razredi, zato danes ta problem ni veC tako perec. V zameno so se kot gobe po dežju zaCele v Latinski Ameriki bohotiti nove verske sekte, ki s pravim pranjem možganov vernike prepričujejo, naj v tem življenju ne iščejo pravice in razrednega boja, ker bodo bogato poplačani v nebesih. Te sekte, za katerimi nedvomno stoji severnoameriški kapital, kažejo prve znake nestrpnosti do katoličanstva in njegovega zavzemanja za pravičnost že na tem svetu.
100 v smeri proti Benetkam. Preden so avtocesto zaprli v obeh smereh je na vsaki nastala 15 kilometrov dolga kolona Čakajočih vozil. To je seveda upočasnilo reševanje, ker so se rešilci, gasilska in policijska vozila le s težavo prebijala skozi Čakajočo kolono, ki so jo kasneje oskrbeli s kavo in Čajem ter prigrizkom. Da bi bila mera polna, so promet z avtoceste preusmerili, na državne in pokrajinske ceste med Verono in Vi-cenzo, kjer je prav tako prišlo do zastojev, ki so zagrenili življenje reševalcem. Ti so zaradi goste megle, samo občasno lahko uporabili helikopterje, ki so vzleteli iz Padove, Vicenze, Verone in Benetk.
Ranjence, med katerimi so številni v kritičnem stanju, so s težavo prepeljali v bolnišnice na območju Vicenze in Verone, kjer so takoj mobilizirali oddelke za prvo pomoč, kirurgijo in intenzivno nego ter vpoklicali vse odsotno zdravniško in bolničarsko osebje. Po začetnem nudenju prve pomoči in reševanju ranjencev iz skrotovičene pločevine, so gasilci zaceli odstranjevati razbita vozila in iskati žrtve. Kot reCeno, je umrlo 11 oseb (devet na voznem pasu proti Milanu in dve v smeri proti Benetkam). Devet žrtev so identificirali, ugotovitev istovetnosti dveh iz nekega volva pa bo izredno težavno, ker so plameni popolnoma uničili vse, kar bi
lahko služilo za identifikacijo, tako da bodo to lahko storili le na podlagi serijske številke motorja.
Gasilcem in delavcem avtocest je v popoldanskih urah uspelo vzpostaviti promet za reševalce v smeri Benetk, tako da so se na prizorišče lahko prebili tudi novinarji. Pričakala jih je srhljiva slika skrotovičene pločevine, zažganih avtomobilov in prevrnjenega tovora z vlačilcev in tovornjakov. Preživeli so novinarjem povedali, da so prvi reševalci prišli na kraj verižnega trčenja skoraj štirideset minut po prvi nesreči. Resnici na ljubo so morali prvi reševalci pešačiti, ker sta bili obe cestišči zatrpani z uničenimi in gorečimi vozili.
JAPONSKA / SPODLETELA TUDI DRUGA RAZSTRELITEV
Reševalcem ni uspelo prebili se do žrtev
Ni upanja, da je katera od 20 oseb še živa
TOKIO - Japonski reševalni ekipi je včeraj spodletel tudi drugi poskus razstrelitve ogromne kamnite gmote, ki se je v soboto zrušila v cestni predor v severnem predelu otoka Hokaido in pod sabo pokopala dvajset oseb, ki so bile v avtobusu in osebnem avtomobilu. Kakih 50 tisoč ton težka gmota pa se ob eksploziji 250 kilogramov dinamita ni niti premaknila in ni zdrknila v morje, kot so računali izvedenci. Prvi nedeljski poskus razstrelitve, pa je uničil štirideset metrov začetnega dela predora. Včeraj pa je reševalcem uspelo prebiti do prednjega dela avtobusa z drugega, nepoškodovanega vhoda v predor. Skozi sklade kamenja so potisnih posebno sondo z mikrokamero, ki pa ni zaznala nobenega znamenja življenja, saj se je avtobus pod ogromno težo v prednjem delu spremenil v trideset centimetrov debelo stisnejeno pločevino. Reševalci še vedno ne vedo, ali je bilo morda
zadnjemu delu avtobusa neki vasi 50 kilometrov prizaneseno. Med njimi pa od zimskošportnega sre-vlada prepričanje, da ni dišCa Saporo, so že ob-nespreCe preživel nihče, tožili oblasti, da so pre-Svojci žrtev, ki so živele v pozno ukrepale.
NOVICE
Boj za neodvisno Čečenijo začasno prekinjen
GROZNI (Reuter) - Ruske oblasti in voditelji upornikov v Čečeniji so včeraj namignili, da utegne miren konec demonstracij za neodvisnost Čečenije pred dvema dnevoma pomeniti le zelo kratkotrajen mir. »Shod se bo nadaljeval 24. februarja, ko se konča sveti mesec ramadan,« je včeraj izjavil čečenski borec, ki je sodeloval pri organizaciji enotedenskega protestnega shoda na osrednjem trgu čečenske prestolnice. Ruske vojaške enote so po koncu shoda poostrile varnostne ukrepe, tako da je več sto demonstrantov le z velikimi težavami zapustilo prestolnico Grozni, potem ko so se vendarle odločili, da odidejo domov. Pred koncem demonstracij ruski vojaki nikomur niso dovolili dostopa do trga, na katerem so demonstranti pred porušeno zgradbo, v kateri je bil pred rusko invazijo sedež uporniškega voditelja, generala Džoharja Dudajeva, zahtevali umik ruskih vojakov iz Čečenije.
Nekdanji sodelavec očita Jelcinu oblastiželjnost
MOSKVA (Reuter) - Nekdanji »dolgojezični« tiskovni predstavnik ruskega predsednika Borisa Jelcina Vjačeslav Kostnikov je odstopil s položaja ruskega veleposlanika v Vatikanu, svojega nekdanjega šefa pa je obsodil, da je lačen oblasti in dovzeten za vplive. »Oblast je njegova konkubina,« je v televizijskem pogovoru izjavil petinpetdesetletni Kostnikov, ki bo izdal tudi spomine na svoje triletno delovanje v Kremlju. Ti utegnejo v letu predsedniških volitev dvigniti veliko prahu in hkrati še dodatno ogroziti možnosti dosedanjega predsednika Jelcina za vnovično izvolitev. Spomini z naslovom Slovo od predsednika še niso izšli v knjižni obliki, odlomki, ki jih je v podlistku objavil ruski tednik, pa so nakazali »eksplozivnost« vsebine. Avtor je posebno kritičen do velikega vpliva, ki ga ima v Kremlju Jelcinov osebni stražar in slovita »siva eminenca«, general Aleksander Korzakov.
Turčija pojasnjuje spor v Egejskem morju
ANKARA (Reuter) - Turčija se je podala v diplomatsko ofenzivo, s katero želi pojasniti svojo politiko v Egejskem morju, potem ko je Evropska unija v nedavni izjavi, ki zadeva turško-gr-ški spor o otoku Kardak, podprla Grčijo. Turški zunanji minister Deniz Bayakal se bo jutri v Londonu sešel s svojim britanskim kolegom Malcomom Rifkindom, v petek pa v Bruslju z generalnim sekretarjem Nata Javierjem Solano; Bayakal se bo sodeč po trditvah njegovega tiskovnega predstavnika Omerja Akabala srečal tudi z evropskim komisarjem Hansom van den Broe-kom. »Minister bo sogovornikom predstavil naš pogled na spor v zvezi z Egejskim morjem in odnose med Turčijo in Grčijo, v okviru katerih bo kriza v zvezi z otokom Kardak seveda pomemben primer nedavnih dogodkov,« je dejal tiskovni predstavnik turškega zunanjega ministrstva Akabal, ki je izrazil obžalovanje nad nedavno izjavo evropske petnajsterice, ki se je postavila na stran svoje članice Grčije.
PRISEGA PALESTINSKEGA PREDSEDNIKA
Arafat je zdaj uradni vodja svojega naroda
GAZA, NABLUS (Reuter) - Voditelj Palestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat je včeraj v Gazi uradno zaprisegel kot palestinski predsednik. Palestinci v Nablusu na Zahodnem bregu pa so že v nedeljo pokazali, da palestinskim oblastem v mestu odrekajo pokornost.
»Prisegam pri vsemogočnem bogu, da bom zvest svoji domovini, da bom spoštoval ustavo in zakone, uveljavljal interese palestinskega naroda, ohranjal celovitost njegovega ozemlja ter upošteval njegove želje. Bog je moja priča,« je z desnico na koranu slovesno zatrdil Jaser Arafat. Voditelj PLO je zaprisegel pred Salimom Za-nounom, vodjo Palestinskega nacionalnega sveta, in Kusajem Abadlehom, predsednikom sodne oblasti. Policijski orkester je ob Arafatovem prihodu v stavbo za-
konodajnega sveta v Gazi zaigral palestinsko nacionalno himno. »Bog naj mi pomaga pri izpolnjevanju teh odgovornih nalog,« je po slovesnosti, ki so se je udeležili tudi arabski diplomati in najpomembnejši palestinski voditelji, dejal Arafat, ki bo na osnovi palestinsko-izrael-skega mirovnega dogovora vodil palestinsko vlado v prehodnem obdobju, nato pa naj bi se strani dogovorili, kakšen bo dokončni status Gaze in Zahodnega brega. Zaključni pogovori, H naj bi določili obseg in naravo pa-
Jaser Arafat je obljubil, da bo zvesto služil domovini, ustavi in palestinskemu narodu (Reuter)
lestinske entitete in status vzhodnega Jeruzalema ter usodno posegli v življenje milijonov palestinskih beguncev, naj bi se začeh maja.
Na Zahodnem bregu je medtem prišlo do svojevrstnih nemirov. Palestinski prebivalci Neblusa so izrazili svoj odpor do policistov PLO, ki naj bi ljudi poniževali in obravnavali kot sovra-
žnike. Med protestom, ki se ga je udeležbo več sto ljudi, jih je bilo deset ranjenih, vendar do streljanja ni prišlo. Palestinsko policijo so decembra, ko je nadomestila izraelske sile, ljudje pozdravili z velikim navdušenjem, zdaj pa so prebivalci obkrožili policijsko postajo, nanjo metali kamenje in vzklikali prohpo-licijska gesla. Predstavniki
PLO so razjarjene ljudi skuša-li pomiriti s pozivi prek zvočnikov v mošeji, ki so sicer namenjeni molitvenim klicem. »Ljudstvo se je odzvalo na besede nekaterih policijskih uradnikov, ki so priložnost izrabili za stopnjevanje napetosti,« je po srečanju z Arafatom povedal major Ga-san Sakaja, šef palestinskih policistov v Nablusu.
OZADJE NEDELJSKIH ATENTATOV V SREDIŠČU ALŽIRSKE PRESTOLNICE
Krvav poskus spametovanja medijev
PARIZ (Reuter) - Najbolj usodni eksploziji avtomobilov bomb v Alžiriji po lanskih volitvah, ki so okrepile položaj vlade v njenem boju proti muslimanskim skrajnežem, sta ubili osemnajst in ranili približno sto ljudi. Eno od bomb je razneslo v nedeljo, in sicer v okrožju Algiers’ Belcourt, kjer ima sedež najpomembnejši časnik v državi. Ubila je osemnajst ljudi, ranila pa jih je 52, je včeraj poročal alžirski radio.
Detonacija druge bombe, do katere je prišlo nekaj ur prej pred mestno hišo, je ranila 41 ljudi. Napada sta zahtevala največ žrtev, odkar je predsednik Liamine Zeroual skušal z lahko zmago na novembrskih vohtvah dokazati, da ga pri vodenju države podpira ljudstvo. Včeraj je dnevnik Liberte, ki izhaja v francoščini, povezal nedeljska napada z eksplozijo, ki je pred letom dni
odjeknila na ulici Colonel Amirouche. Muslimanski skrajnež je takrat v samomorilskem napadu pred glavno policijsko postajo ubil 42 ljudi, več kot tristo pa jih je bilo ranjenih.
V nedeljo si je alžirski premier Ahmed Oujahija ogledal mesto eksplozije pred tiskovnim središčem La Maison de la Presse v okrožju Belcourt. Napad je zahteval tudi življenji dveh novinarjev, Alauja
Aita M’baraka, 42-letnega urednika dnevnika Le Sohe d’Algerie, in Mohameda Dorbar.oja, 45-letnega komentatorja istega dnevnika. Ubit je bil tudi Dža-mel Deraz, še eden od zaposlenih pri tem časniku. »Želim preprečiti takšna dejanja - enkrat za vselej in za vsako ceno. Tarča takšnih napadov je alžirsko ljudstvo v celoti,« je poudaril Oujahija, obkrožali pa so ga ministri za notranje zadeve, za zdravstvo in za komunikacije.
Tudi predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je sporočil, da uradni Pariz takšne napade obžaluje, mednarodni varuh pravic novinarjev, organizacija Poročevalci
brez meja (RSF), pa je alžirskemu predsedniku Zeroualu poslala pismo, v katerem ga je pozvala, naj z vsemi sredstvi zaščiti varnost novinarskih poročevalcev v Alžiriji. Predsednika je prosila, naj ustanovi komisijo, ki bo raziskala primere napadov na novinarje, in odobri vizume za člane organizacije RSF, ki bi raziskali položaj novinarjev v Alžiriji.
Sedež dnevnika Le Soi-re d’Algerie je med napadom pred tiskovnim središčem utrpel največ škode, eksplozija pa je uničila tudi računalnike in drugo opremo na sedežu časnikov Le Matin in L’Opini-on. Alžirski dnevniki, ki
so včeraj lahko izšli, so poudarjali, da se muslimanski skrajneži bržkone pripravljajo na nove napade, saj si z njimi utirajo pot v medije oziroma opozarjajo dnevnike, naj o varnostnih vprašanjih poročajo objektivno. Dnevnik La tribune je opozoril, da je do eksplozij prišlo le dan po tem, ko je minister za notranje zadeve ukazal, naj se dnevniki držijo uradnih poročil o nasilju, ki navadno prezrejo število žrtev na strani vlade. Včeraj so uradni alžirski viri sporočili, da so varnostne sile v obsežni operaciji na vseh območjih Alžirije v zadnjih petih dneh ubile 22 muslimanskih upornikov.
SKRIVNOSTNA IZGINOTJA POLITIČNIH AKTIVISTOV V TURČIJI
	
________________________________-_______
	



. va:
Sodišče oprošča, policija nikoli
CARIGRAD - Prihajajo vsako soboto: s slikami pogrešanih v rokah, na fotografijah so novinar Aysel Malkac, delavec Kenan Bilgin, odvetnik Faik Candan, sindikalist Duzgun Tekin in še ducat drugih, od katerih so bili številni verjetno umorjeni. Sedijo pred poslopjem carigrajske gimnazije in mimoidoče opozarjajo na ljudi, ki naj bi jih ugrabila turska policija. Prihajajo z vseh koncev države, sedijo na pločniku in nemo strmijo v mimoidoče. Vedno jih je več kot sto, njihovo zbiranje budno spremlja policija.
»Hočem svojega sina. Ko ste ga odpeljali, je bil živ in živega tudi hočem nazaj,« je glasno ihtela mati Duzguna Tekina, kurdskega aktivista, ki je brez sledu izginil na poti z dela 21. oktobra lani. Turška policija zavrača obsodbe organizacij za človekove pravice, ki trdijo, da policija ugrablja ljudi, za katerimi potem izgine vsaka sled, tako kot se je dogajalo z nasprotniki režima v Argentini v času »umazane vojne« v 70. letih. Med »izginulimi« je naj-
več kurdskih aktivistov, ki nasprotujejo zakonodaji, ki jim krati pravice do kulturne in politične identitete, veliko izginulih je tudi militantnih levičarjev. Številni med njimi so bili osumljeni ali obsojeni zaradi delovanja v prepovedanih organizacijah. Nekatere so pozneje našli mrtve ob cestah ali v gozdovih, na številnih truplih so našli znamenja mučenja, nekatera so imeli zvezane roke. Po podatkih neodvisne Turške fondacije za človekove pravice (HRFT) število »izginulih« hitro narašča, pa tudi druge podobne organizacije opozarjajo, da policija večkrat muči ljudi, svoboda izražanja je precej omejena. Leta 1992 je bilo pogrešanih osem ljudi, leto pozneje že dvanajst. V poročilu HRFT tudi piše, da je leta 1994 »izginilo 49 ljudi, ki so bili priča nezakonitemu posredovanju varnostnih sil«. Čeprav podatkov o lanskih žrtvah še ni, njihovo število ne bo nižje.
»Ljudje še vedno izginjajo, razlika je ta, da zdaj večino trupel tudi od-
Aliza Marcus / Reuter
krijemo,« je dejal Fevzi Argun, vodja dokumentacijskega centra turške človekoljubne organizacije v Ankari. Aktivisti gibanja menijo, da so »izginotja« mogoča zaradi sedanje kazenske zakonodaje. V nekaterih primerih lahko ljudi zadržujejo v zaporu brez uradne obtožnice celo mesec dni. Odvetniki se pritožujejo, da včasih sploh ne morejo do ljudi, ki so obtoženi političnega kriminala, pripor včasih več dni ni uradno zabeležen. Včasih so bili predvsem na jugovzhodu Turčije v nenavadnih okoliščinah ubiti številni kurdski aktivisti, zdaj pa jih vse več preprosto »izgine«. Od leta 1991 je bilo med žrtvami 105 članov turške Kurdske stranke, vsaj enajst novinarjev, zaposlenih pri kurdskih časnikih, prav toliko članov organizacij za spoštovanje človekovih pravic in pet odvetnikov.
»Vse več je dokazov, da so zločine izvedli ali naročili člani sil državne varnosti. Gre za usmrtitve ljudi, ki jih sodišče ni spoznalo za lui-ve, vendar pa so sovražniki drža-
ve,« je februarja lani v svojem poročilu zapisala organizacija Amnesty International.
»Policija tega ne počenja,« je zagotovil predstavnik carigrajske policije Tyfun Bora, ki za izginotje krivi ilegalne skupine; ker želijo nekatere svoje člane utišati, jih umorijo.
»Nekateri pogrešani so povezani s kriminalci ali teroristi, ki jih vodje skupin ukažejo umoriti zato, da ne bi izdajah policiji,« je dodal. Nekateri preprosto izginejo, tako kot 22-letni novinar Aysel Malkac, za katerim je izginila sled že pred dvema letoma, ko se je iz medništva kurdskega časopisa vračal domov. Nekatere od »pogrešanih« čez nekaj časa najdejo mrtve; med temi je bil 30-le-tni kurdski odvetnik Faik Candan; njegovo s kroglami prerešetano telo so z zvezanimi rokami in nogami našli dva tedna po tem, ko je leta 1994 izginil v bližini svoje pisarne v Ankari. Nekateri so ugrabljeni v navzočnosti drugih, ki pravijo, da so se ugrabitelji predstavili kot policisti, bili so oblečeni v uniforme in
imeli tudi policijsko opremo. Sedemintridesetletnega delavca Fehmija Tosuna je policija lani oktobra z belim avtomobilom na silo odpeljala izpred njegovega doma v revni carigrajski četrti. Tosun je bil skoraj štiri leta zaprt zaradi sodelovanja s kurdskimi uporniki v svoji rodni vasi na jugovzhodu države. Ko je bil pred dvema letoma izpuščen, se je z družino zaradi varnosti preselil v Carigrad. Njegova žena Hanim je povedala, da je slišala moževe klice na pomoč, ko so ga trpali v avtomobil: »Ubili me bodo! Na pomoč!« Videla je, da so mu ugrabitelji z roko zaprli usta, ga porinili v vozilo in odpeljali, še preden so zaprli vrata. Tosuno-va trinajstletna hčerka Besna je opazila, da je imel eden od ugrabiteljev v roki prenosno radijsko postajo, drugi pištolo, tretji pa je bil voznik.
»Prepričana sem, da ga je odpeljala policija. Ce je kriv, naj gre pred sodišče. Ce pa je mrtev, bi vsaj rada videla njegovo truplo. Imava pet otrok, kako so nam lahko to storili?« je jokaje vprašala Hanim.
SVET
Torek, 13. februarja 1996
BRITANSKI PREMIER JOHN MAJOR JE NAGOVORIL PARLAMENT
Mirovni proces se mora nadaljevati
London vztraja pri razpisu volitev na Severnem Irskem
LONDON, DUBLIN (Reuter) - Britanski premier John Major se je včeraj vnovič sešel s svojimi ministri, ki so odgovorni za izvajanje severnoirskega mirovnega procesa. Njihov namen je bil oblikovati odgovor na Irin bombni napd, ki je zahteval dve smrtni žrtvi. O irskem vprašanju pa je britanski premier včeraj popoldne govoril tudi v parlamentu.
Ministri po sestanku niso hoteli dajati podrobnejših informacij. Izrazili so le trdno odločenost, da bodo ujeli napadalce. V včerajšnjem parlamentarnem govoru pa je Major poudaril, da so bili dvomi njegove vlade o Irini miroljubnosti upravičeni. Dejal je, da bo britanska vlada storila vse, da bi svemoirski problem rešili z demokratičnimi sredstvi. V ta namen se je pripravljena pogovarjati z vsemi demokratičnimi strankami v Veliki Britaniji in na Irskem. Nadaljevanje pogovorov s Sinn Feinom pa je po Majorjevih besedah zaenkrat nesprejemljivo. Sinn Fein
bo moral namreč jasno povedati, ali se zavzema za demokratične metode ali pa si želi nadaljevati s staro Irino tradicijo podlih terorističnih napadov. Britanski premier je še dejal, da je petkov napad dokaz več, da so bile britanske zahteve po predaji Mnega orožja upravičene.
Po zagotovilu britanskih uradnikov namerava Majorjev kabinet trdno vztrajati pri svojem stališču, da lahko le volitve na Severnem Irskem omogočijo nadaljevanje mirovnega procesa. Glavni spor med Dublinom in Londonom ostaja tako nerešen. Irski premier
John Bruton je namreč Veliko Britanijo že obtožil, da bo s svojim vztrajanjem pri izvedbi volitev zgolj poglobila krizo mirovnega procesa, do katere je prišlo po petkovem napadu. Dejal je tudi, da je Majorjev poziv Sinn Feinu, naj javno obsodi napad in si s tem znova zagotovi verodostojnost, izguba časa. Po Brutono-vem mnenju bi se morali Irska in Velika Britanija osredotočiti na glavni cilj - takojšnjo ustavitev nasilja. Irski premier meni, da bi morali londonska in dublinska vlada obnoviti svojo decembrsko obljubo, da bosta konec februarja omogočili pogajanja vseh vpletenih strani.
Mitchell McLaughlin, eden vodilnih predstavnikov Sinn Feina, je izrazil obžalovanje za Irin napad in dve smrtni žrtvi. Predlagal je zavrnitev volilnega
načrta, ki ga je predlagala britanska vlada, podprli pa so ga tudi protestantski unionisti. Po mnenju unionistov mora Sinn Fein, ker Ira noče predati orožja, svoje demokratične namene dokazati na volitvah. David Ervine, član Napredne unionistične stranke (PUP), ki je zelo blizu tudi lojalističnim skrajnežem, je prepričan, da protestantski skrajneži ne bodo izvajali povračilnih ukrepov. Opozoril pa je, da bo Irska ob morebitni odločitvi lojalistov za maščevanje doživela reprizo Irinega bombnega napada v Londonu. Ervine se boji, da bodo lojali-sti splošno premirje, ki so ga najavili oktobra 1994, dopolnili in črtali besedo splošno. To bi po njegovem mnenju pomenilo, da bi bilo 26 irskih okrožij znova izpostavljenih terorističnim napadom.
PORTRET
Vojskovodja, ki je kot politik izgubil armado
BELFAST (dpa) - Ce bi moral poklicni politik Gerry Adams izpolniti vprašalnik in če bi pri tem uporabil običajni izgovor iz mladosti, bi lahko v okence, kamor je treba zapisati poklic, napisal: barman. Toda to je bila le medigra med osnovno šolo in življenjem - ja, koga: terorista, politika, ali celo državnika?
Adams še vedno daje videz precej izmučenega docenta sociologije iz šestdesetih let, Četudi njegovi nastopi - odkar je iz severnoirskega polmraka vstopil v svetovno politiko -niso več tako togi, kot so bili nekoč. Žar, ki se je vedno skrival v njem, se pokaže šele takrat, ko se s svojimi varnostniki sprehaja po ulici Falls v Belfastu, ki je katoliška frontna Črta njegovega rojstnega mesta, v katerega senci je odraščal kot eden od desetih otrok revne družine. Zgodovino družine Adams lahko beremo kot zgodovino Severne Irske. Bratranca so ubili protestanti, svaka je ubila britanska vojska, brata so ranili vojaki, Gerry pa je leta 1984 preživel atentat. Njegov oCe je leta 1942 zaradi podpiranja republikancev pristal v zaporu, tudi njegov tast je bil zaprt in ne nazadnje tudi Gerry - od leta 1974 do 1977. Iz svoje jetniške celice je Gerry Adams začel reorganizacijo demoralizirane Ire, ki jo je nato spremenil v učinkovit morilski stroj. Hkrati pa je njen pohti-Cni privesek Sinn Fein iz nelegalne skupine protestnikov spremenil v pravo stranko, ki naj bi skrbela za politiko.
Nihče ne mora natančno reci, koliko ljudi ima na svoji vesti »Irin Adams«: nikoh ni sprožil sam, napol zaničljivo pravijo nekateri pripadniki Ire. Toda v samo desetih mesecih, ko je bil poveljnik najpomembnejšega terorističnega bataljona v Belfastu, je bilo ubitih 52 civilistov in unifonniran-cev. Na drugi strani pa se zdaj postavlja vprašanje, koliko je pravzaprav dosegel »Sinn Feinov Adams«. Prejšnji teden se je mudil v Beli hiši, kjer se je prvič uradno fotografiral z ameriškim predsednikom. Od eksplozije v londonski pristaniški Četrti pa se nenadoma zdi, da mu veC ne stojijo ob strani niti lastne vrste, ki so avgusta 1994 z britanskimi silami sklenile premirje, h kateremu je Adams na tajnih pogovorih veliko pripomogel. Adams je zdaj v vlogi vojskovodje brez vojske in tudi v tem neuspehu se zdi, da pooseblja veC kot le lastno usodo.
FRANCOSKI PREMIER NA OBISKU PRI NEMŠKEM KANCLERJU
Skupaj proti nezaposlenosti
Srečanje so zasenčili protesti sindikatov, delavcev in upokojencev
BONN (Reuter) - Francoski ministrski predsednik Alain Juppe je včeraj prispel na obisk k nemškemu kanclerju Helmutu Kohlu. Pogovarjala sta se zlasti o boju proti nezaposlenosti in osnovah skupne evropske denarne enote. Juppe je po srečanju v Bonnu dejal, da se Francija zavzema za strogo spoštovanje maastrichtskega umika in finančnih meril za vstop v Evropsko monetarno unijo, četudi so bo vanjo uvrstilo le nekaj držav.
Francoski premier je poudaril, da je nemogoče, da bi bili ustanovni članici Evropske monetarne unije zgolj Nemčija in Francija. Če bo število ustanovnih članic premajhno, bo treba po njegovem mnenju kljub vsemu premisliti tudi o predlogu novih časovnih rokov. Juppe ni pojasnil, koliko držav bi moralo izpolniti pogoje, da bi Evropska monetarna unija začela normalno in nemoteno delovati. Po besedah francoskega premiera se bosta Francija in Nemčija skupaj borili za zmanjševanje nezaposlenosti, ki ogroža načrte o zmanjševanju proračunskega primanjkljaja, s
tem pa tudi prizadevanja za izpolnitev maastrichtskih meril.
Med pogovori pa so na bonnskih ulicah protestirali sindikati, delavci in upokojenci, ki nasprotujejo spremembam nemškega sistema zgodnjega upokojevanja. Klaus Zvvickel, predsednik sindikata IG Metali, je zbrani množici dejal, da je nemški načrt podaljševanja delovne dobe škandalozen poskus, ki bo prizadel najrevnejše sloje. »Ukrepi bodo prizadeli nezaposlene, ne pa tudi nezaposlenosti,« meni Zvvickel. Dejal je še, da so se sindikati pripravljeni pogovarjati o pokojninskih reformah, vendar ne bodo privolili v odpra-
vljanje programov, ki so tisočem upokojenih Nemcev zagotavljali socialno varnost. Jabolko spora je zlasti predlog nemškega ministra za delo Norberta Bitima, naj bi starostno mejo za zgodnjo upokojitev s 60 dvignili na 63 let. Sindikati se bojijo, da bi v primeru, če podjetja delavcev ne bi mogla predčasno poslati v pokoj, trpela zlasti mlajša generacija. Kljub ostremu nastopu je Zvvickel na koncu le priznal, da je pokojninski sistem treba spremeniti. Problem bi po njegovem mnenju lahko rešili s honorarnim delom, ki bi upokojencem omogočilo lažje preživetje. Vladni predstavnik Peter Hausman je dejal, da bo do sporazuma najverjetneje prišlo na sestanku sindikalnih voditeljev s kanclerjem Kohlom. Po njegovem mnenju včerajšnje demonstracije ne bodo imele večjega vpliva na pogajanja.
Nemški kancler Kohl je včeraj sprejel francoskega premiera Juppeja (Reuter)
NOVICE
Avstralska opozicija kuje volilno zmago
BRISBANE (Reuter) - Voditelj avstralske opozicije John Hovvard, ki dva tedna pred splošnimi volitvami uživa izjemno naklonjenost volilcev, je včeraj nastopil kot »novi, prijaznejši človek« in na presenečenje javnosti (delno) podprl načrt za zdravstveno zavarovanje premiera Paula Keatin-ga. Nekdaj zagrizeni konservativec Hovvard, znan predvsem po ostrem nasprotovanju politiki javnega zdravstvenega zavarovanja, je konec tedna dejal, da bo ohranil obstoječi sistem in ga okrepil z zasebnimi pobudami zavarovanja, s čimer bi razbremenil družbeni mehanizem. Hovvard ima trenutno največ možnosti za zmago na volitvah, ki bodo v Avstraliji potekale 2. marca, saj v javnomnenjskih raziskavah Keating za njim zaostaja za devet odstotkov. Njegov načrt za zdravstveno zavarovanje je ključnega pomena za uresničitev njegove želje, da bi porazil laburiste, ki so na oblasti že trinajst let. Načrt pa je pomemben tudi zato, da razblini strahove javnosti, med katerimi prevladuje bojazen, da bo konservativna vlada »ukinila« družbeni sistem zdravstvenega zavarovanja.
Šrilanška vojska napadla tamilske civiliste
KOLOMBO (Reuter) - Srilanške oborožene sile naj bi se včeraj v vzhodnem delu države znesle nad tamilskimi civilisti in jih 24 ubile, vsaj 25 pa ranile. Vojaški predstavniki uradno zatrjujejo, da o pokolu ne vedo ničesar, zasebno pa priznavajo, da so govorice resnične. Trdijo, da so se vojaki Tamilcem maščevali zato, ker so ubili dva njihova pripadnika. Ranjeni civilisti so povedali, da so vojaki vdrti v hiše in začeti vsevprek streljati. Se pred incidentom pa je šrilanška policija v bližini središča Kolomba našla in uničila eksplozivno telo, ki je vsebovalo 150 kilogramov TNT. Bomba je bila nastavljena zelo blizu štadiona, na katerem se bosta danes v kriketu pomeriti pakistanska in šrilanška reprezentanca. Tamilski tigri so zanikati odgovornost zanjo, saj se, kot pravijo, ne borijo proti tujcem.
Nemiri v Tadžikistanu
ALMATI (Reuter) - Tadžikistanske oblasti so sporočile, da so muslimanski uporniki včeraj v Kom-somolabadu napadli vojaški konvoj in ubiti štiri ljudi, tri so raniti, sedem pa so jih zajeti. V konvoju so bila tudi civilna vozila. Zunanje ministrstvo je izjavilo, da je ta napad zadal zadnji udarec mirovnemu procesu v državi. Peti krog pogajanj se je v turkmenski prestolnici Ašgabat končal neuspešno. Boji so se v Tadžikistanu začeli že pred mesecem dni, in sicer sočasno z uporom v taboru predsednika Imomalija Rahmonova, ki je zahteval odstop nekaterih najvišjih vladnih uradnikov. Rahmanovu sta se namreč uprla dva generala, ki sta se leta 1992 v državljanski vojni proti uporniškim muslimanom borila na njegovi strani.
FURLANUA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96
Danes, 13. t. m., ob 20.00 (red E): Carl Orff »Carmina Burana«.
Ponovitve: jutri, 14.2., 20.00 (red F); Četrtek, 15.2., 20.00 (red H); petek, 16.2., 20.00 (red C); sobota, 17.2., 20.00 (red L); nedelja, 18.2., 16.00 (red G).
Predrodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21).
Gledališče Rossetti
Danes, 13. in jutri, 14. t.m., ob 20.30 - »In-cantati - Parabola dei fratelli calciatori«, režija M. Martinelli. Odrezek 20 - beli.
Pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063) je v teku predprodaja
vstopnic za predstavi , »Un anno nella vita di Giovanni Pascoli« (odrezek 7-rumen) in »Le cognate« (odrezek 14-moder).
Od 16. do 18.2. bo na sporedu »II paese dei campanelli« s S. Massiminijem. Predstava izven abonmaja. Niso veljavne izkaznice. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 13. t. m., ob 16.30: Ginette Beauvais-Garcin »II elan delle vedove«. Režija Patrick Rossi Gastaldi, nastopa Valeria Valeri. Ob 18.00 - Srečanje s Paolom Quazzolo in interpreti .
Ponovitev jutri, 14. t.m., ob 20.30. Ob 18. uri bo v gledališču srečanje s Paolom Quazzolo in interpreti.
Predstava Lutkovnega gledališča iz Ljubljane bo na sporedu 3. marca ob 11. uri.
KOROŠKA
CELOVEC
Mestno gledališče: danes, 13. t. m., ob 19.30: Johann Strauss »Netopir« - zadnja ponovitev. V Četrtek, 15. t.m., ob 19.00 - VV.A.Mozart: La finta giardiniera. Ponovitev v soboto, 17. t.m. Pri Joklnu: v Četrtek, 15. t. m., ob 19.30 verni-saža del arhitekta Janeza Osvvalda »Impresije«.
BELJAK
Studijski oder: danes, 13. t. m., ob 20. uri Alan Bovvne: »Beirut«.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K+K center - Slovensko planinsko društvo: na ogled je razstava fotografij »Planine v sliki«.
STRAJA VAS
Ljudska Sola: Danes, 13. t.m., ob 17.00 - Nastop uCencev slovenske Glasbene Sole.
GLOBASNICA
Ljudska Sola: Jutri, 14. t.m., ob 18.00 - Nastop uCencev glasbene Sole.
BILCOVS
Pri Miklavžu: V Četrtek, 15. t.m., ob 20.00 -Monogroteska »Butalci« - izvaja Marjan Hin-teregger.
BOROVLJE
Pri Cingelcu: V četrtek, 15. t.m., ob 19.00 -Nastop uCencev Glasbene šole.
GLASBA
TRST
Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 19. t.m., ob 20.30 - Nastop skupine Brodsky Quartet. Na sporedu Schubert, berg in Smetana.
V	Četrtek, 15. t. m., ob 21.00 - Koncert Fran-cesca GUCCINIJA. Izven abonmaja.
Gledališče Miela
XXVII - Koncertna sezona Glasbene mladine Italije
V	ponedeljek, 22. t. m., ob 20.30: nastopila bosta zbora Goro dei piccoli cantori in Goro giovanile della Cittš di Trieste pod vodstvom prof. Marie Susovski. Na programu Mačehi, Mendelssohn, Sofianopulo, Ille-sberg, Viozzi, Rodgers, Di Lasso, Elgar in Orff.
Kavarna Tommaseo
Jutri, 14. t. m., ob 22. uri nastop Piero Cozzi Quarteta.
V	petek, 16. t. m., ob 21. uri nastop skupine Zuf de Zur.
Hip Hop Musič Club
V	Četrtek, 15. t.m., ob 22.00 - bo v okviru pustnih prireditev na sporedu koncert skupine Lato B in v petek, 16.t.m., pa bo nastopila skupina Ocho Rios.
RAZSTAVE
TRST
Muzej Revoltella: Do 31. marca 1996 je na ogled likovna razstava z naslovom Umetnost Evrope med dvema stoletjema 1895-1914 -Trst, Benetke in Bienali. Urnik: od 10. do 13. ure in od 15. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne; ob torkih je muzej zaprt.
Isti urnik velja tudi za drugo razstavo in sicer restavriranih prostorov stare rezidence barona Revoltelle ob 200-letnici rojstva.
Galerija Cartesius
Do 22. t.m. razstavlja slikarka Dusedda Orio-lo. Urnik: ob delavnikih od 11.00 do 12.30 in od 16.30 do 19.30.; ob praznikih od 11.00 do 13.00. Zaprto ob ponedeljkih.
Galerija Rettori Tribbio 2 (Piazza Vecchia 6): do 16. februarja je na ogled razstava Leo-nor Fini. Urnik: 10-12.30, 17-19.30, ob praznikih in nedeljah 11-13, zaprto ob ponedeljkih.
Galerija Turistične ustanove (Ul. S. Nicolo 20): Še danes, 13. februarja je na ogled razstava slikarjev F. Berninija, C. Fichsa, N. Pereza in M. Terbon.
GORICA
Galerija Katoliške knjigarne: razstavlja akademska slikarka Mira Ličen KrmpotiC.
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala: je odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19.
ŠPETER
Beneška galerija: na ogled je fotografska razstava Fabia Devetaka.
KOROŠKA
CELOVEC
Dežena Galerija: do 30.3. so na ogled najno-vejsa dela koroškega slikarja Arnulfa Rainerja.
Galerija pri Joklnu - Badgasse 8 - do 17.
marca so na ogled najnovejSa dela koroškega slikarja Arnulfa Rainerja.
Kunstforum: Villacher Strasse 8/11 - Do 27. februarja je na ogled razstava Manfreda He-benstreita
BV Galerie: razstavlja Andreass Strasser.
TINJE
" Dom prosvete»Sodalitas»
Do 26. t.m. je na ogled razstava »Smrtno taborišče na Ljubeju. razstava del Janka kaste-lica iz Sežane.
ŠENTJANŽ V ROŽU
k-k center: na ogled je razstava »Planine v sliki« - izbrane slike natečaja Slovenskega planinskega društva Celovec.
RADISE
Kulturni dom: na ogled je razstava del Ma-rianne Bechan.
ROŽEK
Galerija Sikoronja-Semislavce: Do 25. t.m., je na ogled razstava litografskih del Giselber-ta Hokeja.
GLEDALIŠČA
SNG DRAMA Erjovčeva 1. Liubliana
13
loi A O Ki TET f
Danes, 13. februarja, ob 19. uri, za abonma DIJAŠKI 9 VEČERNI. Dvojni projekt. RAZPRODANO! Sobota, 17. februarja, ob 19.30, za abonma SOBOTA in IZVEN.
Jutri, 14. februarja, ob 19.30:
Ivan Cankar: HLAPCI, za IZVEN (KONTO).
Četrtek, 15. februarja, ob 19.30:
A. P. Čehov: TRI SESTRE, za abonma STUDENTSKI TRETJI in IZVEN. Petek, 16. februarja, ob 19.30:
T. Stoppard: ARKADIJA, za IZVEN in KONTO.
Mala drama D. Mamet: OLEANNA Jutri, 14. februarja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
Petek, 16. februarja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
A. Nicolaj: PRVA KLASA Danes, 13. februarja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
Sobota, 17. februarja, ob 18. uri, za IZVEN in KONTO.
Nemška hiša Gradišče 6-8
I. Horovitz: INDIJC HOČE V BRONX, Danes, 13. februarja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
Sobota, 17. februarja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopova 14
H. H. Gudmundsdottir:
JAZ SEM MAESTRO,
Danes, 13. februarja, ob 19.30, za abonma MLADINSKI 4 in IZVEN.
Jutri, 14. februarja, ob 19.30, za abonma STUDENTSKI C in IZVEN.
Petek, 16. februarja, ob 19.30, za ABONMA K in IZVEN.
A. Jarry: KRALJ UBU Četrtek, 15. februarja, ob 19.30, za ABONMA E in IZVEN.
Mala scena
T O NYD U N HAM
Ljubezen & seks & terapija
Petek, 16. februarja, ob 22. uri, za IZVEN in KONTO.
L. VVilson: ZAŽGI!
Sobota, 17. februarja, ob 22. uri, za IZVEN in KONTO.
SNG OPERA IN BALET Župančičevo 1. Ljubljana Jutri, 14. februarja, ob 19.30:
J. Strauss ml.: NETOPIR.
Četrtek, 15. februarja, ob 19.30. za ČETRTEK, IZVEN in KONTO.
Sobota, 24. februarja, ob 19.30:
G. Verdi: NABUCCO. RAZPRODANO.
KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana
Lorenzo da Ponte: DON JUAN.
Torek, 20. februarja, ob 20. uri.
SNG MARIBOR Slovenska 27
Drama
F. Villon: VELIKI TESTAMENT, za abonente in IZVEN.
Četrtek, 15. februarja, ob 22. uri. Petek, 16. februarja, ob 22. uri.
Opera in balet
R. Benatzky: PRI BELEM KONJIČKU Petek, 16. februarja, ob 19.30. PREMIERA.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2
Bina Stampe-Žmavc:
URE KRALJA MINA
Četrtek, 15. februarja, ob 19.30. Premiera za odrasle.
Nedelja, 18. februarja, ob 11. uri: za otroke od 5. leta naprej.
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 11. Lubljana
Danes, 13. februarja, ob 19.30: Gostovanje svetovno znane zagrebške gibalne skupine MONTA2STROJ s predstavo EVERYBODY GOES TO DISCO EROM MOSCOVV TO SAN FRANCISCO (foto).
Sreda, 14. februarja, ob 19.30:
B. M. Koltes: ROBERTO ZUCCO, za IZVEN in KONTO.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA, Krekov trg 2
Veliki oder
Četrtek, 15. februarja, ob 17. uri:
R. Dahl-A. Tkačev: VELIKANSKI DOBRODUŠNI VELIKAN, za IZVEN. Sobota, 17. februarja, ob 11. in 17. uri: S. Makarovič: SAPRAMISKA, za IZVEN.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica
Sobota, 17. februarja, ob 12.45: Amaterski mladinski oder: BUTALCI. Gostovanje v Desklah.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6
Zijah Sokolović: CABAres, CABArei. Sobota, 17. februarja, ob 10.30, za IZVEN in KONTO.
R. Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI. Sreda, 14. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
CANKARJEV DOM 1 RAZSTAVE
Gledališče
Po londonski premieri septembra lani in gostovanjih v Rimu, Dublinu, Melbournu in New Torku skupina CHEEK BY JOWL na odru Cankarjevega doma.
John VVebster: VOJVODINJA MALFIJSKA.
Režija:
Declan Donnellan. Petek, 16., in sobota,
17. februarja, ob 20. uri.
Glasba
Jutri, 14. februarja, ob 19.30:
MLADI MLADIM.
Ana Šinkovec, klavir; Jurij Hladnik, klarinet. Razstave
Lojze Logar:
INTERMEZZOZOIK Razstava bo na ogled do 25. marca.
Film
Od 15. do 18. februarja, ob 20. uri: ELDORADO, rezlja Charles Binarne, Kanada, 1995.
Od 20. do 24. februarja: ZVOČNA VIZIJA SVETA. Retrospektiva zvoCno-filmskih del (1974-1995) in inštalacija Skrivnosti SoCe Andreja Zdravica. Predavanje
Danes, 13. februarja, ob 19. uri: ANAPURNA - zadnji osemtisocak za Slovenijo. O tem uspešnem, nevarnem in lepem vzponu bodo ob diapozitivih predavali elani odprave.
GLASBA
KUD FRANCE PREŠEREN. Karunova 14. Liubliana
Četrtek, 15. februarja, ob 20.30: BULDOŽER. Koncert legendarnih veteranov domačega rocka.
KULTURNI DOM NOVA GORICA
Ponedeljek, 19. februarja: Komorni orkester SLOVENICUM, Ljubljana. Dirigent Uroš Lajovic. Petek, 23. februarja: HITOVE MUZE NA GRADU DOBROVO.
Irena Grafenauer, flavta; Maria Graf, harfa.
KLUB B-51 Gerbičeva Sla. Liubliana
Jutri, 14. februarja: SCUFFY DOGS iz Nove Gorice.
NARODNI DOM CELJE
Danes, 13. februarja, ob 19.30: TARTINI KVARTET (Črtomir Siškovic, prva vi-
olina; Romeo Drucker, druga violina; Aleksandar Milošev, viola; Miloš Mlejnik, violončelo) in svetovno znana harfistka Maria Graf. Program: W. A. Mozart, R. Schumann, C. Debussy, A. Caplet.
KLUB K4
Kersnikova 4. Liubliana
Danes, 13. februarja, ob 21. uri: Koncert skupine U. K. SUBS.
Kot predskupina bodo nastopili ŠPIRITU AL P YROTECHNICS.
CAFE TEATER Miklošičeva 1. Ljubljana Petek, 16. februarja, ob 22. uri: klasicnojazzovski trio pianistke Sophie Domancich.
KLUB MKNŽ Ilirska Bistrica Petek, 17. februarja, ob 22.30: koncert skupine HLADNO PIVO iz Zagreba.
RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ.
Trg Borisa Kraigherja 3. Maribor
Danes, 13. februarja, ob 19. uri:
Marcel-Li Antunez Roča: Performance in instalacija EPIZOD (foto).
MODERNA GALERIJA
Tomšičeva 14. Liubliono
V	galeriji je do 6. marca na-ogled slikarska razstava znanega nizozemskega modernista Karla Appla
V	spodnjih prostorih MG: Margaret VVatkins. Retrospektivna razstava fotografij (do 10. marca).
GALERIJA ANONIMUS
Prečna 6. Liubliana
DAVID BYRNE:
Strange ritual Razstava bo na ogled do 28. februarja.
SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ. Muzejska 1. Liubliana
V muzeju je do 3. marca na ogled razstava Paška Čipka. Razstavo je pripravil Etnografski muzej iz Zagreba.
MALA GALERIJA Slovenska 35. Liubliana
V galeriji je do 18. februarja na ogled instalacija Dušana Kirbiša z naslovom Časovni stroj.
GALERIJA EGURNA Gregorčičeva 3. Liubliana
Biggibilla, avstralski aborigin: SANJE: GUMMAROI. Razstava bo na ogled do 20. februarja. NARODNI MUZEJ Muzejska 1. Ljubljana
SOL INVICTVS - SOL IV-STITIAE, Zgodnje krščanstvo na celinskem Hrvaškem. Razstava bo na ogled do 18. marca.
GALERIJA SKUC.
Stari trg 21. Ljubljana
V galeriji je do 24. februarja na ogled skupinska razstava
Zbignievv Libera, Mariola-Przyjemska in Roman Stanczak.
GALERIJA LOŽA Titov trg. Koper
Jannis Kounellis AMBIENTALNA POSTAVITEV. Razstava bo na ogled do 10. marca.
LIKOVNI SALON
del poljskih umetnikov Razstavljajo:
Tra celjskih knezov 9. Celie
Milan Butina TIHOŽITJA Razstava bo na ogled do 27. februarja.
GALERIJA
SODOBNE UMETNOSTI Trg celjskih knezov 8. Celie
V	galeriji je do 31. marca na ogled pregledna razstava slovenskega stripa.
POKRAJINSKI MUZEJ. Glavni trg 24.
Sloveni Gradec
V	muzeju je do 4. marca na ogled razstava MIKI MUSTER, RAZSTAVA STRIPA IN RISANEGA FILMA.
ALPSKO SMUČANJE / SVETOVNO PRVENSTVO V SIERRI NEVADI
SP V POLETIH h
Isolde Kostner prva v superveleslalomu
Doslej največji uspeh Italijank na svetovnih prvenstvih
Urban
Franc
osvojil
bron
7. Goldberger 2. Ahonen
STERRA NEVADA - Južnotirolka Isolde Kostner je Italiji priborila prvo zlato kolajno med ženskami na svetovnih prvenstvih v alpskem smučanju. V Španski Sierri Nevadi je namreč osvojila uvodni superveleslalom pred Švicarko Heidi Zurbbriggnovo in Američanko Pi-cabo Street. Italijanska smučarka, ki bo 20. marca letos dopolnila 21. leto, je odlično smučala zlasti v drugem, revnejšem delu proge, kjer je izkoristili svoje smukaško znanje, bila pa je tudi zelo blizu padca pri naj večjem skoku 2263 metrov dolge proge, kjer je kasneje spektakularno padla (a brez posledic) slovenska reprezentantka Andreja Poti-sk-Ribič. Nemka Katja Seizinger, ena od favoritinj, ni dokončala tekme. Malo je manjkalo, da bi se dan končal s popolnim italijanskim zmagoslavjem. Barbara Merlin namreč le za devet stotink sekunde ni stopila na zmagovalni oder in se je morala zadovoljiti z nehvaležnim 4. mestom. Slovenka Mojca Suhadolčeva je z 22. mestom zaostala za uvrstitvijo, ki jo je dosegla na zadnjem SP v japonski Morioki leta 1993, ko je bila v tej disciplini 18.
Zlata kolajna pred 10.000 gledalci, med katerimi sta bila tudi španski kralj Juan Carlos in kraljica Sofija, je največji uspeh Isolde Kostner na velikih tekmovanjih. Pred tem je bila na zadnjih OI bronasta v smuku in superveleslalomu, Južnotirolka iz St. Urlicha pa je lani in letos zmagala v dveh smukih za svetovni pokal (Garmisch 1994 in Gortina 1995). »Vedno sem si želela osvojiti naslov in to mi je tokrat tudi uspelo. Vedela sem, da bo odločalo dobro obvladovanje drsenja smuči, in ker menim, da mi gre ta prvina dobro od nog, mi je to
poleg dobrih nastopov pred SP vlivalo veliko zaupanja. Kljub temu pa nisem Se nikoh zmagala v superveleslalomu in se tudi sama nisem štela med favoritinje za zlato,« se je veselila Kostnerjeva.
Italijanski as Alberto Tomba, ki se še mudi v rodni Bologni, je včeraj zavrnil kritike, ki prihajajo iz Sierre Nevade, po katerih naj bi Tomba sovražil Spance in Španijo. »To je čista laž. Dejal sem samo to, kar vsi dobro vedo. Da je zemljepisna dolžina Sierre Nevade neugodna in da je vreme izredno spremenljivo zaradi bližine Afrike. Lani so prvenstvo odpovedali prav zaradi pomanjkanja snega,« je dejal Tomba.
Izidi superveleslaloma: 1. Kostner (Ita) 1:21, 00 (100.578 km/h); 2. Zurbrig-gen (Svi) +0, 66 3. Street (ZDA) +0, 71; 4. Merlin (Ita) +0, 80; 5. Lindh (ZDA +0, 82; 6. Marken (Nor) +1, 22; 7. Guten-sohn (Nem) +1, 28; 8. Ertl (Nem) +1, 37; 9. VViberg (Sve) +1, 39; 10. Rey Bellet (Svi) +1, 43; 11. Montillet (Era) +1, 49; 12. Perez (Ita) +1,
52; 13. Haeusl (Nem) +1, 55; 14.
Zeller Bebler (Svi)
+1, 57; 15. Nobis (ZDA); 22. Suhadolc (Slo) +2, 08;
32. Koren (Slo) +3,
45.
Danes bo na svetovnem prvenstvu (pričetek ob 11.30) moški superveleslalom, v petek bo ženski kombinacijski smuk, v soboto pa moški smuk.
Trbiž potrdil kandidaturo
SIERRA NEVADA - Predsednik iniciativnega odbo-rain podpredsednik deželnega odbora Cristiano De-gano ter odbornik za šport Roberto De Gioia sta potrdila, da bo Trbiž v sodelovanju s koroškim Podkloš-terjem in slovensko Kranjsko goro ponovno kandidiral za organizacijo zimskih olimpijskih iger, tokrat za leto 2006. Na prvi v seriji tiskovnih konferenc, M so jih pripravili v Španiji ob robu svetovnega prvenstva, sta Degano in De Gioia poudarila velajvnost kandidature, ki jo bodo še izpopolnili ob upoštevanju sugestij in pomislekov, ti jih je izrekla ocenjevalna komisija Mednarodnega olimpijskega odbora ob priliti prve kandidature. Sedež OI za leto 2006 bodo izbrali čez tri leta.
Slovenija ima novega skakalnega junaka. To je Urban Franc, ki je na svetovnem prvenstvu v poletih osvojil bronasto kolajno. V nedeljo je tekmovanje končal na 4. mestu (189 m in 190 m - nov državni rekord, 364, 8 točk). Zmagovalec druge tekme je Avstrijec Andreas Goldberger, ki je poletel 194 in 198 metrov (385, 9 točke) in osovjil zlato na SP v poletih, kar je njegovo prvo odličje na SP ali olimpijskih igrah. Drugi je bil Nemec Chri-stoph Duflher (198 in 199 metorv, 379, 5 točke), tretji pa Finec Jarme Ahonen (192 in 194 metorv, 377, 2 točk), ki je bil srebrn na SP v poetih (seštevek sobotne in nedeljske tekme). V finalu naj-boljese petrindridese-terice sta od Slovencev nastopila tudi Robi Meghč (10. mesto) in Samo Gostiša (26. mesto).
Koljana, ki jo je osvojil Franc je za Slovenijo druga za srebrom Primoža Ulage leta 1988 v Oberst-dorfu.
NBA / ALI STARS GAME
Vzhod je bil boljši
Michael Jordan MVP srečanja
SAN ANTONIO - Michael Air Jordan je drugič v svoji karieri (prvič 1988) postal MVP (najkoristnejši igralec) 46. Ali Star tekme Vzhod - Zahod najboljših igralcev lige NBA, vendar so bili gledalci na koncu srečanja »razočarani«, ker ni bil izbran center Orlando Magica Shaquille 0‘Neal. Tekmo je po pričakovanju dobil Vzhod s 129:118 (33:32, 28:26, 41:22, 27:38), Jordan in 0‘Neal pa sta bila najbolj zaslužna za zmago.
Jordan je igral le 22 minut, dosegel 20 točk z metom iz igre 8:11, zadel vse štiri proste mete, imel tudi 4 skoke in asistenco. Tako je s 197 doseženimi koši na Ali Star tekmah trenutno na 6. mestu, saj je z nedeljskimi kosi prehitel legendarnega Wilta Chamberlaina, vendar je z odličnim povprečjem 21, 9 točke na prvem mestu. Shaq 0‘Neal je dal 25 točk (10:16 met iz igre), imel 10 skokov in asistenco. Odločitev je padla v tretji četrtini, ko je Vzhod naredil delni izid 21:6, glavna protagonista pa sta bila 0‘Neal (9) in Jordan (8). Igralci Zahoda so v zadnji četrtini zaigrali na vse ali nič in se s kosem lanskoletnega MVP Mit-cha Richmonda 4:09 minute pred koncem tekme približali na 103:111, potem pa je mladi Penny Hardaway (18 točk, 7 asistenc) zadel dve trojki zapored in Zahod se je moral sprijazniti s porazom. Košarkarji Vzhoda, ki so imeli 51-odstoten met, so tako zmagali šele drugič v zadnjih petih letih (29:17 za Vzhod v dosedanjih tekmah), vendar je bil v skoku boljši Zahod (57:44). V moštvu Zahoda je v prvem polčasu gledalce s
svojimi nepredvidljivimi asistencami navduševal branilec Dallasa Jason Kidd (7 točk, 10 asistenc), ki je prvič nastopil na Ali Staru in že takoj v prvi peterki. Na koncu sta bila pri Zahodu najboljša Gary Payton in domači zvezdnik David Robinson (oba po 18), Robinson pa je imel tudi 11 skokov.
Izbor igralca tekem so opraviti proti koncu zadnje četrtine, dobil pa ga je Michael Jordan s 4:3. Ko je komisar lige David Štern po srečanju podelil pokal Jordanu (na sliki), so gledalci z glasnimi vzkliki in žvižgi spreje-
ti to odločitev. »Jaz nisem izbiral in nimam nič s tem. Mogoče tudi tisti, ki so izbirali igralca MVP, niso imeti v očeh odličnega zaključka 0‘Neala. Bil sem zelo presenečen, ko sem po koncu tekme zaslišal svoje ime, saj je naslov zasluzil Shaq,« je dejal Jordan po tekmi. (V.M.)
Davis cup: v četrtfinalu Italija proti Južni Afriki
RIM - Nasprotnik Italije v četrtfinalu teniškega Davisovega pokala bo Južna Afrika, Id je s 3:2 izločila Avstrijo prav na dan. ko se je njen najboljši igralec, Thomas Muster, povzpel na vrh svetovme jakostne lestvice ATP. Italijani so s presenetljivo zmago proti Rusiji dosegli enega svojih največjih uspehov v tem pokalu v zadnjih dvajsetih leti. Izidi 2. in 3. dne 1. kola svetovne skupine: Italija - Rusija 3:2 (Nargiso/Gaundezi - Kafelj-nikov/Olhovski 6:4, 2:6, 5:7, 7:6, 6:4; Kafeljnikov - Gaudenzi 6:3, 3:6, 7:6, 7:5; Furlan - Cesnokov 6:0, 3:6, 6:3, 7:5). Švica -Nemčija 0:5 (Stich/Prinosil - Hlasck/Strambini 6:2, 7:5, 6:2, Pronosil - Strambini 6:3, 6:3, Dreekmann - Fflasek 6:4, 6:4); Francija - Danska 5:0 (Foiget/Raoux - Carslen/Fetterlein 4:6, 6:1, 6:1, 6:3; Koline - Carlsen 7:6, 6:4, Raoux - Fetterlein 6:3, 6:4); Indija - Nizozemska 3:2 (Haarhius/Eltingh - Paes/Bhu-pathi 3:6, 6:2, 7:6, 6:4; Paes - Siemerink 7:6, 2:6, 7:6, 7:6; Bruphathy - Eltingh 7:6,4:6,7:5,2:1 odstop). Švedska - Belgija 4:1 (Bjorkman/Kulti - Devvulf -/Nroman 6:3, 6:1, 6:4; Van Herck - Enqvist 7:5, 6:2, Larsson - Norman 7:6, 6:4); Češka -Madžarska 5:0 (Suk/Vacek - Koves/Noszaly 6:7, 6:7, 7:6,6:4k, 6:4), Vacek - Noszaly 7:5, 6:3, Novak - Krocsko 5:7, 7:6, 6:0); ZDA - Mehika 4:0 (McEnroie/Galbraitzh - Lavalle/Ortiz 7:6, 6:4, 6:3: Chang - Hemandez 6:0, 6:2, Martin - Lavalle 3:6, 7:6, 6:4. Južna Afrika - Avstrija (Ferreira/Muller - Muster/Antonit-sch 6:3,7:6,6:7,3:6,6:3; Muster - Feireira 7:5,6:7,6:4,7:6; On-druska - Schaller 6:3,6:4,6:2. Četrtfinalni pari (5. aprila): Italija - JAR, Nemčija - Francija, Indija - Švedska, Češka - ZDA
ŠPORT PO SVETU
Kasparov izenačil v dvoboju z računalnikom
PHILADELPHIA - Svetovni Šahovski prvak Gari Kasparov je v dvoboju s superračunalnikom »Deep Blue»z belimi figurami po 73 potezah izenačil izid v zmagah na 1:1. Kasparov, ti je s črnimi figurami izgubil prvi dvoboj, bo z računalnikom IBM, ti lehko v sekundi analizira prek 200 milijonov potez, igal Se štiri partije. Kot ključno strategijo v drugem dvoboju proti »poSasti«, kot je označil računalnik, je Kasparov navedel izbor varnih in zanesljivih potez namesto napada, saj je tako prisilil računalnik, da se je odprl v obrambi. »Ce zagozis, računalnik odgovori s protinapadom, če pa računalnik nima nobene grožnje, potem'opravlja svoje delo’ in mogoče ob tem pusti tudi kakšno možnost, da ga premagaš,« je povedal Kasparov, ti je izbral konservatovno katalonsko otvoritev in dobil dvoboj po 5 urah in 45 minutah. Ob tem pa so velemojstri, ti so gledali to partijo, dejati, da lahko le šahist Kasparovega kova odkrije tako majhno luknjo v sistemu ige računalnika.
Prokurorov in Di Centa
KAVGOLOVO - Rus Aleksej Kokurorov je zmagovalec tekme smučarjev tekače za svetovni pokal na 15 kilometrov v klasičnem slogu. Pri ženskah je na 10 kilometrov v klasični tehniki zmagala 33-letna Italijanka Manuela di Centa. Drugouvrščena Rusinja Lazutina je zaostala deset sekund.
Svedu Makinenu prvi rally sezone
KARLASTAD - Zmagovalec švedskega rallyja, ti šteje kot prva preizkušnja za letošnje svetovno prvenstvo, je finski dirkač Tommi Makinen z mitsubishijem in to kljub temu, da je moral tekmecem »orati« pot v svežem snegu in da pred tem na tem rallyju ni še nikjoti nastopil s konkurenčnim avtomobilom. Izidi: 1. Makinen (Fin, mitsubishi) 4.37:10; 2. Sainz (Spa, ford escort) +0:23; 3. McRae (VB, suba-m impreza) +1:05,4. Kankkunen (Fin, toyota celica) +1:28; 5. Eriksson (Sve, subaru impreza) +2:26. Vrstni red konstruktorjev: 1. Mitsubishi 47 točk, 2. Subaru 43,3. Ford 40.
SP v biatlonu: Rusiji največ kolajn
RUHPOLDING - Na biatlonskem svetovnim prvenstvu v nemškem Ruhpoldingu so razdelili Se zadnji komlet kolajn za tekmo moških Štafet na 4x7, 5 kilometra. Zmagala je štafeta Rusije pred Nemčijo in Belorusijo. Italijanska štafeta je bila deseta, slovenska pa devetnajsta. Na SP je največ kolajn (štiri zlate in štiri srebrne) osvojila Rusija.
Nogomet Rusija boljša od Slovenije
V zadnji tekmi nogometnega turnirja za članske ekipe na Malti je Rusija s 3:1 (2:0) premagala Slovenijo. Gole za Rusijo sta dosegla Simontenkov (13 in 73) in Aleničev (18), častni zadetek pa je za Slovenijo dal Gliha minuto pred koncem tekme. Obe moštvi sta nastopili v precej oslabljeni postavi v primerjavi s prvima dvema nastopoma na turnirju. V drugem srečanju zadnjega dne je Islandija s 4:1 (4:0) odpravila Malto. Končni vrstni red: 1. Rusija 9, 2. Slovenija 4,3. islanidja 3,4. Malta 1.
NEDELJSKI IZIDI
Nogomet
A liga: Milan »lovi« le še Fiorentina
IZIDI 21. KOLA: Atalanta - Milan 0:1, Bari - Piacenza 0:0, Fiorentina - Parma 1:0, Mer - Napoti 4:0, Juventus -Cagliari 4:1, Padova - Vicenza 3:2, Roma - C remonese 3:0, Sampdoria - Torino 1:0, Udinese - Lazio 1:1.
VRSTNI RED: Milan 46, Fiorentina 41, Parma 38, Juventus 35, Lazio 33, Roma 31, Mer, Vicenza in Napoti 29, Sampdoria 28, Udinese 27, Atalanta 25, Cagliari 24, Piacenza 23, Padova in Torino 21, Bari 18, Cremonese 13. '
PRIHODNJE KOLO (18. 2.): Cagliari - Sampdoria, Cremonese - Fiorentina, Lazio - Roma, Milan - Bari, Napoti -Juventus, Parma - Padova, Piacenza - Atalanta, Torino -Mer, Vicenza - Udinese.
Zaostali tekmi v B ligi
IZIDA ZAOSTALIH SREČANJ: Lucchese - Reggina 3:1, Pistoiese - Ancona 1:0.
VRSTNI RED: Cesena in Verona 34, Pescara 33, Ancona, Perugia in Bologna 32, Reggiana 31, Genoa, Venezia in Palermo 30, Cosenza in Lucchese 29, Brescia in Saler-nitana 27, F. Andria, Avellino, Foggia in Reggina 26, Chievo 25, Pistoiese 20.
C2: Forli dohitel Triestino v 93. minuti!
IZIDI: Centese - Cecina 1:1, Fano - Giorgione 2:1, Fer-mana - Imola 1:0, Livorno - Temana 2:3, Ponsacco - Pon-tedera 0:0, Sandona - Rimini 0:0, Tolentino - Baracca 0:0, Treviso - Vis Pesaro 1:2, Triestina - Forli 1:1.
VRSTNI RED: Treviso 44, Livorno 42, Temana 41, Triestina 37, Ponsacco 33, Vis Pesaro 32, Fermana, Giorgione in Rimini 30, San Dona 29, Pontedera 26, Fano in Forli 25, Baracca Lugo in Imola 23, Tolentino 22, Cecina 15, Centese 8.
PRIHODNJE KOLO: Rimini - Triestina, Cecina - Fermana, Forli - Ponsacco, Giorgione - Centese, Imola - Fano, Pontedera - Sandona, Temana - Tolentino, Pesaro - Livorno.
Triestina - Forli 1:1 (1:0)
STRELCA: Gubellini v 13. in Salvetti v 93. minuti.
TRIESTINA: Nioi, Pivetta (Tiberio od 0. min.), Birtig, Natale, Zanotto, Ubaldi, Polmonari, Pavanel, Palombo (Camporese od 51. min.), Gubellini (Battiston od 90. min.), Marsich.
Košarka
A-l liga: Illycafle se je poslovil od lige
IZIDI 21. KOLA: Teorematour Milano - Scavolini Pesaro 81:93, Buckler Bologna - Reggio Calabria 122:89, Be-netton Treviso - Cx Siena 81:65, Madigan Pistoia - Cagiva Varese 83:80, Mash Verona - Stefanel Milano 84:92, Nuo-va Tirrena Rim - Teamsystem Bologna 88:90, Olitalia - H-lycaffe 106:80.
VRSTNI RED: Buckler 34, Temasystem 32, Stefanel 28, Madigan 26, Nuova Tirrena, Scavolini in Benetton 24, Cagiva 22, Reggio Calabria 20,. Olitalia 18, Mash 16, Cx 14, Teorematour in Illycafle 6.
PRIHODNJE KOLO (18. 2.): Cagiva - Buckler, Scavolini - Benetton, Illycaffe - Mash Jeans, Nuova Tirrena - Madigan, Stefanel - Reggio Calabria, Cx - Teorematour, Teamsystem - Olitalia.
Olitalia - Illycafib 106:80 (45:42)
OLITALIA: K. VViltiams 15, Scott 16, Attruia 13, Nic-colai 25, Moltedo 20, Di Santo, Berdini 4, Zatti 1, Focardi 4, Monti 8.
Tt.T.V: Calbini 5, Guerra 4, M. VVilliams 31, Zamberlan 11, Cmdup 10, Gori 4, Gironi 9, POl Bodetto 6, Piazza.
A2 liga: Brescialat razočaral
IZIDI 21. KOLA: Koncret - Emilia 95:106, Auriga - Ca-serta 57:60, Turboiar - Banco 65:62, Polti - Floor 81:80, Jcoplastic - Benetke 115:99, Menestrello - Imola 99:95, Brescialat - Panapesca 97:105.
VRSTNI RED: Polti Cantu in Caserta 32, Venezia Benetke 30, Floor Padova in Panapesca Montecatini 24, Ko-cret Rimini 22, Casetti Imola in Reggio Emila 20, Jcoplastic Battipaglia in Brescialat Gorica, Turboair Fabriano 16, Banco Sardegna Sassari 14, Menestrello Modena in Auriga Trapani 12.
PRIHODNJE KOLO (18.2): Caserta Koncret, Banco -Polti, Panapaesca - Jcoplastic, Emilia - Menestrello, Casetti - Turboiar, Venezia - Floor, Brescialat - Auriga.
Brescialat - Panapesca 97:105 (39:54)
BRESCIALAT: Conti, Fumagalli 20, Borsi 2, Dabis 37, Milesi 9, Foschini 4, Mian 17, Gilardi 8.
PANAPESCA: Svvinson 26, Bigi, Bonaccrosi 23, Ama-bili 5, Agostini, Boni 27, Battistella 4, Forti 20, Rotelti.
Odbojka: Alpitour nadigral Sisley
IZIDI 20. KROGA: Alpitour Traco Cuneo - Sisley Treviso 3:0 (15:9, 15:8, 15:10), Lube Banca Marche Macerata
-	Las Daytona Modena 3:2 (11:15, 15:7, 14:16, 17:15, 15:11), Mta Padova - Edilcuoghi Ravenna 1:3 (14:16, 15:11, 14:16, 11:15), Jeans Hatu Bologna - Wuber Schio 2:3 (15:17,15:9,15:12,13:15,14:16), Gallo Gioia deli Col-le - Cariparma Parma 0:3 (5:15, 8:15,10:15), Gabeca Mon-tichiari - Com Cavi Neapelj 2:3 (10:15,15:12,15:12, 4:15, 12:15)
VRSTNI RED: Alpitour 36, Las Daytona 34, Edilcuoghi in Sisley 28, Gabeca in Cariparma 22, Lube 16, Mta in Com Cavi 14, Jeans Hatu in Wuber 10, Gallo 4.
PRIHODNJE KOLO (18.2.): Sisley - Wuber, Edilcuoghi
-	Alpitour, Las Daytona - Mta, Cariparma - Gabeca, Com Cavi - Jeans Hatu, Gallo - Lube.
* prvih 8 ekip se uvrsti v končnico za naslov, zadnji dve izpadeta v ligo A2.
Totocalcio
PRAVILNA NAPOVED: 2X 11 11 11 X2 122, DOBITKI: 13 (107 dobitnikov) 123.986.000 lir; 12 (5296 dobitnikov) 2.502.000 lir
Totogol
PRAVILNA KOMBINACIJA: 3-4-5-11-18-22-25-26; DOBITKI: 8 (12 dobitnikov) 450.629.000 lir, 7 (1790 dobitnikov) 2.262.000 lir, 6 (72.610 dobitnikov) 55.200 tir.
Totip
PRAVILNA NAPOVED: 22 IX 2X X2 IX 21; corsa piu: 8-6; DOBITKI: 14 (7 dobitnikov) 322.738.000 lir; 12 (94 dobitnikov) 7.204.000 lir; 11 (1837 dobitnikov) 368.000 lir; 10 (17131 dobitnikov) 39.000 tir.
r TEDENSKI PREGLED AMATERSKIH PRVENSTEV n
Tokrat izjemno ugoden obračun
Naša mašiva prednjačijo v vseh ligah in obeta se nam več napredovanj
Slovenske ekipe, ki nastopajo v amaterskih prvenstvih, so v nedeljo dosegle edinstven rezultat. Kar devet ekip je namreč odneslo ves izkupiček točk. Ena je izenačila, ena pa je izgubila, vendar v derbiju. Ta skupinski uspeh se seveda odraža tudi na lestvicah. Ce bi se s tem kolom končala prvenstva, bi kar štiri ekipe napredovale, tri bi igrale dodatna srečanja za napredovanje, nobena ekipa pa ne bi nazadovala.
V	promocijski ligi so Sovodenjd (ocena 7/8) dosegli tretjo zaporedno zmago in so tako še vedno na vrhu lestvice. Točko manj pa ima Juventina (ocena 7/8), ki je po petih kolih ponovno slavila zmago. Vrh lestvice je naslednji: Sovodnje 35, Juventina 34, Mossa 33, Rivignano 32 in Staranzano 31.
V	1. amaterski ligi so vse tri naše ekipe zmagale. Najpomembnejša pa je morda zmaga Vesne (ocena 8), ki je odpravila Ba-saldello, ki je eden od konkurentov za prestop v višjo ligo. To je omogočilo, da so se lahko Bazovd (ocena 8) z drugo zaporedno zmago in peto v zadnjih šestih srečanjih povzpeli na drugo mesto s štirimi točkami zaostanka za ProseCani (ocena 8+), ki so brez večjih težav odpravili Cividalese. V nedeljo pa je na vrsti derbi.
Proti CGS so Trebend (ocena 8/9) v 2. AL dosegli tretjo prvenstveno zmago in zapustili predzadnje mesto na lestvici, tisto namreč, ki vodi v nižjo ligo. V 3. AL je bil na sporedu derbi med Dolino (ocena 5) in Gajo (ocena 6/7). Zmagali so po pričakovanju gajevci, vendar ne z lahkoto. Kras (ocena 7) in Breg (ocena 7) sta slavila zmago, ki omogoča krasovcem, da ohranijo prvo mesto, Brežanom pa, da ne izgubijo stika z vrhom. Doberdoba (ocena 6) so dosegli četrti remi v zadnjih petih srečanjih in trenutno delijo prvo mesto s Sagradom. V nedeljo bo osrednje srečanje v Bazovici, kjer bo na vrsti povratni derbi med Zarjo in Pri- -morjem. Zanimivo pa bi moralo biti tudi na
srečanjih Staranzano - Sovodnje, Forgaria -Vesna in Vermegliano - Kras.
Jutri pa bodo na vrsti nekatera zaostala srečanja. Vesna bo s pričetkom ob 20. uri igrala na Opčinah proti Opicini. Primorec bo igral doma proti Comu, tekma bo ob 15. uri, Breg pa bo ob 20. uri gostil Venus.
Statistični podatki: odigrana srečanja 11 (1 derbi), zbrane točke 28, 9 zmag, 1 remi, 1 poraz, doseženi zadetki 18, prejeti zadetki 3, 11-metrovke v korist, 3 od katerih 1 zgrešena, 11-metrovke proti 1, izključeni 1.
Strelci: Mclaucich 13 zadetkov, Gregorič in SmiloviC 10, Pescatori in Lacalamita 9, OsmanhodžiC in An. Majcen 7, Tomizza, Gorjup, Businelli, Lakoseljac, Ravalico, Šircelj, Subelli, Vrše, Rebetz in P. Gergolet 6.
Zanimivosti: Pescatori je v nedeljo proti Cividaleseju dosegel dva zadetk, a kot mu je to uspelo tudi v prvem delu prvenstva.
Poglejmo nekaj zanimivih podatkov o naših enajstericah. Sovodnje so v svoji skupini dosegle največ zmag (10) in največ zadetkov (27. Juventina ima z 9 prejetimi zadetki drugo najboljšo obrambo prvenstva. ProseCani so prvi na kar treh lestvicah: največ zmag (10, skupaj z Zarjo), največ doseženih zadetkov (34) in najmanj porazov
(2)	. Bazovci imajo najmanjše število remijev
(3)	. Tudi krasovci so prvi na treh lestvicah: največ zmag (12), najmanj porazov (1) in največ danih zadetkov (36, kot Gaja). Mladost pa mora vse uspehe dehti s Sagradom. Obe ekipi sta namreč dosegli največ zmag (9), zabeležili najmanj porazov (2), prejeli najmanj zadetkov (11), Sagrado je dosegel 25, Mladost pa 21 golov.
Postava tedna: 1 G. D’Agnolo (Doima), 2 Fadda (Kras), 3 Guštin (Primorje), 4 Kalc (Zarja), 5 Interbartolo (Sovodnje), 6 Gombač (Gaja), 7. Devetak (Juventina), 8 Švab (Breg), 9 Granieri (Primorec), 10 Scala (Vesna), 11 Pescatori (Primorje). (E.B.)
______AMATERSKE LIGE / V PROMOCIJSKI IN 1. AL_
Sovodnje in Primorje še naprej na viti lestvice
V promocijski ligi je Juventina na drugem mestu, v 1. AL pa je druga Zarja - Odličen nastop Vesne proti Basaldelli
Sovodnje - Ponziana 1:0 (0:0)
STRELEC: Zotti v 83. min.
SOVODNJE: Gergolet, Černič, Tomšič, Tomizza, Sambo (od 70. min. Fajt), Devetak, Zotti, Interbartolo, Goriup, Ca-porale, Businelli (od 90. min. Peteani).
Ko že misliš, da gola kljub vsemu ne bo, ti ga Sovodnje zabijejo. Ne da bi zmaga Sovodenjcev ne bila zaslužena, ravno nasprotno, toda kot se v nogometu večkrat zgodi, se pri »belem izidu« zaključijo tudi zelo dopadljive tekme.
»Belo-modri« so začeli brez Hmeljaka in rahlo poškodovanega Fajta, kar se je s pomaknitvijo Interbartola na mesto »libera« zlasti poznalo na sredini igrišča. Sele proti koncu prvega polčasa so domači začeli predvajati običajno igro in uvod v nadaljevanje je bil napisan.
V drugem delu so Sovodnje povsem gospodarile na terenu. Ce bi se kot večkrat na gmajni igralo »trije koti, ena enajstmetrovka«, bi se streli z bele točke kar vrstili. Omembe vrednih posegov Ponzianin vratar Gherbaz vseeno ni opravil, ker so bili domači pri zaključevanju
Marko Zotti je neubranljivo zatresel mrežo Ponziane
zelo netočni. Zadnjih dvajset minut pa Tržačani sploh niso prišli iz obrambne četrtine igrišča. Celo tržaški navijači so ugotavljali, da gre za pravo obleganje. Večkrat je z osebno potezo poskusil Goriup, nevaren je bil tudi Businelli, končno pa je nepogrešljivi Fajt preigral svojega čuvaja in podal do Zottija, ki je neubranljivo zatresel mrežo.
IZIDI IN LESTVICE
Promocijska liga
IZIDI 19. KOLA: Cussignacco - Staranzano 1:1; Flumignano -Rivignano 1:0; Juventina - Torviscosa 2:0; Maranese - Aiello 0:2; Pro Fiumicello - San Luigi 0:3; Ruda - Manzano 2:3; San Can-zian - Mossa 0:1; Sovodnje - Ponziana 1:0.
Prihodnje kolo: Aiello - Cussignacco, Manzano - Pro Fiumi-cello, Mossa - Flumignano, Ponziana - Ruda, Rivignano - Maranese, San Luigi - Juventina, Staranzano - Sovodnje, Torviscosa -SanCanzian.
VRSTNI RED: Sovodnje 35; Juventina 34; Mossa 33; Rivignano 32; Staranzano 31; Manzano in Aiello 29; Ponziana in Cussignacco 28; Maranese 27; San Luigi 24; San Canzian 23; Flumignano 21; Ruda 13; Torviscosa 11; Pro Fiumicello 9. PRIHODNJE KOLO: Staranzano - Sovodnje, S. Luigi - Juventina.
1.	amaterska liga
IZIDI 19. KOLA: Medeuzza - Pagnacco 3:1; Opicina - Forgaria 0:1; Pradamano - Zarja 0:1; Primorje - Cividalese 4:1; Reane-se - Tavagnacco 0:0; Torreanese - Aurora B 3:1; Union 91 - Buie-se 2:2; Vesna - Basaldella 2:0.
VRSTNI RED: Primorje 37; Zarja 33; Basaldella 31; Torreanese in Union 91 30; Medeuzza 28; Forgaria 27; Vesna 26; Reane-se 25; Cividalese, Pagnacco in Opicina 23; Tavagnacco 19; Buie-se 18; Aurora B14; Pradamano 12. PRIHODNJE KOLO: Forgaria
-	Vesna, Zarja - Primorje.
2.	Amaterska liga
IZIDI 18. KOLA: C.G.S. - Primorje 1:4; Como - Mariano 1:1; Medea - Roianese 1:0; Moraro - Azzurra 4:1; Portuale - Pro Ro-mans 1:3; San Lorenzo - Domio 2:0; Villesse - Gam. Prisco 2:0.
VRSTNI RED: San Lorenzo 38; Como in Domio 34; Medea 31, Pro Ronians 30; Mariano 28; Moraro 24; C.G.S. 23; Portuale 19; Villesse 18; Azzurra 17; Primorec 13; Cam. Prisco 12; Roianese 9. PRIHODNJE KOLO: Primorec - Moraro.
3.	amaterska liga
Skupina F
IZIDI 17. KOLA: Azzurra - Foligano 2:1; Sagrado - Grado 2:1; San Vito - Castions 1:0; Strassoldo - Begliano 3:0; Teizo - Pieris 1:0; Torre - Ontagnanese 2:1; Viha Vicentina - Mladost 0:0.
VRSTNI RED: Sagrado in Mladost 32; Torre 31; Strassoldo 29; Folgiano, Viha Vicentina in Begliano 24; Azzurra in Ontagnanese 19; Castions 18; San Vito 17; Pieris 15; Terzo 11; Grado 8. PRIHODNJE KOLO: Mladost - Azzurra.
Skupina G
IZIDI 17. KOLA: Aurisina - Breg 0:1; Cus - Union 2:2; Dolina
-	Gaja 0:1; Kras - San Vito 2:0; Mont. D. Bosco - Vermegliano 1:2; Servola - Romana 0:2; počiva: Venus.
VRSTNI RED: Kras 40; Gaja 35; Vermegliano 33; Romana 31; Breg in S. Vito 30; Servola - in Cus 21; Aurisina 13; Dolina 10; Venus 9; Union 8; Mont. D. Bosco 7. PRIHODNJE KOLO: Breg -Cus; Gaja - Servola; S. Vito - Dolina; Vermegliano - Kras.
AMATERSKE LIGE / 3. AL
Gaja dobila derbi z Dolino Uspešna tudi Breg in Kras
V 2. AL predragocena zmaga trebenskega Primorca
Dolina - Gaja 0:1 (0:1)
STRELEC: Subelli v 41. min. (11-me-trovka).
DOLINA: G. D’Agnolo, Botteri, Zobec, S. D’Agnolo, Ota (Rapotec), Canazza, Scibilia, Russo, Bozzi (Mamssi), Curzolo.
GAJA: Vesnaver, Castro, Parovel, Pughe-se, Vegha, Craievich, M. Kalc (Smilovich), Gombač, Vrše (Giursi), Subelh, Musolino.
Derbi med Dolino in Gajo ni bil preveč privlačen. Gajevci so sicer pokazali več, predvsem v napadu, vendar niso nikoh nadigrah domačinov, ki so predvsem v drugem delu srečanja igrah solidno v obrambi in na sredini terena. V napadu pa ni bilo igralca, ki bi znal konkretiznati delo soigralcev. Gajevci so takoj po začetnem žvižgu prevzeli vajeti igre v roke in začeli ogrožati vratarja Doline, ki je nekajkrat res odlično posegel. Edini zadetek je padel malo pred odmorom. Sodnik je zaradi dotika med Kalcem in Oto pokazal na belo točko, strel pa j uspešno izvedel Subelh. Minuto kasneje so Dolinčani zadeh vratnico. V nadaljevanju je bila igra bolj umirjena, gajevci so zapravili Se nekatere priložnosti, domačini pa so več vodih žogo. (E.B.)
Kras - San Vito 2:0 (1:0)
STRELCA: Rebetz v 39. in Lacalamita v 91. minuti.
KRAS: Rebez, Fadda, Surez (Norbedo), Al. Majcen, Vatta, Coccoluto, Lepore, Lacalamita, Rebetz (An. Majcen), Macor, (Suc), Chies.
Krasovci so z dvema zadetkoma, enega po vsak polčas, brez večjih težav odpraviti enega od konkurentov za napredovanje. Posebno lep je bil prvi zadetek s strelom Rebetza. (E.B.)
Junior Aurisina - Breg 0:1 (0:1)
STRELEC: Švab v 12. minuti.
BREG. Cecchini, Paoletti, Maiorano,
Laurica, Olenik (Bnzzi), Chermaz (SLavec), Švab, Camassa, Paoh, Naldi (Vuk), Šircelj.
Po zelo borbenem srečanja je Brežanom uspelo odnesti cel izkupiček točk. Edini zadetek je dosegel Švab, ki je preusmeril v mrežo podajo Naldija. (E.B.)
NA GORIŠKEM
Viha - Mladost 0:0
MLADOST: Trevisan, Kobal (Marušič), D. Gergolet, Argentin, Monticolo (Poropat), Zin, Bressan, Fonatana, Blason, P. Gergolet, Sita.
Proti močni in tehnično dobro pripravljeni ekipi Ville Vicentine je doberdob-ska Mladost osvojila dragoceno točko.
Po obetavnem začetku nase ekipe (lepe priložnosti za gol so imeli Peter Gergolet, Blason in Argentin) so v nadaljevanju prevzeti pobudo v svoje roke gostitelji, ki so zadeli tudi dve vratnici. Prav ob koncu srečanja pa bi lahko Mladost dosegla zmgo-viti zadetek: Blason je izvedel prosti strel, toda žoga se je odbila od vratnice.
2. AMATERSKA LIGA
CGS - Primorec 1:4 (0:1)
STRELCI ZA PRIMOREC: Policardi, Granier, Naperotti in Predonzan.
PRIMOREC: A. Gorana, Savino, Passon, Policardi, Gargiuolo, Naperotti, Granieri, Santi Predonzan, Apuzzo, M. Gorana.
Primorčevi nogometaši so končno zaigrati, kot znajo, in predvsem tako, kot mora igrati ekipa, ki se bori za obstanek v ligi. To so dokazali proti solidnemu moštvu CGS, ki jih je v prvem delu tega prvenstva v Trebčah premagala z 2:1. Za predragoceno zmago si vsi Primorčevi igralci zaslužijo pohvalo, saj so igrati borbeno, požrtvovalno ter uspešno tako v obrambi kot v napadu.
Ze jutri bo Primorec spet na igrišču. V Trebčah bo namreč ob 15. uri igral zaostalo tekmo proti Comu.
Kaj še reči? Sovodnje so na prvem mestu, ko do konca prvenstva manjka še enajst kol. Obstanek je že zdavnaj bil pod streho, cone UEFA ni, zato res ni zgrešeno razmišljati o edinem možnem preostalem cilju, po novem napredovanju.
Dimitrij Križman
Juventina - Torviscosa 2:0 (0:0)
STRELEC: Devetak v 64., avtogol.
JUVENTINA: Zanier, Kavs, Tommasone, Trevisan, Candutti, Peteani, Devetak, Zamar, Tabaj, Braida (Kovic), Cecotti (Gambino).
štandresko moštvo je po pričakovanju premagalo predzadnjeuvrsče-no Troviscoso, zmaga pa ni bila enostavna, kot kaže končni izid, čeprav je bila premoč naše ekipe več kot očitna.
V prvem delu tekme je bila igra zelo raztrgana. Gostitelji so imeli sicer več priložnosti za zadetek, pri zaključevanju na nasprotnikova vrata pa so bili netočni, prav ob koncu polčasa je bil izključen Candutti, kar bi lahko zelo otežkočilo delo Juventi-ninega moštva. Prav ta izključitev pa je dala ekipi novega elana, tako da so se vsi igralci požrtvovalno vrgli v boj in kronali svoj trud s krasnim golom, ki ga je v 19. min. dosegel Marko Devetak. Braida je prodrl po desni, podal v kazenski prostor, Marko Devetak pa je v akrobatskem skoku z glavo prehitel svojega neposrednega branilca in poslal žoogo v mrežo. Zares sijajen zadetek.
Juventina je Se naprej imela pobudo v svojih rokah. Ustvarila si je Se več priložnosti za zadetek, dosegla pa je le en gol in še to po »zaslugi« nasprotnikovega branilca, ki je ukanil lastnega vratarja.
1. AMATERSKA LIGA
Pradamano - Zarja 0:1 (0:1)
STRELEC: Tittonel v 10. min.
ZARJA:	Cocevari,
Dussoni, Ferluga, Štrukelj, (Grgič 46’), Kalc, Ispiro, Tittonel, (Prisco 67’), Altaraz, Ravalico Sclaunich, Gregorič.
Zarja nadaljuje serijo pozitivnih rezultatov. Sedaj je druga na lestvici in zaostaja le štiri točke za vodilnim Primorjem. V Pradamanu so zarjani igrali pod lastnimi sposobnostmi, morda zato, ker so podcenjevali skromnega nasprotnika in niso pokazali, česa zmorejo. Sicer so takoj prevzeli pobudo v svoje roke in Ravalico bi že v prvi minuti lahko iz neposredne bližine povedel, vendar je bil netočen. Takoj nato je poskušal Gregorič, vendar je žoga za las sla mimo vrat. V 10. minuti je Zarja povedla po zaslugi borbenega Tittone-la, ki se je znašel sam pred nasprotnikovimi vrati ter z glavo poslal žogo nemoteno v nasprotnikovo mrežo. Zarjani so do konca prvega polčasa napadali, vendar brez posebne odločnosti.
V drugem polčasu, v 10. minuti je bil Gregorič zrušen v samem kazenskem prosotoru, sodnik je zaradi prekrška izključil nasprotnikovega igralca, ni pa dosodil 11-metrovke, marveč samo prosti strel v korist zarjanov. Vsi so mislili, da bo zdaj Se lažje in da bo Zarja dala točo golov. Tako pa ni bilo, saj so v nadaljevanju in do konca igre več pokazali domačini, pa čeprav niso bili nikoli posebno nevarni. (1.2.)
Vesna - Basaldella 2:0
(1:0)
STRELCA: Soavi iz 11- metrovke v 30. min., Scala v 64. min.
VESNA: Zemanek, N, Sedmak, Giovini, Man-tovani, Soavi, Leonardi, Lakoseljac, Padoan (Grassi), Zocco (Kri-sciak), Scala (Pipan), P. Sedmak.
Vesna je gotovo odigrala eno svojih najboljših tekem v tej sezoni. Kriški nogometaši so nadigrali močno Basal-dello, ki je bila do nedelje druga na lestvici, v vseh elementih igre in predvsem so zadovoljili zaradi zvrhane mere borbenosti in požrtvovalnosti. Že dejstvo, da je bil daleč najboljši mož v vrstah gostov vratar, jasno kaže, da so Vesnini nogometaši stalno oblegali nasprotnikova vrata. Gostje so sicer reagirali v začetku drugega polčasa, ostali del srečanja pa je bila premoč kriškega moštva več kot očitna.
NAMIZNI TENIS / KRAS ADRIA CARAVAN V ZENSKI A LIGI
Po zmagi v Messini še trdneje na 5. mestu
Krasovke prepustile nasprotnicam le eno točko
Prepričani smo bili, da gredo Krasove prvoligaši-ce v Messino po nove prvenstvene točke. In zares nas niso razočarale. Medtem ko so Krasove igralke že hitele na letalo smo iz telovadnice v Messini dobili informacijo, da so zmagale z izidom 2:6, vendar se je verjetno ta rezultat nanašal na prvo srečanje v Zgoniku. Dejansko so krasovke izgubile le en sam dvoboj in sicer prvega, ki se je odvijal med tujko, trenerko Che Lina Larisso Lavroukhino in Ano Ber-san. Ana je imela pred tekmo tehnični problem. Menjala si je gume na loparju, a lepilo ni prijelo, tako da je morala igrati s starimi. Vendar je treba priznati, da je nova me-sinska moc zelo dobra igralka.
Ostali potek tekme je bil predvidljiv. 11-letna Bolgarka Nicoletta Stefanova je našima igralkama druge jakostne ekipe Katji in Vanji Milic 'iztrgala le en niz, več pa nasprotnikovi ekipi ni uspelo doseči. Krasova Kitajka Wang (na sliki) ostaja še
naprej nepremagljiva igralka prvenstva. Zopet je prispevala dve točki. NaraSCajnica Laura Casto-rina ni mogla do živega tehnični izkušenosti Krasove drugokategornice Vanje Milič. Ana Bersan pa je z zmago nad Roso Sulfarovo postavila končni izid srečanja 1:6. Kras Adria Caravan si je s Četrto prvenstveno zmago dodobra zasidral na petem mestu, ki ga bo skoraj verjetno obdržal tudi po 11. krogu prihodnjo soboto, ko se bo doma srečal s predzadnje uvrščenim San Marcom in Verone.
Che lin Messina - Kras Adra Caravan 1:6
Lavroukhina - Bersan 2:0 (21:16, 21:17), Stefanova - Katja Milič 1:2 (18:21, 21:18, 18:21), Sul-faro - Wang 0:2 (10:21, 5:21), Castorina - Vanja Milic 0:2 (13:21, 9:21), LavToukhina - Wang 0:2 (7:21, 14:21), Stefanova -Vanja Milic 1:2 (22:20, 13:21, 18:21), Sulfaro -Bersan 0:2 (20:22,17:21).
Ostala izida 10. kroga: Cocaglio - Fiamma Archi-mede Messina 6:1, San Marco Verona - Fiamma
Al.Ar. Messina 1:6. Tekma med Castellano in Angero je prenesena.
Vrstni red: Castellana, Castelgoffredo 16, Cocaglio 15, Fiamma Al. Ar. Messina 13, Angera 12, Kras Adria Caravan Zgonik 9, Fiamma Archime-de Messina 7, San Marco Verona in Che Lin Messina 2 todd.
Ženska B liga
Izida 11. kroga: Kras Corium - Flash Club Sarnthein 4:1, Juvenes Serravalle RSM - Cus Sassari 5:0, Arezzo in Edera Forli sta počivala.
Prihodnjo soboto bodo počivale krasovke zaradi Lane, ki je odstopila iz prvenstva.
Vrstni red: Juvenes Serravalle RSM 16, Kras Corium Zgonik 15, Edera Forli 12, Linus Arezzo in Cus Sassari 10, Flash Club Serentino 9 točk.
Moška Cl liga
Po odstopu ah diskvalifikaciji zadnjeuvrščene Pellicane iz Trsta ostaja stanje moštva Krasa Acti-va še zmeraj na mrtvi točki. V skupini je sedaj sedem ekip, iz prvenstva pa nazadujeta dve. Glavna kandidata sta Kras Ac-tiva in Cus Udine, s katerim se bodo krasevci pomerili na pustno nedeljo.
Izidi 11. kroga: PeUica-na Trieste - Fincantieri Trieste neodigrano, Kras Activa - Quartiere 7 Padova 1:5, Azzurra Gorizia - Vicenza 5:0, Rangers San Rocco Udine - Cus Udine 5:4.
Vrstni red: Chiartiere 7 Padova in Azzurra Gorizia 17, Fincantieri Trieste 15, Rangers San Rocco Udine in Vicenza 14, Cus Udine 12, Kras Activa Zgonik 11. (J.J.)
ROKOMET
Krasovke v napadu niso bile učinkovite
Prvenstvo B lige je prezahtevno
Caldogno - Kras 23:8 (10:5)
KRAS: Klara Calzi, Bizjak 4, Kermec, Jagodic 2, Milkovič, Rudolf 1, Ste-gelj, Ukmar 1.
Krasove rokometašice so visoko izgubile proti premočni ekipi iz Vicen-ze. Naša dekleta so nastopila v okrnjeni postavi zaradi serije poškodb nekaterih ključnih igralk. Kljub temu pa so se rezervne igralke na najboljši naCin izpolnile svojo nalogo.
V prvem polčasu so se krasovke znašle v velikih težavah, saj niso mogle priti do gola. Na nasprotni strani pa so se domačinke takoj razigrale. V 15. min. so se naše zbrale in zaigrale nekoliko bolje. Drugi del sje bil podoben prvemu.
Trener Krasove ekipe Božjeglav je po tekmi potrdil, da so zgoniške varovanke igrale po svojih močeh. Zal je letošnje prvenstvo res kvalitetno in prezahtevno za našo ekipo, ki ne zmore doseči zmage. Naslednjič bodo krasovke konCno spet igrale na domačem igrišču z ekipo Musile.
(Vesna)
HOKEJ NA KOTALKAH
Zaslužen poraz Poletove vrste proti Goriziani
Goriško moštvo prevzelo vodstvo na lestvici - Slaba igra naše ekipe
UG Goriziana - Polet Elettroantoni 6:2 (2:1)
POLET: Biasizzo, Cer-vo, Fonzari 1, Russo, Moj-mir Kokorovec, Calligaris 1, Bognolo, Samo Kokorovec, Kalik, Rados, trener Tirello.
Pred velikim številom gledalcev v Comu je Pole-tovo moštvo zasluženo izgubilo proti močni ekipi UG Goriziane, ki je tako prevzelo prvo mesto na lestvici C lige. Pričakovanje za to srečanje je bilo v hokejskem ambientu dokajšnje, saj je odločalo o prvem mestu na lestvici.
Poletovci so povedli že po 3. minute igre s Calli-garisom. Bliskovito vodstvo je verjetno uspavalo openske hokejiste, ki so nato povsem popustili. Gostitelji so najprej stanje izenačili in v prvem polčasu dosegli še en gol. Openski hokejisti pa so se v glavnem le branili (in tudi to slabo).
Enaka slika se je ponovila tudi v dragem polčasu. Naše moštvo je prejelo še štiri zadetke, doseglo pa le en gol in tako je bil visok poraz neizbežen.
Po tem porazu je Pole-
tovo moštvo spet zdrknilo na 4. mesto razpredelnice, tako da sedaj postaja vključitev v boj za napredovanje izjemno težka še posebno, če bodo poletovci igrali tako povprečno kot v soboto v Comu.
Poraz in zmaga Poletovih dečkov
Poletovi dečki so v nedeljo igrali dve tekmi. V prvi so morali priznati premoC Bassana A in izgubili z 0:8 (0:4), v drugi pa so premagali Bassano B z 2:0 (1:0). Oba zadetka za Poletovo ekipo je dal Spadoni.
Predvsem na drugem srečanju proti Bassanu B so poletovci diobro igrali in pokazali, da začenjajo odkrivati skrivnosti te igre. Izpeljali so lepe in učinkovite akcije, bili pa so tudi bolj agresivni.
Naj omenimo tudi, da je Poletova edina ekipa, ki igra z »rolerji«.
Na obeh tekmah je Polet nastopil z naslednjo postavo: Biasizzo, Suc, Perenič, KrižmanCiC, Leo-nari, Spadoni, Segulin, Cartago, trener Samo Kokorovec. •
KOŠARKARSKI IZIDI
Moška B liga
IZIDI 23. KOLA: Biella - Stracciari 71:79, Jadran TKB
-	Cassemo 73:75, Gesteco - Desio 82:70, Riva - Šesto SG 90:83, Robur - Collegno 80:73, Scame - Oderzo 71:69.
VRSTNI RED: Ing Biella 32, Legnoflex Oderzo in Riva del Garda 28, Jadran TKB in Gesteco Čedad 24, Robur Varese, Stracciari Monza in Banco Desio 20, Bcci Cassano in Scame Bergamo 18, Sanfilippo Collegno 14, Šesto San Giovarmi 6.
PRIHODNJE KOLO (nedelja, 18.2.): Cassano - Riva del Garda, Collegno - Biella, Stracciari - Gesteco, Legon-flex - Jadran TKB (18.00 v Oderzu), Desio - Scame, Šesto
-	Robur.
Moška C2 liga
IZIDI 17. KOLA: Ardita - Udinese 95:89, Alte - Itala Gradišča 74:101, Barcolana - Manzano 90:75, Pagnacco -Spilimbergo 87:99, Intermuggia - Bor Radenska 82:78, Sgt - Pom 109:99, Staranzano - Martignacco 98:89, Vir-tus Friuh - Porcia 80:101.
VRSTNI RED: Martignacco 30, Manzano in Pom Tržič 26, Itala San Marco Gradišče in Porcia 22, Ardita 20, Pagnacco, Spilimbergo in Staranzano 18, Udinese, Intermuggia in Sgt Motonavale 14, Barcolana 12, Bor Radenska 10, Virtus Udine in Arte Bittesini 4.
PRIHODNJE KOLO (sobota, 17.2.): Arte - Pagnacco, Bor Radenska - Virtus (20.30 v Trstu), Manzano - Sgt, Pom - Martignacco, Pircia - Itala, Staranzano - Barcolana, Spilimbergo - Ardita, Udinese - Intermuggia.
Moška D liga
IZIDI 16. KOLA: Acli Trst - Dom Agorest 81:75, Adi Ronchi - Scoghetto 53:50, Cus Trieste - Lega Nazionale 77:58, Inter 1904 - Momo Gid 91:102, Isonzo Senators -Građo 97:84, Kontovel - Largo Isonzo 78:72, Libertas -Goriziana 90:95, Santos - Cicibona Helvetius 73:68.
VRSTNI RED: Citibona Helvetius 30, Infoter Goriziana 26, Cus Trieste in Santos 24, Grado 20, Dom Agorest, Kontovel in Acli Ronchi* 18, Momo Gib 16, Inter 1904 14, Acli Trst 10, Libertas*, Largo Isonzo in Lega Nazionale in Senatore 8, Scoghetto 4. (*tekma manj)
PRIHODNJE KOLO (17.2.): Cicibona Helvetius - Kontovel (18.15 v Trstu), Dom Agorest - Inter 1904 (20.00 v Gorici), Goriziana - Isonzo Senatore, Grado - Acli TS, Largo Isonzo - Acli Ronchi, Lega Nazionale - Libertas, Momo Gib - Santos, Scoghetto - Cus Trieste.
Obvestilo
SPDG - SMUČARSKI ODSEK
obvešča, da sprejemajo prijave za tekmovanje - 15. Slovensko zamejsko smučarsko prvenstvo 1996 -, ki bo 25. februarja v Fomi di Sopra v priredbi SK Brdina. Prijave na sedežu društva vsak Četrtek, od 19. do 20. ure. Skrajni rok za prijave 22. februarja. Društvo bo poskrbelo tudi za avtobusni prevoz za tekmovalce in smučarje-izletnike.
____KOŠARKA / ZA NAŠA MOŠTVA SE NADALJUJE KRIZNO OBDOBJE_
Jadran TKB: sedem zmag v gosteh, šest porazov v tržaški športni palači
Marko Hmeljak je bil med redkimi, ki si zasluži pozitivno oceno za sobotni nastop (Foto Balbi/KROMA)
Nadaljuje se krizno obdobje naših košarkarskih moštev, ki so v zadnjem koncu tedna doživela kar 4 poraze in eno samo tesno zmago. Ker pa je vsaka tekma vredna posamične obravnave, si oglejmo po vrsti, kako je prišlo do negativnih preobratov in kakšne so lahko posledice.
B liga: Ne moremo skrivati dejstva, da so jadranov-ci tokrat, vsaj podzavestno, stopih na igrišče brez prave motivacije in brez noža med zobmi, z mislimi, ki so že usmerjene v vse bližji pričetek drugega dela prvenstva, ki bo odločal o napredovanju v elitno B ligo. Je pa tudi res, da ima letošnji Jadran vsaj nekaj skupnega z zgodbo o zdravniku Jekylu in gospodu Hy-du. Skorajda neverjeten je podatek, ki govori o sedmih zmagah (v desetih tekmah) v gosteh ter o šestih porazih (v enajstih tekmah) pred domaCo publiko. Kakšni so razlogi tako slabe igre in posledično tolikih porazov v tržaški športni palači si skoraj nihče ne zna razložiti, saj so VremCe-vi fantje v gosteh zadali skoraj vsem nasprotnikom pravo košarkarsko lekcijo, tako glede igre kot odnosa. O sobotni tekmi res ni treba zgubljati besed, saj sta le Budin in Hmeljak zaigrala na dobri ravni, Oberdan je dalj časa sedel zaradi poškodbe, vsi ostali pa so
bili le bleda senca igralcev, ki so jim v številnih telovadnicah po Italiji ploskali tudi nasprotnikovi navijači. Jadranovci imajo sedaj pred seboj le še eno tekmo, v Oderzu, zatem pa se bo... pričelo pravo prvenstvo!
C2 liga: In tri! Tretji zaporedni tesni poraz je borovce potisnil v ozadje in Krečicevi fantje so z novo zamujeno priložnostjo vsaj začasno stopili iz vlaka, ki pelje do obstanka v ligi. Ob novem nesrečnem porazu belozelenih je treba žal tudi zabeležiti nove znake prebujanja skoraj vseh ostalih tekmecev, ki naprezajo moči, da bi se Cimprej oddaljili od »pobesnega območja«. V kolu presenečenj je namreč Barcolana (res izredno požrtvovalno moštvo, ki je v zadnjih letih ostalo brez celotne prve peterke!) povozila Manzano, Sgt je blokirala Pom, Staranzano pa je vodilnemu
Martignaccu zadal letošnji drugi poraz. To pomeni, da imajo borovci (10 točk) sedaj pred seboj le Barcolano (12), ostah pa imajo že najmanj štiri točke naskoka. Ker pa je pot še zelo dolga, se zadeve ne sme dramati-zirati, res pa je tudi to, da bodo borovci morali v soboto doma z zadnjeuvršCe-nim Virtusom zmagati za vsako ceno.
D liga: Po mesecih veselja in zaporednih zmag so cicibonaši po tekmi s Santosom prvič odšh v slačilnico premagani. Treba je sicer priznati, da so nasprotniki zaigrali »na smrt« in so od prve do zadnje sekunde napeh vse mišice, medtem ko so si Furlanovi fantje privoščili nekaj odvečnih pavz, kar se je ob koncu tudi maščevalo. Ze v prvem polčasu je Santos pobegnil na +12, v drugem delu pa je Helvetius zaigral kot zna in po dolgem zasledovanju
tudi povedel. Odločilne so tako bile zadnje minute, ko so plavobeh trikrat zapored slabo napadali, domači košarkarji pa so bikrat zadeli v črno in si priigrali prednost šestih točk. Trojka Persija in ukradena žoga sta Ciciboni dali še eno možnost za preobrat, nova izgubljena žoga pa je izničila zadnjo šanso. Kljub temu pa ostaja prednost Cicibone zadovoljiva.
Ge so cicibonaši kljub vsemu pustih igrišče z dvignjeno glavo, tega ne moremo reci za Dom, ki je doživel nov šok. Katasbofalni odstotki pri metu, slaba obramba in skorajda apatičen pristop so domovce privedle do poraza s tržaškim Adijem, nujno pa je. da se belordeci ponovno pogovorijo med sabo.
Edino zmago so tokrat dosegli Kontovelci, ki pa so s prikazano igro vse prej kot zadovoljiti. Proti Largu Isonzu so namreč zaostajati celih 36 minut in le končnemu sprintu Boruta Perto-ta se gre zahvaliti za končni preobrat.
Peterka tedna: Borut Per-tot (Kontovel), Jan Budin (Jadran), David Baruti (Bor), Rich Battilana (Cicibona), Vasja Jarc (Dom).
Rezervna peterka: Stefan Persi (Cicibona), Pavel Kralj (Kontovel), Marko Hmeljak (Jadran), Danjel Gulič (Kontovel), Giuliano Rasman (Bor).
(VJ)
PROMOCIJSKA LIGA
Polet Metra - Omnia Co-struzioni 57:86 (41:39)
POLET: Berdon 6, Pertot 6, Malalan 7, Taučer 8, Klanjšček 15, Spacal 5, Gre-gori 10, Doles, Legiša, Presi, bener Počkaj.
TRI TOČKE: Klanjšček 1. PON: Spacal.
Po prvem polčasu nihče ne bi verjel, da bodo poletovci tako visoko izgubiti. V prvem delu igre je namreč opensko moštvo zelo dobro igralo tako v obrambi kot v napadu, v nadaljevanju pa je popustilo na vsej črti. Doseglo je le 16 točk, gostje pa so jih v tem delu zbrali kar 30. S tako igro je bil seveda visok poraz neizbežen. (J.B.)
1. DIVIZIJA
Planet - Sokol 54:60 (25:31)
SOKOL: Spacal 2, Križman 15, Rizzante, Rupel 6 (1:2), Stoka 10 (2:5), Čeme 11 (3:6), Cingerla 5 (3:4), Ban 7 (1.2), Daneu 4, bener E. Ban.
TRI TOČKE: Križman 1, Rupel 1.
Sokolovi košarkarji so dosegli svojo prvenstveno zmago. Z dobro igro tako v obrambi kot v napadu so zasluženo premagali sorazmerno mlado ekipo Planeta. Našemu moštvu se sicer pozna, da mu manka center, ki bi se uveljavil pod košema, če pa bo igralo tudi v nadaljevanju tako kot tokrat, je pričakovati še več zadoščenj.
ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO
Torek, 13. februarja 1996
Horoskop j
zapisal B. R. K.
M
<&L
m,
OVEN 21. 3. - 20. 4: Prijatelju boste velikodušno pomagali pri razpletanju zanke, v katero se je ujel zaradi svoje nepremišljenosti Ni daleč čas, ko bosta zamenjala vlogi, zato se karseda potrudite.
BIK 21.4-20.5.: Sprijaznili se boste z dejstvom, da je vsakdo ujetnik svojih zablod, zato ne boste vec obsojali tistih, ki se izmikajo moralnim obljubam, ampak se boste raje oprli na lastne moči
DVOJČKA 21.5.« 21.6.: Naučili se boste nekaj zelo koristnega. Čeprav ste to vedeli že zdavnaj, vam je vendarle nekaj manjkalo: namreč osebna izkušnja, brez katere vsako znanje ostaja suhoparen, pozabljiv podatek.
RAK 22. 6.-22. 7.:Partner v" bo bogato nagradil za pozornost, s katero ste se mu posvečali v oMobju krize, ko vas bo doletela njegova usoda, pa vas bo pustil same, saj bo vedel, da rojevate notranjo moč.
LEV 23.7. - 23.8.: Ugotovili boste, da vam je naga-jivec, ki vam je zadnje čase mešal štrene, pravzaprav zelo dobrohotno bitje, saj vam je pomagal, da se naučite opirati nase, čeprav to ni bil njegov namen.
DEVICA 248.-22.9.: Razmišljah boste o možnostih nove zaposlitve, vendar boste ugotoviti, da bi vam prilagajanje novim odnosom popilo preveč energije, sedanje ddovno okolje pa kar kriči po novostih.
TEHTNICA 23.9.-22.10.: S treznim umom boste osvetlili sit spora, nato pa z izbranimi besedami priznali svoj delež. Ker ne boste obsojali, vas bodo radi posnemali, zato o nesporazumu ne bo več niti sledu.
ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Neuspehi vam ne bodo pobrali poguma; nasprotno: izzvali bodo vašega bojevni-Skega duha in vas navdali z novo eneigjjo. V vasem obiju bo zavel vihar, ki bo vsem pokazal njihovo pravo mesto,
SIREEC 23.11. - 21.12.: Čudili se boste partnerjevi ravnodušnosti do vaših tegob. Nikar ne mislite, da je brezdušen; zeli vas zgolj opozoriti, da je tolažba dvorezen meč. Po eni strani godi, po drugi uspava.
KOZOROG 22.12.-20. 1j Pri vzpenjanju navkreber se boste spotikali predvsem ob polena, ki jih bo pred vaše noge metala vaša lastna črnogledost. Postojte torej in počakajte, da se vam razjasnijo vremena.
VODNAR 21.1.-19,2.: Dokončno boste spoznali, da ni napredovanja brez manja, zato se boste zažrli med učene strani in preučevali poti izkušenih mojstrov življenja. Naposled bo vaš bister um odkril novo.
RIBI 20.2. - 20.3.: V spoznanju, da je poreklo vaših sedanjih težav v vaši zgodovini, se vam bo zazdelo koristno pokukati tudi tja, kamor tuji pogledi ne sežejo, Toliko bolje, kajti kritikov ste že do grla siti.
BAROMETER RAZPOLOŽENJA
V iskanju svobode bomo presegli tradicionalnost
ir i_ i_i__i__ —	— ,—k,..—^
V tem tednu se bo zastopanost planetov končno znova uravnovesila. Pomanjkanje ognjenih kvalitet bo mimo. Usklajenost na nebu bo vplivala tudi na naše ravnovesje, vendar bomo morali v tej smeri levji delež kot vedno storiti sami. Seveda nam bo tudi tokrat sožitje z bližnjimi krajšalo in lepšalo pot.
Tranzitno Sonce se giblje po zadnji dekadi Vodnarja in bo kmalu prestopilo v znamenje Rib. 16. februarja bo znamenje zamenjal tudi Merkur, ki bo prešel v Vodnarja, istega dne pa bo prestopil še Mars, in sicer iz Vodnarja v Ribi.
Vsi planeti se bodo gibali direktno, zato bo njihovo delovanje večinoma precej izrazito. Le Venera v izgonu v Ovnu ne bo imela veliko besed. Luna bo v fazi mlaja 18. februarja ob 23.30, ko bo na robu Vodnarja. Hkrati bo tvorila s Soncem aspekt konjunkcije, ki je praviloma harmoničen. Delovanje intuitivnih sposobnosti, ki
so se prebujale v procesu Luninega osenčevahja, bo doseglo spoštljivo raven. Odprta bodo vrata spodbudam svobodoželja, ki bodo v kar največji meri obarvale naše razpoloženje. Vleklo nas bo na prosto, kar se bo najzanimiveje odražalo na duhovnem polju. V iskanju svobode izražanja notranjih občutij bodo dojemljivi tudi za svobodo drugih, kar bo seveda zelo pohvalno.
Tokratno sodelovanje Lune in Sonca nas bo vodilo v smer spremembe, ki bo tokrat najpogosteje pozitivna. Obetamo si lahko notranje premike, ki nas bodo približali tistemu, kar je za nas dobro.
Z obilico elana se bomo otresli pretesnih okvirov tradicionalne normalnosti in se učili globljega dihanja. Iskreno bomo pristopali tudi do »lastnih« spon in jih s tem slačili -podobno kot kača kožo.
Velja torej izkoristiti, kar nam nudi naslednji teden, in s tem osmisliti čas, po katerem krožimo skupaj s planeti. (A. O.)
Goljuf je svoje prevare opisal v knjigi
LONDON - Nekdanji borzni posrednik Nick Lee-son, ki je lani s tveganimi transakcijami povzročil nenaden propad ugledne britanske banke Ba-rings, je v avtobiografiji zapisal, da je zlahka ogoljufal svoje delodajalce. Ker je bil finančna »superzvezda«, so mu bančni direktorji dali povsem proste roke, je zapisal v knjigi Lopovski trgovec. V njej je podrobno opisal, kako je zapravljal denar in kako se je pozneje iz sramu in strahu zatekel v Singapur. Za njegova dejanja so Le-esona obsodili na šestletno zaporno kazen, ki jo prestaja v Singapurju. Banko Barings, ki je po njegovi krivdi februarja lani propadla, je kupila nizozemska finančna skupina ING.
							
POČUTJE, ZDRAVJE							
sprostitev 		..✓	/	o	o	o	o	o
šport 			✓	o	o	o	o	o
post, dieta 		..x	X	o	o	o	z	o
težja fizična dela 		..✓	✓	o	o	o	X	X
izlet		../	✓	o	o	o	z	z
DRUŽBA, ODNOSI							
obisk znancev 		..O	/	z	o	o	o	o
domača zabava		..O	o	z	z	o	o	X
družinski posvet 		..o	o	o	z	z	z	z
družabne igre		..o	z	o	o	o	o	o
urejanje uradnih zadev	o	o	o	z	o	o	o
POSEL, DENAR							
poslovno srečanje		..o	o	o	z	z	o	X
naložbe in nakupi		..o	z	o	o	z	o	o
zamenjava službe		..o	o	o	o	o	o	o
izposoja denarja 		../	z	o	o	o	X	o
igre na srečo 		..o	o	o	o	z	o	o
LJUBEZEN, SPOLNOST							
osvajanje		..✓	z	o	o	o	o	o
iskren pogovor 		..o	o	X	X	o	z	z
zmenek 		..o	z	z	o	o	X	o
ljubljenje		..✓	z	z	o	o	o	o
prekinitev zveze 		..o	o	o	o	o	o	z
UMSKE DEJAVNOSTI							
branje		..o	o	o	o	z	z	o
učenje, širjenje obzorja,	..✓	z	o	o	o	o	z
raziskovanje 		..o	o	o	z	o	z	o
umetniško ustvarjanje	../	z	o	o	o	z	o
reševanje težav 		..o	o	X	X	o	o	z
LEGENDA: / ugoden dan, O nevtralen dan, X neugoden dan							
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
/	ZNAČILNOST ŠOKANTNEGA	DEJAVNOST TRENERJEV	ZELO MEHKA, VLEČNA KOVINA (IN)	SVACANI PREGLED IN MIMOHOD	ISLAMSKI NASLOV ZA PRINCE	NEMŠKA POP PEVKA	DAVID NIVEN	STROKOVNJAK ZA ITALIANISTIKO	HORMONSKA 2LEZA POD PRSNICO	ČLOVEK Z VELIKIMI OČMI	RAZUM	AVTOR: MARKO DRESCEK	BRlfMI POLITIK, NOBELOVEC (.I0HN ROVm	GRŠKA ČRKA	JUDOVSKA JUNAKINJA, KI JE REŠILA .11 IDE	SEVERNO- AMERIŠKI PRAVNIK IFIIHII)	ZNAK ZA EPILEPTIČNI NAPAD	INDIJSKI HRAST	JEZERO NA FINSKEM (INARI)	VELIK MORSK RAK BREZ KLESC
JSTANOVA, KI DAJE STIPENDIJO												ZDRAVNIK, KI OPERIRA								
LIKOVNI ELEMENTI NAMENJENI OLEPŠAVI												RISJE KRZNO PIVSKI VZKLIK								
BIZANTINSKI KRONIST V 11,12. ST. (GEORGIJE)							LJUBITEU, NESTRO- KOVNJAK							SLOV. DRAM. (IGOR) CESTA IZ PESKA						
JLOMDAHLOVA ELEKTRONSKA OPERA							SOVJET. VE-S0U. RAKETA						ZDRAVILNA RASTLINA					'ROMANA OGRIN SL. SLIKAR IKOSTJA)		
							ŠVED. SMUČ. CENTER						BAT, TOLKAC							
PUŠČAVSKA PLANOTA V 10TR. ARABIJE					ODVZEM POPISANIH PREMIČNIN	ZA POLTON ZVIŠANI A=B HUNSKI POGLAVAR				AMERIŠKA FILMSKA NAGRADA						POSNEMALNI N0ZZA BARVO PRI BAKROTISKU	DOMISLEK V FILMU PRITOK DONAVE V NEMCUI			
TEKOČI RAČUN			DOLGOREPA PAPIGA SEC						VSAKO OD SEMEN V KLASU	VERSKI POGLAVAR MUSLIMANOV	PROGRAMSKI JEZIK ZA POUČEVANJE MLADINE	GRŠKI OTOK V SPORADIH IT. IGRALKA MIRANDA							PRISTAN V IZRAELU	JEZERO NA OTOKULUZON FILIPINI
STAREJŠI NEMŠKI MOTOCIKEL				OROD. V TEKSTIL PROIZVOD											RADIOAKTIVN EL. (AT)					
				KRAJ V SR. LIBIJI											SL. PEVKA PRODNIK					
ŽITNE LUSKINE							CERKVENA PESEM V PRAVOSLAV. KANONU						ZELO DEBELA OKUSNA HRUŠKA							
PIŠČAL							STANJE BREZ UMAZANIJE						NOVI SVET							
LADIJSKA TOT0RN1N/ MERJENA V TONAH							SLOVENSKI ALPINIST ČESEN					z	SLOVENSKI MLADINSKI PISATELJ (VITAN)				CIMA, POGANJEK			
-m
‘TVN
‘OHOL
‘VZVNOl
‘VOVNS
‘TMAS
'scMtn
‘I90&LO
TVISV
vlrazNam
‘nsN
‘VMV5D
'VHVHV
‘tu
‘333
‘avttso
‘SIV
‘Ol3N
'OH
‘VJSN
‘mm
'VHVINV
‘HVHHOL
‘H31VNV
‘NIHOaH
‘VNIAOSIH
‘VmNHNVNHO
‘tHLVtmdO
'HOilONHHUS
:ouABJopoA
:A3XIS3H
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
® RAI 1
6.30
6.45
9.35
11.05
12.25
12.35
13.30
14.05
15.45
17.30
17.50 18.00 18.10
18.50
19.35
20.35
20.45
20.50
22.55
23.00
0.00
0.30
1.00
1.15
Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, (7.35) gospodarstvo
Film: I figli di zanna bianca (kom., It. ’74, i. S. Borgese, I. Rigano) Aktualna odd.: Verde-mattina, vmes (11.30) dnevnik 1 iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik, 13.55 rubrika Muoversi, gospodarstvo Kviz: Fronto? Sala giochi (vodi Maria T. Ruta) Mladinski variete Solleti-co, vmes.risanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik
Aktualno: Italia Sera -Zanimivosti iz vsakdana Variete: Luna Park (vodi Mara Venier)
Vreme, dnevnik in Sport Variete: Luna Park - La zingara (tel. 0769/73921) Aktualne teme: 11 fatto Film: Senso (dram., It. '54, r. L. Visconti, i. Ali-da Valli, F. Granger) Dnevnik
Aktualna odd.: La Penice - Program posvečen gledališču La Penice v Benetkah po požaru Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni pogovori in vremenska napoved Aktualno: Maestrissimo, 0.40 Green
Aktualni pogovori: Sotto-voce - Potihoma Film: La ballata del caffe triste (dram., ZDA-VB ’91, i. V. Redgrave)
RAI 2
7.00
9.30 9.40
9.45
11.30
12.00
13.00
14.15
14.40
16.00
16.05
18.05
18.20
18.45
19.35
19.50 20.30
20.50
22.30
23.30
Varjete za najmlajSe Potrebujem te Aktualne teme: Fuori dai denti (vodi F. Oppini) Rubrika o potovanjih, ekologija v gospodinjstvu TG2 33,11.45 dnevnik Aktualni variete: I fatti vostri (vodi G. Magalli) Dnevnik, zdravje,vreme, 14.0Q rubrika o braju knjig, Quante storie flash Aktualno: I fatti vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik
Aktualna odd.: L’ Italia in diretta - Italija v živo, vmes dnevnik Rubrika o potovanjih in izletih Sereno variabile Vreme, dnevnik, šport Nan.: I giustizieri della notte
Sport in predstavitev Tg Variete: Go-Cart Večerni dnevnik Tg2 TV film: II maresciallo Rocca (i. G. Proietti, S. Sandrelli, A. Sorino) Aktualna odd. Format: Mixer mladih Dnevnik in vreme
^ RAI 3
	Jutranji dnevnik, Drobci
	Film: L’ pcchio del dia-volo (kom., Šved., 60)
	Oddaje Videosapere: Vstop prost, Zdravje, Media/Mente, itd.
	Dnevnik
	SP v smučanju
	Aktualno: Kljub vsemu, moja Italija, 13.35 Video-Zorro
	Deželne vesti,dnevnik
	Nan.: Vita da strega
	Šport: triatlon, snow-board, SP v sankanju, rubrika Doposci
’M	Aktualno: Ob 5-ih zvečer
	Dok. odd. Geo
nB	Variete; La testata
	Dnevnik, deželne vesti
SR	Variete: 10 min., Blob
g	Aktualno: Chi Pha visto? (vodi G. Milella)
	Dnevnik, deželne vesti
gfltH	Aktualno. Linea 3
	Glasba: Pred premiero
	Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura, vreme
	Variete: Fuori orario
	Proza
gg RETE 4
ITALIA 1	fr1 SLOVENIJA 1	@ Koper
Nad.: Piccolo amore, 8.00 Valeria in Massimi-liano, 9.00 Un volto, due donne, 10.00 Zingara, 10.30 Renzo in Lucia, 11.45 La forza deli’ amore,■ vmes (11.30) dnevnik Aktualno: Časa p er časa -Nasveti za lepši dom Dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri Film: Nick lo scatenato
17.15
18.00
19.55
20.40
22.45
1.00
(kom., ZDA '84)
Aktualno: Perdonami Aktualne teme: Giorno per giorno - Dan za dnem, vmes dnevnik Variete: Game Boat Film: Rombo di tuono 3 (pust., ZDA '88, i. C. Nor-ris, Aki Aleong)
Film: I miei primi 40 an-ni (kom., It. '87, i. C. Alt), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska
@ CANALE5
6.00
8.45
11.30
13.00 13.25 13.40 14.15
14.45
16.00
18.00
18.05
20.00
20.25
20.40
22.55
23.15
1.30 1.45 2.00
2.30
Na prvi strani, vreme Variete: Maurizio Costan-zo Show (ponovitev) Aktualno: Televizijsko sodišče Forum (vodita R. Dalla Chiesa, S. Licheri) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Nan.: Robinsonovi - Vau-deville (i. Bill Cosby) Variete: Časa Castagna Variete za najmlajse Bim Bum Bam in risanke Dnevnik TG 5 - Flash Kviza: OK, il prezzo e giusto (vodi Iva Zanic-chi), 19.00 La ruota della fortuna (vodita Mike Bongiorno, A. Elia) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio, Enzo Jacchetti)
Film: Papa, ho trovato un amico (kom., ZDA '91, r. H. Zieff, i. Dan Aykroyd. A. Chlumsky, M. Culkin, Jamie Lee Curtis)
VeCerni dnevnik Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0.00) dnevnik
Sgarbi quotidiani Striscia la notizia Pregled tiska Nabožna oddaja
6.30
9.15
11.25
11.30
12.25 12.45
13.00
14.30
16.20
16.40
18.30 19.05
20.30 23.00
1.10
2.15
3.15
Otroški variete Nan.: Super Vicky, 9.45 Genitori in blue jeans -Kazen za rojstni dan, 10.20 MacGyver Aktualno: Village Nan.: T.J. Hooker Odprti studio Aktualno: Fatti e misfat-ti, 12.50 Sport studio Otroški variete Varieteja: Colpo di fulmi-ne (vodi A. Marcuzzi), 15.00 Generazione X (tel. 0369/56135)
Aktualno: Village Nan.: I ragazzi della pra-teria, 17.45 Primi baci Odprti studio, vreme, 18.45 Sport studio Nan.: Baywatch, 20.00 II principe di Bel Air Variete: Re per una notte (vodi G. Sabani)
Film: II sospettato (krim., ZDA '94, i. Gregory Har-rison, Leslie Hope), vmes (0.00) aktualna oddaja Fatti e misfatti Italija 1 šport Nanizanka: I segreti di Twin Peaks
Film: L’ insegnante al mare con tutta la classe (kom., It. '80)
S TELE 4
	19.30, 22.00, 24.00 Dogodki in odmevi
	Košarka
	Nan.: Gavilan
Mn	Dokumentarec
	Film: Sogni infranti
	Gospodarstvo
g	Film: The Paul Simon Show (glas., i. P. Simon)
(•) MONTECARLO
13.00
11.15
14.00
16.00
18.30
20.30
22.45
0.45
20.00, 22.30, 0.30 Dnevnik, 13.30, 19.50 Sport SP v smučanju Film: La fossa dei ser-penti (dram., ZDA ’48) Variete: Tappeto volante Nan.: Parker Lewis Film: Sindrome cinese (dram., ZDA '79, i. Jane Fonda, Jack Lemmon) Film: L’ ultima battuta (kom., ZDA ’88)
Nan.: Hitchcock
	Videostrani
	Otroški program: Drejcek in trije marsov-čki, 8. del
	Pesniki o otrocih
	Kralj vetra, anleški film
	Poročila
	Lingo, pon. tv igrice
	Ameriška književnost, Poe, 6. del dok. serije
	Obzorja duha
	Ropot, ponovitev švicarske drame
	Mostovi, pon.
	TV Dnevnik 1
	Kljukčeve dogodivščine
	Aneta, 1. del češke serije
	Izzivalci, 2. del francoske nadaljevanke
	Kolo sreče, tv igrica
	Včeraj, danes, jutri
	Risanka
	TV Dnevnik 2
	Ko se srca vnamejo, 18. del ameriške nanizanke
	Svet na zaslonu
	Roka Rocka
81$	TV Dnevnik 3
	Poslovna borza
	Umori, 20., zadnji del
	Poročila
{T SLOVENIJA 2
9.00
9.50 10.20
10.45 11.20
12.55
13.55
14.50
15.30
16.00
16.30
17.00
18.00
18.45 19.15 20.05
20.35
20.55
21.35 22.25 0.00
Euronews Osmi dan
Starodavni vojščaki Slovenski magazin SP v alpskem smučanju Nedeljskih 60 Ob 30-letnici umetniškega dela Vojka Vidmarja Pastoralna simfonija, balet
TV avtomagazin Analitična mehanika Ko se srca vnamejo, pon. Sierra Nevada '96 Po Sloveniji Prisluhnimo tišini Videošpon V žarišču
Športna informativna oddaja
Učitelj, 18. del serije (Ne) znani oder Somrak stoletja, 2. del Euronevvs
11.20
16.00
16.30
17.00
17.30
18.00
18.45
19.00
19.30
SP v alpskem smučanju Euronevvs
Goli Evrope, pregled najpomembnejših evropskih državnih prvenstev »II piacere degli occhi« -tedenska oddaja o filmu TV šola
Slovenski program Studio 2 šport Primorska hronika Vsedanes Tv šola
20.00
Euronevvs
20.30
21.00
22.00
Slovenski magazin
Dialogi
Vsedanes
22.15
Sconfini
23.15
Nočni sodnik, nanizanka
DtO HRVAŠKA 1
Santa Barbara, 1192. del Poročila
Izobraževalni program Hrvaška književnost Vrhunske interpretacije Novi star kraj Poročila
Ljubezen, 180. del Sramežljiv sem, a se zdravim, film Otroški program Poročila
Hrvaška književnost Otroški program Hrvaška danes Kristalno cesarstvo Kolo sreče V obnovi Hrvaške Dnevnik Poslovni klub Ekran brez okvirja Jaz sem pesem Dnevnik Slika na sliko

Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00,	14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Intelekta v živo;
10.30	Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan;
12.30	Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Ekološki kotiček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute s Simfoniki RTVS; 21.55 Medigra; 22.30 Podoknica;
23.05	Literarni, nokturno; 0.00 Nočni pr. RS.
Slovenija 2
5.30,	6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.30 Dopoldne na valu 202; 8.45 Radio Most; 9.35 Popevki tedna; 11.00 Glasb, novosti; 12.00 Opoldne; ; 13.40 Obvestila;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Lingvistični kotiček; 18.10 Fiesta latina; 19.30 Štos - Še v torek obujamo spomine; 21.00 Zavrtite uganite; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet...; 22.23 Stoletje improvizirane glasbe.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11,00, 12.00, 13.00,
18.00,	22.00 Poročila; 8.05 Glasba;
10.05	Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 11.35 Danes smo izbrali; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.05	Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.00 Vokalna glasba; 18.00 Koncerti na tujem;
19.30	Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S koncertov; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Lirični utrinek; 0.00 Nočni program RS.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30.9.30.10.30.13.30.14.30,	Poročila; 12.30,
17.30,	19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev, jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska;7.40 Noč in dan ; 7.45 Evergreen; 8.15 Vsak dan je dober dan; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Servisne informacije; 9.40 Hit dneva;
9.45	Potrošniški SOS: kataloška prodaja;
10.45	Tedenski horoskop; 11.15 Aktualnosti;
12.30	Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej...; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo;
17.30	Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Z D. Mislejem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK; Nočni progr. RS.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 7,15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.40 Telefonski kviz; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 11,00 Kultura; 11.30 Aktualnosti; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 Zoo sta-tion; 16.00 Modri val.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Iskanje večje domovine (E. Smotlak); 8.40 Slov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Oblomov (r. M. Prepeluh, 42,); 10.30 Inter-mezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Srečanje oktetov Primorske: Oktet Bača; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturna panorama; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Instrumentalisti simf. orkestra italijanske RTV; 18.00 Igra: S poti ( r. M. Uršič); 18.30 Soft mušic; 19.20 Spored za naslednji dan.
Radio Opčine
7.15, 12.15,18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak;
20.30	Smeh in glasba.
Radio Koroška
18.10-19.00 Partnerski magacin.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 / L nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT PrednaroCnina za leto 1996 - 300.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER
r	CDEr
MEGLA
TOPLA
FRONTA
SREDIŠČE
HLADNA	SREDIŠČE ANTI-
FRONTA OKLU ZIJA CIKLONA CIKLONA
4
46
666
8

DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 7.09 in zašlo ob 17.24. Dan bo dolg 10 ur in 13 minut. Luna bo vzšla ob 1.52 in zašla ob 11.40.
12.2.
povprečna 6.00-7.00
Ljubljana Bežigrad	90
Trbovlje	105
Zagorje Topolšica Celje
11.2.
24-uma maks. uma
61
120
87
236
33
91
Mejna imisijska vrednost: Kritična imisijska -—J - -
SNEŽNE RAZMERE
cm
Mariborsko Pohorje 130 Rogla	130
Kope	60
Vogel	100
Krvavec	70
Kranjska Gora	do 30
Kanin	280
Cerkno	55
350 mikrogramov/m1 700 mikrogramov/m3
Vreme bo na počutje in razpoloženje ljudi vplivalo obremenilno. Vremensko občutljivi ljudje se bodo slabo počutili, hitreje se bodo utrudili, bodo potrti in nemirni ter razdražljivi. Težave bodo zjutraj in dopoldne pogostejše

Na omenjenih smučiščih naprave obratujejo. Nočna smuka je mogoča na smucisdh: Mariborsko Pohorje, Straža na Bledu, Liboje in Ivarcko-Ošven. Tekaške proge so urejene na Mariborskem in Ribniškem Pohorju, na Krvavcu, Rogli, Kopah, Pokljuki, med Kranjsko Goro in Tamarjem, na Kohli, v Logarski dolini, na Kalicu, Ulovld, v Cerknem, na Pokljuki, delno na Voglu in v Bovcu. Sankališča so urejena na Krvavcu, v Kranjski Gori, na Zatmiku, IJbojah. Dostop na Marinorsko Pohorje in Roglo je mogoč z zimsko opremo.
TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH

500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m
°C
0
-2
-3
-6
-9
-12
60 cm 110 cm
180-260 cm
Tveganje pred snežnimi plazovi je nekoliko povečano le na mestih, kjer je sneg napihan. Tam je 2. stopnje, drugod 1. Na grebenih je velika nevarnost zdrsov.
DANES
TRBIŽ
JUTRI

CELOVEC O -5/-1

o
KRANJSKA GORA Q
TRŽIČ -5/-1
. 4
GRADEC
-5/0
9 GRADEC -5/-1

MARIBOR O -5/0
M. SOBOTA O -5/0
-7/-2
CEDAI
OVIDEM 2/6
GORICA
O
<5
^N. GORICA
o 2/5
o
KRANJ

CELJE
o -5/1


POSTOJNA
o -5'0
TRSTq 3/6
6°
iRTOROŽ
OPATIJA POREČ PAZIN	O
b o
'LJUBLJANA
-3/1
N. MESTO
O -4/0
KOČEVJE
o ČRNOMELJ
g _ c
!v<
REKA 4/7
ZAGREB .3/! O
m

frU
V Sloveniji: V sredo bo spremenljivo do pretežno oblačno. Pojavljale se bodo snežne plohe. Na Primorskem se bo delno zjasnilo.
menljivo do pretežno i Po' ’• 11 1
Obeti: V četrtek se bo delno zjasnilo. Pihati bo začel severovzhodnik, na Primorskem pa burja.


SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
Zaradi ledu prekinil povezave med danskimi otoki in Švedsko
K0BENHAVN - Zaradi debelega ledu, ki prekriva morje med danski otoki so včeraj prekinili skoraj vse trajektne veze in tudi gliserske povezave med Dansko in Švedsko. Od Štirih danskih ledolomilcev sta operativna samo dva, ki pa sta zadolžena za reševanje ladij, ki so ostale vkleščene v ledu. Za sedaj so s tretjim ohranili le trajektno vezo med Jellandom in Malmom.
Belo bratstvo obsojeno
KIJEV - V Kijevu se je končal sodni proces proti zloglasni apokaliptični verski ločini Belo bratstvo. Voditelje bratstva so spoznali za krive organiziranja množičnih neredov in prisvajanja državnega premoženja ter jih obsodili na zaporne kazni od štirih do sedmih let. Marino Cvigim, samozvano devico Marijo Kristusovo, je sodišče obsodilo na štiri leta, njenega moža Jurija Kri-vonogova na sedem, samooklicanega nadškofa ločine Vitalija Kovaljčuka pa na šest let zapora.

Princu Charlesu se ne mudi
LONDON - Predstavnik Buckinghamske palače je zanikal govorice, da se bo britanski princ Charles zakonsko razvezal do konca marca in dodal, da si bosta Charles in Diana za razvezo vzela toliko časa, kot ga bosta potrebovala. Govorilo se je namreč, da se se bosta zakonca razvezala do konca prihodnjega meseca, ko bo kraljica Elizabeta, ki jima je to lani ukazovalno priporočila, praznovala svoj 70. rojstni dan.
Verni so boljšega zdravja
BALTIMORA - Jefirey Levin, raziskovalev neke baltimorske zdravstvene ustanove, je s poglobljeno študijo ugotovil, da so verni gorečneži boljšega zdravja od tistih, ki so do vere mlačni. To naj bi veljalo za vse veroizpovedi, ki učijo zmernost in prepovedujejo razuzdanost in prekomerno uživanje. Versta pa pozitivno vplivajo na človeško zdravje tudi s psihološkega in sociološkega vidika. Levin je namreč ugotovil, da je asocialno življenje enako škodljivo kot kajenje.
Pogreb
gansferjev
TvUPEH - Približno
100.000	gangsterjev iz Hongkonga, Makaua, Japonske, Vietnama in ZDA se je zbralo na pogrebu dveh vodij gangstrske tolpe »Four Seas Gang«. Oba voditelja so neznanci 15. januarja ustrelili v neki restavraciji v Tajpehu. Tolpa je največja na Tajvanu in je razširjena po celem svetu.
Našli ukradeno
Rembrantovo
platno
LONDON - Portret Rembrandtove matere, ki so ga leta 1994 ukradili iz hiše grofa Pembrokea v južni Angliji, so našli v avtomobilu, ki je bil parkiran pred vhodom na železniško postaju Hillingdon v zahodnem delu Londona, je sporočila agencija AFP. Platno, katerega vrednost ocenjujejo na
500.000	funtov, je nastalo leta 1679. Strokovnjaki še vedno niso prepričani, če je sliko narisal sam Rembrandt ali kateri od njegovih učencev.
Ameriški vohun lubil službo
ANGELES - Po terorističnem napadu na newyorški WTC so odpustih tajnega agenta, o katerem CIA meni, da je osumljenim teroristom priskrbel vize. Robert Cleare naj bi jim na osnovi lažnih dokumentov priskrbel vize. Cleara niso kasneje nikoli povezali s štirimi teroristi, ki so biti obsojeni za napad v WTC, niti ga niso nikoli tožili, saj domnevajo, da jim je vize priskrbel brez slabih
namenov.
Japonski vesoljski trajek Hyflex se je prehitro potopil
L—___________JL_______________________________
TOKIO - Japonski vesoljski ustanovi Nasda je le delno uspel prvi korak pri uresničitvi vesoljskega trajekta, ki bi v slogu ameriških Shuttlov dal novega zagona japonskemu osvajanju vesolja. Tristopenjsko raketo na trdo gorivo J-l so uspešno izstrelili z oporišča na otoku Tanegašima (na sliki AP). Prav tako se je od rakete uspešno ločil prototip raketoplana Hyflex in se po dvajsetih minutah spustil do morske gladine, kjer pa japonski mornarici ni uspelo raketoplana pravočasno prestreči, tako da se je potopil. Nasda ni sporočila kolikšna je gmotna škoda tega neuspeha. Vsekakor je precejšnja, saj samo nosilna raketa raketoplana stane 5 milijard jenov, s Hyflexovo potopitvijo pa so sli pod vodo tudi vsi podatki, ki jih je zbral med poletom.