05. številka.
Trst, v petek 10. junija 180S.
(Večerno izdanje)
Tečaj XXIII.
H
,,Edinost"
izhaja dvakrat n» dan, razun nedelj in praznikov. Zjutranje izdanje izhaja ob 11. uri, večerno pa ob 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje ol> 1 uri pop.
Naročnina znaša :
Obe izdan j i na leto . . . gld. 21- — Za samo večerno izdanje . „ 12*— Za pol letn, Četrt leta in na meneč razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na naročile brez priložene naročnine se uprava ne ozira.
Na drobno se prodajajo v Trstu zjutranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljske popoldanske Številke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več.
EDINOST
GLASILO
POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
8tane 4 nvč.
Telefon *tv. 870.
T edinosti je moč!
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi i. t. d. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se poSiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema Iipravnistrs. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst.
1'redništvo iu tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. 1'pravniStvo, od« pravništvo in sprejemanje inscnitov
v ulici Moliti piccolo Stv. .'J, II. nadstr.
ir
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
%*gfffl Novejše vesti.
"l^tliiaj H. Ozirom na politično položenje so Sirijo nnjrazličneje vesti. Jedni trde, da je pričako-vati ministerske krize; drugi trdč, da hoče grof Thun nadaljevati svoje poskuse za kako sporazum-Ijenje ob jezikovnem vprašanju; tretji pa so uvcrjeni, <ln vlada razpusti zbornico.
To je gotovo, da bode v torek seja, kateri bodeti sledili še dve tri seje, na kar bode državni zbor odložen.
Dunaj H. Po glasovitom govoru posl. Wolfa
je izjavil baron Dipauli, da sedaj mu je dolžnost vztrajati na desni.
Jtcligriul ti. »Odjek« objavlja vse polno brzojavk, doposlanib kralju od vseh strani kraljestva v |»rotest proti nezakonitostim, ki so se godile na zadnjih volitvah na škodo radikaioev. Rusko novinstvo napada Ristida in Milana, ker tirata pro-tinarodno politiko, s katero ločujeta narod od kralja ter ustvarjata nevarnosti za bodočnost.
Khll H, Vlada nadaljuje razpuščovanjem soci-jalno demokratičnih društev. Obsedno stanje v Milanu, Neapolju in na Toskanskem bode trajalo baje do meseea oktobra.
Dunaj t). Današnje procesije so se udeležili eesar, nadvojvode, državni dostojanstveniki. Po procesiji je bilo defllovanjo.
Lvov H. Občinski zastoj) lvovski je sklenil od poslati deputacijo v Prago na slavnosti Palackcga. Deputaciji na čelu bosta župan in podžupan.
1)1111^1 0. To ni res sicer, da prihodnjega torka ne bode seja, vendar pa je smatrati polo-ženje poslabšanim. Praški »Narodni Listv« pišejo, da se pripravljajo velike premembe v organizmu države. Merodajni krogi so zgubili potrpljenje in nado, da bi se mogel razrešiti vozni s pomočjo se-dnnjcga parlamenta. Vsakako mora priti do velikih p r e m e m b. Vprašanje je le, da-li se to
PODLISTEK.	i««
PREDNJA STRAŽA.
ROMAN.
Polisii spisal Boieslav Prus. Pošlo?. Podravski.
Polagoma in s težavo, ničesar ne prikrivajoči, pripovedoval je njima Matija o onem popotniku, kateremu je popravil sani, kakor tudi o pijači menihov iz Radečnice ter je zuvršil jefid:
»Br/,k< me so mi dali kakega ostudnega zelišču, da so odgnali konju...«
Polž, namesto da bi se usmilil, je postal jezen znova.
»Ti si vzel pijačo od njega«, je zakričal, »ter si jo pil ?... In ni ti prišlo na misel, povedati mi to, ko smo se vrnili iz cerkve... Kaj?...«
»Kaj sem vam mogel povedati«, je odvrnil Matija, «ker ste bili sami nekoliko vinjeni«.
»To tebi ni nič mar!« je zavriščal Polž. »Tvoja dolžnost je, ne gledati, če sem jaz pijan, marveč v takem slučaju čuvati še bolj... Ti sam si takšen tat, kakor oni, celo hujši, ker si me izdal dasi sem te vzel pod streho, ko si že umiral od gladu...«
»Oj, ne govorite tako...« je zastokal Ovčar. Po teh besedah je zdrknil s praga ter padel Polžu k nogam.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
zgodi pred jubilejem cesarjevim ali pa potem. Sedanji parlament se mora razpustiti, a prihodnji se zbere na drugi podlagi, /a Čehe ni nikake nevarnosti. »Naša stvar je dobro zavarovana«, tako sta zatrdila poslanca Paenk in K rama F, povrnivšu se od nekoga pogovora z grofom Tlutnom.
Madrid ti. Danes je bilo ministersko posvetovanje. O sklepih se varuje tajnost.
Madrid U. Vojni minister se jo izrazil ozirom na dogodke na Filipinih, da Spanci se bodo branili do zadnjega. Mnogi parlamentarci menijo, da je došel trenotek, ko morajo vlasti poseči vmes, ker vprašanje Filipin zanima vso Evropo.
Madrid J). Listi prijavljajo ostre članke, zahtevajoče, da se pozovejo na odgovornost oni, ki so zakrivili sedanje položonje na Filipinih. Politiški krogi menijo, da evropske vlasti ne dovole, da bi si Amerikani trajno prisvojili Filipine.
London 1>. Iz Washingtona javljajo, da je odšlo iz Tampe 27.1)00 mož.j Amerikani morajo priti pred Santiago de Cuba do petka ali sobote. Potem bode takoj sledil poskus za izkrcanje.
New-York 0. Dopisnik »Worldn« javlja iz Honkonga, da je Manila padla in da so ustaši zasedli mesto.
\ew-York 0. Govori se, da jo bila v torek zopet velika bitka pred Caimanera f> amerikanskih ladij da je boinbardovalo utrdbe. Prava toča da se jo usula na poslopja v mostu. Špansko topništvo je odgovarjalo živahno, ali so ni moglo držati dolgo. Spanci so baje morali ostaviti obal tolsti umakniti v mesto. Poveljnik otoka da jo uku-žal, naj se mosto zažge, ako bi so moralo udati. Spanci namerujejo baje ovirati Amerikane na izkr-cevnnju. (ilasom zadnjih vesti so Amerikani včeraj poskusili z izkrcavanjem.
»Imam pri vas«, jo stokal, »nekoliko rubljev zaslužku ... Imam kožuh, suknjo ili škrinjo ... Vzemite to, toda no govorite, da sem vas izdal ... Še pes ni bil zve t?jši od meno, tudi njega so zastrupili .. .«
Toda trdovraten Polž ga je pahnil od sebe.
»Ne mešaj mi glave!« je dejal jezno. »Nudi mi škrinjo in svoj zaslužek, a konja sta bila vredna osemdeset rubljev... Cez vso leto nisem prihranil toliko, da bi si kupil nova... Osemdeset rubljev, o I log !... Osemdeset rubljev moram izdati radi tegu živoderu... Ko bi bil ti moj lastni otrok, ne pa prišle«', ne prešlo bi ti to kar tako ... Oba fanta, dasi moja sinova, me nista stala toliko...«
Njegova jeza je naraščala. Kar tresel so je, stiskal pesti ter klical:
C ■emu se naj toliko jezim? Pripravil si me ob konja — poišči ju, če ne, zatožim te na sodišču kakor tata... Idi, kamor hočeš, išči, kakor hočeš, toda brez konj se mi ne prikaži več pred oči, kajti jeden od naju mora biti mrtev!... Tako si se mi zamoril s to tatvino, da šo pograbim sekiro ter ti razkoljem glavo... Pa tudi to ščene, tega Zofij i-noga pankrta, vzemi s seboj, ker sicer tukaj pogine in — pojdita proč... Oo so vrneš s konjema, vse ti odpustim. Ko bi se pa imel vrniti brez konj, pa se raje obesi, da mi le nikdar 110 prideš več prod oči...
»Iskal bom«, jo zaklieal Matiju ter jol treso-
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinosti" v Trstu.
V krizi.
V Avstriji živimo sedaj v znamenju hude krize. Vse parlamentarno in politiško življenje nase trpi pod težo akutne krizo. Parlament naš je bolan, na smrt bolan; v sobi tega bolnika pa mora stagnirati zakonodaja. Naš parlament je tako bolan, da ga obveja že smrtni vfeduh ; v takem vzduhu ni pričakovati onega, česar trebamo — kakor nam pravi obupni klic delavcev iz nemškega Jablonea na Češkem — po čemer hrepeni oni, ki trpe bedo: dela, vspošnega dela, zdrave zakonodaje, pametnih gospodarskih in socijalnih reform! Delavci v Ja-blonou so hočejo obrniti v svojem obupu do cesarja, da so On usmili trpečih, ako že ta propadli parlament nima ni zmislu ni čuta za splošno bedo. Na domačo narodno slovenščino prevedeno to, se pravi: da je masam ljubši absolutizem v rokah skrbnega vladarja, nego pa takov od Boga iu poštenih ljudi j zavrženi in zaničevani parlamentarizem! Ne prihaja nam na misel, da bi klicali tudi mi po absolutizmu. V nas Slovencih bi si mogel želeti absolutizma le kratko-vidnež, ali pa — politiški otrok, ki 110 misli od nosa do ust. Po absolutizmu bi grozno narasla moč birokracije. Mi pa poznamo to birokracijo; mi vemo, kaka čutila goji ista do nas ; mi vemo, da ogromna večina avstrijsko birokracijo ni le hladna do naših narodnih teženj, marveč nam je izrecno nasprotna; mi vemo, kako bi se nam godilo, uko bi nam sedanja generacija birokracije rezala narodni in politiški kruh. Morda, ne, gotovo bode prej ali slej boljo za nas tudi v tem pogledu, ali za sedaj je žalostno, jako žalostno. Ker torej poznamo avstrijsko birokracijo, si no m o r e m o in ne smemo želeti povrnitve k abs o 1 u t i s t išk i obliki v 1 a d a 11 j a !
To ravno je znak vse zaresnosti sedanje krizo,
čimi so rokami oblačiti star kožuh . . . Nemara mi Bog pomore...«
»Zlodja p£osi, naj ti pomore, ker si takov podlež, da me pripravljaš ob premoženje! je «arohnel Polž ter, obrnivši se, šel proti koči.
»A skrinjo le pusti, jo zubičcvul Amlrcjček.
»Poplačal si nam našo dobro sreo !« jo dodala gospodinja, brisaje si s predpasnikom oči.
Vsi trije so odšli v hišo. Niti jeden ni pogledal Matijea prijaznim očesom, dasi jih je zapuščal nemara za zmirom.
Matija je ostal sani ter se polagoma pripravljal na pot. Oblekel je najdenki svoj telovnik, zavil jo s kosom suknje in potem še s plahto, Sam pa se je prepasal s pasom ter si poiskal 11a dvorišču debelo gorjačo.
Glava ga je bolela močno in čutil se je tako slabotnega kakor po najhujši bolezni. Toda že je mogel misliti in spoznati svoj položaj. Ni se srdil 11a Polža, da ga je pretepel iu zapodil od hišo, kajti gospodar jo imel prav ; ni ga bilo strah, dal od toga trenutka nima več streho nad seboj, kajti taki, kakor jo 011, nimajo je nikdar. Ni si bil tudi dosti v skrbeh radi prihodnosti svoje in otrokove, saj je vendar svet velik in Iiog povsod. Za to pa ga je tembolj mučila žalost za ukradenima konjema.
(Pride še.)
«ln j«1 spliih motno, da se tako brezbrižno, apatično jpivori o evontuvalni |M»vrnitvi absolutizma, ter tla jo celo takili pojavov, p<> katerih bi bilo soditi, <la bi tu pa tam občutili kakor odrešilen fin, nko l»i «v'im prej položili v grob ta nesrečni avstrijski parlamentarizem! To so znaki zadnjega stadija v propadanju, znaki težke krize.
I »anašnja poročila z Ihtnaja pravijo sicer, da grof T lin n še ni obupal popolnoma, da hoče storiti še en poskus, da l>i rešil umirajočega Kolnika. Ponoviti da hoče svoja prizadevanja v t(j smeri, da hi se dovršila vsaj razprava o jezikovnih predlogih in l>i se izvolil dotični odsek, v katerem hi morda vendar po prijateljski dotiki in ne izpostavljeni pritisku od strani javnosti — prišli ilo kakega sporazumi jenja. Splošna sodha pa je, da je holnik neozdravljiv, <la ga ne more rešiti niti nebeška potrpežljivost grofa Thuna. Pa, čemu hi se hrigali dalje, ko nam že prihodnji dnevi morajo prinesti pojasnilo, v koliko je hil opravičen optimizem grofa Thuna.
Toda sedanjo delovanje parlamenta ni škodljivo le z oziroin na materijalne koristi ljudstva. Veliko grozneje so opustošenja, provzročena v čut-stvovnnju širokih nemških mas. Po vsem pravu vprašuje praška Politika«: Ali res ne morejo izračunati, kako pogubno delujejo taki parlamentarni izgledi zunaj zbornico, kako posurovljujo manje izbirčne mase, kako podivljajo javno nravnost, kako podkopavnjo spoštovanje do najvzvišenojih činiteljev v državi ter uničujejo vero v avtoriteto?!«
Prav ima praski list: tako okuževanjo javne moritle, ki so širi v vse delo države kakor nalezljiva bolezen, je u sod noje, nego vsa materijalna škoda. In to jo ravno: tudi če ho izpolni želja grofa Thuna, tudi če se izvoli jezikovni odsek, kaj bode pridobljeno s tem? Nič, čisto nič. Do spora-zuinljenjo ne more priti radi konečnih ciljev, za katerimi streme oni, ki ho uveli obstrukeijo in ki vihto danes svoj bič nad vsemi namškimi skupinami in ki oddajejo dandanes tudi — mandate! A to dejstvo, da ljudje A la Sehonerer in \Volf danes razpolagajo z mandati, kakor kakov bogatin se svojimi njivami, je zopet znak, da živimo v hudi krizi, da bolezen sega globoko v nemške maso, v koroniko;
No, gospod grof Tlmn, ta parlament je zdrel ze smrtno koso: ni vreden življenja, ker ni sposoben za dobro delo, in zaslužil je smrt, ker je svojimi izgledi v splošno javno pohujšanje. Proč s takim parlamentom ! Kakor resnični prijatelji svobodo in parlamentarizma moramo zahtevati, da se odpravi to močvirje in na izsušenih in očiščenih tleh naj nam vzkli je novo parlamentarno življenje, v katerem bode vladalo res parlamentarno načelo in v katerem zavlada načelo, da dobrot ustnvnih ustanov morajo biti deležni vsi: močneji in šibki.
Le tako jo možna srečna rešitev iz te krize. Kajti to hodi povedano: da — ako bi že morali izbirati med dvema zlcma — bi si pa že raje izvolili absolutizem osebe, nego pa absolutizem nemških strank, ki so vsikdar — dokler so imelo moč v rokah škorpijoni toplo vse ne nemške narode, z čemer se je še ponašal svojedobno jeden nemških voditeljev.
Ov ■	■
nasi organizaciji.
Poročal Fr. Orel na zborovanji ulov. učit. ilruStvn za koparski okraj.
(V seje dični naš pesnik spominjal katerega stanu, ko je za zapel verz, sedaj že tako onarodel, da Dolžan ni samo kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan , potem je moral gotovo misliti na učiteljski. Lahko trdim, da s toliko požrtvovalnostjo, s toliko nesebičnostjo ni deloval in ne deluje v nas nobeden stan za p rob ujo milega nam naroda, izvzemši morda jedino našo č, duhovščino, katere socijalni položaj pa je bil vsikdar boljši, nego-li oni našega stanu. Preglej vsa društva: v čitalnicah, v pevskih in bralnih društvih, v gospodarskih društvih, sploh povsod, kjer gre za to, da se lajša in slajša človeško trpljenje, ne plani se naš stan znoja, no straši se boja. Smelo trdim torej, da hi našemu stanu storil veliko krivico, kedor ne bi pripoznal, da jo o preporodu našega naroda bilo učiteljstvo važen činitelj, kateri stoji še vodno iu povsod v prvih vrstah, kjer je treba delovati za narodno korist.
Iz tega hi morali toraj sklepati, da morodajni krogi prepoznavajo učiteljskemu stanu njegov trud ter da učiteljski stan uživa med narodom oni ugled, ki bi mu pristojni po njegovih zaslugah, ter da je r e š j'n vsaj boju za obstanek.
Ali, žal i bog! temu ni tako. Učiteljstvo niti ne uživa onega ugleda, kateri mu pristoji kakor takemu, da ne govorimo pa o gmotnem stanji njegovem. Gotovi krogi, in ti so iz naših vrst, pri-poznavajo sicer naš neumorni trud, ali oni nam ne morejo pomagati. Le z besedo nas navdušujejo in spodbujajo, da se vremena /jasno tudi nam. Z dejanji pa nam ne morejo odpomoči, ker njihov glas je le glas vpijočega v puščavi.
Naš slavni deželni odbor nima niti toliko spoštovanja do nas učiteljev, da hi nam hotel vsaj formalno rešiti našo prošnjo, vrnivši nam isto bodisi katerokoli opombo. V tem obziru bi nam morala iti pač visoka vlada na roko, ona ista vlada, katera tako velikodušno skrbi za vsaeega zločinca, za katerega že itak trosi po .'1H0 gld. na leto in za katerega že nekaj let sem skrbi neko društvo, in ga podpira po prestani kazni. (V se slavna vlada že toliko ozira na zločince smeli bi upati, da bode umola ceniti tudi našo skromne težnje. Ob priliki lanskega zasedanja našega deželnega zbora, ko jo učitolstvo našo deželo prejelo toliko lepih poklonov po Onorevole (Jostantini-ju, sodil bi jaz, da bi bil moral tudi g vladni zastopnik poseči v razpravo ter spoznati našo prošnjo opravičeno. Tega ni storil iu zato mislim, da kakor sodijo o nas italijanski zastopniki, tako sodi o nas tudi visoka vlada.
In sedaj, gospoda, dospeli smo se zboljšanjem naših gmotnih razmer menda tako daleč, da naprej ne vemo, nazaj ne smemo.
Ponoviti prošnje na slavni deželni odbor niti ne moremo, ker nam formalno ni rešena še prva. Sklop naše dične »Zavezo«, da so ljudska šola podržavi, storjen na občnem zborovanji v Opatiji v letu 1800., jo ostal le sklep, ker so se proti istemu izrekla učiteljska društva drugih avstrijskih dežel.
Kaj nam ostane? tega res ne vem.
Sestavimo spomenico našim g. državnim poslancem ! Ali ne vem, da-li nam bi oni mogli kaj pomagati. Vendar hočem pozneje staviti resolucijo v tem smislu. A na Vas bode potem, č. gospodje tovariši, da isto pretresote ter da jo ali sprejmete, ali odklonite. Morda bi bilo umestno, da izročimo slično spomenico tudi našim gg. deželnim poslancem in to toliko našim, kolikor onim italijanske narodnosti, za katero spomenico naj bi se skušalo kolikor toliko doseči sporazumljenje tudi z našimi italijanskimi kolegi.
Torej gospoda, boj za obstanek, kateri vnema dandanašnji vso človeško družbo, zedinil je tudi nas v društvo, kateremu namen je tudi ta: doseči, da bi nehal oni sistem plačevanja, katerega spominja tudi slovenska narodna pesem: »Za sklizi I Juh, za božji Ion, za božji Ion, nebeški tron.«
Le učitelj, katerega ne more skrbi za preživljanje sebe in svojcev, more so vglobiti v svetost svojega poklica ter vršiti veseljem in navdušenjem svoje težko dolžnosti, ki mu ne nalagajo nič manje, nego to, da vzgaja iz nevednih otrok mislečih značajev iu za vse dobro vnetih državljanov.
Naša organizacija ima torej namen da pov-spošujc regulacijo plač ter da pomaga učitelju tudi gmotno v teh težkih dneh.
Kolikor naši tovariši na Štajerskem, tako tudi oni na Kranjskem rečejo lahko, da so po svoji organizaciji vendar dosegli nekaj, dasi se jim ni ustreglo popolnoma. .Mi pa, žalihog, tega ne moremo reči.
(Pride še).
DOPISI.
Iz Marezig. (Izv. dopis.) 1*kljub slabemu vremenu se je vršila tukaj na binkoštni ponedeljek veselica. Razume se, da ni bilo vse tako, kakor bi bilo, ako bi bilo solnee sijalo prijazno. O izidu iu vspehu veselice naj sodijo udeleženci. Naša dolžnost je, da se prav iskreno zahvalimo vsem, ki so pripomogli do veselico.
Na prvem mestu nas veže dolžnost, da izrečemo zahvalo našim bratom okoličanom Svctoivan-čanom. Vaš prihod, dragi bratje, nas je razveselil neizmerno. Pokazali ste javno, da okoličan in Istran sta brata. Vaš prihod v Marezigo, dragi nam bratje,
ostane neizbrisljiv v našem spominu. Sprejeli smo Vas po svoji moči in kolikor nam je bilo možno ob slabem vremenu. Veselili smo ne Vašega prihoda in težkim srcem smo se poslovili od Vas. Še jedenkrat: bratski hvala Vam! Na svidenje pri Sv. Ivanu ! Hog Vas živi!
Prve narodne veselice našega pevskega in bralnega društva ni |»ozahil tudi drž. in dež. poslanec prof. Veko slav S p i n č i č. Poslal nam je pismo, katero je sprejelo našo društvo velikim navdušenjem. Pismo se je pročitalo vsem zbranim. Neopisno radostjo so sledili za tem .živio-klici ne-ustrašljivemu junaku in boritolju na bojnem polji narodnem.
Pismo se glasi doslovno:
Slavno pevsko in bralno društvo
Marezigo.
Prejel som diplomo Častnega člena tega slavnega društva od 17. aprila t. 1. Zahvaljujem so prisrčno na tem odlikovanju.
Ono ine spominja na one čase, ko sem deloval kakor šolski nadzornik. Veseli me, ako sem toliko doprinesel k otvoritvi ljudske šole v Mare-zigah, a s tem nisem storil nič druzega, nego svojo dolžnost, katera pa bi ne bila imela zaželjenega vspehn, ako bi no bil našel odziva pri častitih občinarjih. Pod milim nebom smo se bili sešli, in — jedini v namenu — dogovorili se o načinu, kako da se uresniči ta namen. Jedinstvom, slogo, zamoremo doseči mnogo; malo po mah) vse, kar je pošteno in dobro za naš potlačeni in zanemarjeni narod v večem in manjem obsegu. Nepozabljajoči nikdar na eelokupnost slovenskega in hrvatskega naroda delujmo vsaki v svojem krogu in delokrogu in •/. Božjim blagoslovom pridemo gotov«> do onega, po čemer težimo. K temu pripomore tudi to slavno pevsko in bralno društvo, kateremu želim iz vsega srca najbujneji razcvit.
Živeli odborniki in vsi členi društva! Srčen pozdrav vsem prisotnim na prvi veselici!
Udani
Ve ko si a v Spinčid.
Opatiju, 28. maja 181»8.
Tudi gospod Dom. Lušin, trgovec v Kopru, je pokazal svojo simpatijo do našega društvo s tem, da nam je poslal sledeče vrstice:
Ker mi je nemogoče udeležiti se veselice pevskega iu bral. društva, želim, da Hog blagoslovi mlado društvo v spodbujo našemu milemu narodu.
Prosim tudi, da me zabeležite kakor uda v Vašem društvu. Vedno udani
L u š i n.
Prisrčno zahvalo smo dolžni vrlima sokolicnma Franici in Malki Slavec iz Ospa, kateri sti navdušeno nastopili pot do v/.podbuje milega našega naroda. Pokazali sti, koliko premore ljubezen do naroda ! Nastopili sti navdušeno na naši veselici in se niste plašili tri ure hoda od Ospa do Marezig. Hvala, prosrčna hvala ! Prosimo Vaju še nadaljnje podpore.
Nadalje znhvahijcino iskreno pevce iz sv. Antona in Šmarij. Iskreno priznanje moramo izreči našim društvenikom, ki so se trudili vsaki po svoji moči za srečen vspeli naše prve veselice. Sosebno častno moramo omenjati četvorico bratov Sabadin, ki vsi pojo v našem društvu, a vsak svoj glas. Slednjič izražamo zahvalo vsem udeležencem veselice in jim kličemo prisrčen »Ne svidenje« dne 17. julija na naši drugi veselici!
Politični pregled.
Posledice obstrukcije. 1/ J a hI on ca
(na ("'eškem) brzojavljajo: V tukajšnji okolici je ustavilo delo več sto delavcev. Ta štrajk je resnična posledica obupa med delavci, ki morajo trpeti glad tudi tedaj, kadar delajo. Tako slaba plačila imajo ti siromaki. Med delavci se širi misel, da bi se obrnili naravnost do cesarja, ako ne dobe od strani parlamenta onega varstva, kakoršnega smejo zahtevati.
Ta vest nam govori cele folijante. Jnblonee z okolico je po veliki večini nemški in jo jeden tistih kotov, iz katerih švigajo obstrukeijske strelo v avstrijski parlament, in provzročajo, da je isti nesposoben za vsako akcijo v pomoč bednemu ljudstvu. In mej to obstrukeijske strele se meša sedaj obupen klic stradaj oči h v istem Jabloncu, klic, poživljajoči parlament, naj vrši svojo dolžnost do
ljudstva, ako no, bodo stradajoči prisiljeni, obrniti svoj pogled preko parlamenta pred najviši prestol. Kdo no, ve kaj znači to, ako ljudstvo vidi zadnjo rešitev svojo v osebi vladarja?!
Čeiki poslanec dr. Kramar o sedanji krizi. V zadnji številki smo rekli mi, da je borba obstrukoije proti obnovljenju pogodbe z Ogorsko le kulisa, za katero se skriva veliko nemška ideja, ki jo že po svojem bitstvu in naravi sovražna avstrijski državi. Istotakojo menil Kramar v svojem velikem govoru v zadnji soji zbornice poslancev o jezikovnih narodbah grofa Iladcnija, da so le-te Nemcem le pretveza, Grof lladeni je mrtev mož in njegovih naredb ni več — boj so pa nadaljuje. Grof lladeni jo pni ravno zato, ker so je krčevito držal ideje češko-poljsko-nomškoga nadvladja v Avstriji. Od to ideje ni hotel odstopiti niti tedaj, ko jo že videl, da je neizvedljiva. Držal se je to idejo in je — pal. Zato pa je krivično očitanje, da je grof lladeni hotel pritiskati Nemec na steno.
Da so bilo jezikovno naredbo le pretveza, priča dejstvo, da se Nemci no zadovoljujejo sedaj z zahtevo po odpravi teh naredeb, ampak zahtevajo nemški državni jezik. V tO pa ne privole nikdar druge narodnosti v Avstriji! Sedanja kriza v Avstriji torej ni kriza jezikovnih naredeb, ampak je zlo, sozajoče do podlago in korenike države. Tu no pomagajo palijativna sredstva. Parlament jo mrtev in ubili so ga Nemci, ker so ubili načelo parlamentarizma. V parlamentu naj bi ne odločala večina, ampak manjšina, nko ne sredstvi razuma, pa s silo. Na ta način je možno vsaki manjšini, da potegne moč na-sc. Ta diagnoza je obupna, ali mi ne smemo obupati. Država se mora povrniti k svojim zgodovinskim tradicijam in k svoji zgodovinski nalogi — da bodo i9ta zatočišče V8em narodom! Ukupnosti mora država iskati le tam, kjer je ista blagodejna : v velikih gospodarskih vprašanjih.
Govornik veruje v bodočnost te države in je uverjen, da nam pride državnik, ki prinese zakonito varstvo 14 milijonom Slovanov v Avstriji, kateri ne goje nikakega sovražtva do nemškega naroda, ki nočejo nikakega nasilstva, ki ne zahtevajo druzega, nogo — pravičnost.
Poljski klub O položaju. Poljsko »kolo« je izdalo nastopno izjavo : »Poljski klub izraža svoje obžalovanje, da vedenje opozicijskih strank na vprašanje, ki je jo stavil poljski klub po posl. Mi-levskem, ob obstoječem poslovniku onemogoča zbornici poslancev vsakoršno koristno delo ter sili vlado, da vnovič upotrebi S 14 ustave, da izvenparla-mentarno zadovolji nujnim državnim potrebam. Odkrito uverjen, da le zdrav razvoj ustavnega življenja odgovarja resničnim potrebam države in dežel, izraža poljski klub toplo zahtevo, da so v zagotovljenjc rednega parlamentarnega delovanja skoro reši češko-nemški prepir po ukupnom spo-fazumljenju obeh prepirnjočih se narodov, in je pripravljen poljski klub tudi nadalje podpirati vsa prizadevanja vlade in grofa Thuna v dosego tega cilja. Poljski klub bode rzfrajal neomajljiro na onih načelih, ki so v jiodlaijo obstanku desnice v zbornici in ki so izražena v ad resnem načrta od leta 1897.«
Ta sklep, ki ga je storil poljski klub soglasno, znači torej, da so Poljaki odklonili misel nemško-poljskega gospodstva. Sedaj moramo vprašati zopet in zopet: od kje hočejo vzeti Nemci večino, s katero bi mogli vladati?! Tako vprašanje si hode moral staviti odslej sleherni ministerski predsednik v Avstriji.
Vojna med Španci in Amerikani. To
jo tako v vsaki vojni bolj ali manj: ko si prečital poročila, došla z bojišča bodisi z jedne ali druge strani, vzemi hitro v roko svojo lastno razsodnost, koliko sporočenega treba dejati na račun patrijotizma, koliko na račun renomužc, oziroma na račun prizadevanja, da bi se svetu prikril kak neljubi dogodek, in slednjič, koliko naračun fantazijo dotičnih poročevalcev. Ko si si približno izračunal vse to, potem sestoj in ukupni rezultat odbij od onega, kar sitčitul — tako si se vsaj približal resnici!
Tnkoje v vsaki vojni. Vojujoči se radi povišujejo in pretirujejo svoje vspehe, iu istotako radi potaju jejo svoje nevspehe. Temu se ni čuditi. Tudi ko bi ne zahtevali taki oziri na srečno za vršenje vojne, ne hi moglo biti drugače, ker tako zahtevata srce in narava----Tako je v vsaki vojni, ali
kakor so vrši piročevanje v tej nesrečni sedanji vojni, to že ni več naravna in umevna tendencija, ampak to je konfuzija, kaos, ki vzbuja že obči posmeh. Zato pa jo javnost jela zgubljati vsako zanimanje in se poročila z bojišča Čitajo v Trstu veliko manjim interesom, nego pa najnoslaneje stvari iz »Piccolove« škandalozno kronike. < 'emu bi se vnemal, ko moreš biti prepričan že v naprej, da ne izveš — ničesar!!
Klasičen izgled so nam poročila od zadnjih par dni. V sredo smo čitali, da so Amerikani v pristanišču Santiago popolnoma razdejali špansko ladijo »Reina .Mercedes«, da je bilo obstreljevanje od strani Amerikanov tako izdatno, da so španske baterije morale (po kratkem odporu) utihniti popolnoma; vse španske baterijo da so porušene popolnoma : da so španski vojaki jako slabo streljali na izkreajoče se Ameriknne iu da so se prvi morali umakniti itd. itd. Amerikani so torej dosegli najsijajneji vspeh na vsej črti. Najlepša p je ta, da v vseh teh bojih ni bil ranjen niti jeden sam Amerikan. Tako jo bilo v sredo zvečer; včeraj pa so se glasila španska poročila o istih vojnih operacijah : Spanci so vnovič odbili napad Amerikanov. Poškodovanja, ki so jih trpelo špansko baterije, so bile neznatne in so že popravljene. V vsem boju niso španski topovi niti za hip prenehali streljati. Vso baterije so zopet v stanu, da morejo zapričeti streljati prav tako, kakor pred bitko itd. itd. Iz kratka: španska in amerikanska poročila so si di-jamentralno nasprotna. Amerikani govore, da so dosegli sijajen vspeh. Spanci pa govorč o popolnem nevspehu Amerikanov! Kje je resnica? Ali bolje: kdo laže bolj ?
Zato treba vsprejeti isto previdnostjo, kakor jo zahtevajo ti izgledi, tudi današnje vesti o odhodu 27.000 amerikanskih mož iz Tnmpa v Santiago, ter vest iz Ne\v-Yorkn o vsem tem, »kar se govori« o neki drugi veliki bitki. Ta vest kar mrgoli tistih »baje«, »se govori«, »čuje se« itd.
Pa še nekaj : mnogokrat je zmešnjava v poročilih tako temeljita in podatki tako različni, da človek lahko misli o dveh velikih bitkah na različnih krajih, kjer je bila jedna sama praska.
Zato pa volja tudi za sedanja poročila o velikih vspehili Amerikanov, kakor za vse sedanje: možno je, da so resnična, ali vsaj približno resnična ; istotako pa je tudi možno, da so popolnoma zlagana.
Glede položenja na Filipinih pa priznavajo španski viri sami, da stoje stvari jako resno. Toga pa ni staviti na račun Amerikanov, ampak ustašov! In kolikor so Amerikani v zvozi s tem, da so se na Filipinih stvari zasukale neugodno za Spanec, ni jim to v čast, Ameriknnom namreč. Poslednji so si že s tem omadeževali vojno čast, da so plenili španjske Indije, predno je bila napovedana vojna, da so bombardovali mesta, ne da bi bili poprej obvestili o tem, kakor zahteva mednarodno pravo; da so na svoje ladijo razobešali špansko zastavo itd. itd. Takim nepoštenim sredstvom stoji vredno na strani tudi dejstvo, da na Filipinih podpirajo na pol divja plemena, nevarna ne le španskemu gospodstvu, ampak vsem civiliziranim, tam bivajoči m tujcem. Opozarjamo na današnja poročila o položen j u pri Manili.
Pravična jo sodba, ki so jo izreklo ruske »Novosti« o tej vojni: daje nczmiselnn in zločinska, ker uničuje narodna bogastva, ruši cvetoča mesta ter duši trgovino in industrijo, ltočcni list se čudi po vsej pravici, kako da še nikdo ni mislil na moralno stran boja ustašov na Kubi proti lastni vladi. Dočim skrbe evropske države, da so njih podaniki, izselivši se v Ameriko in na druge obali velikega oceana, tam varni istotako kakor v lastni domovini, ter da ostajajo združeni s poslednjo, pa se puntajo španski podaniki na Kubi in na Kili-pinnh, zavedeni po neodvisnosti sosednjih držav, proti vladi in domovini, katero poslednjo izdajajo tujcem.
Domače vesti.
Včerajšnja procesija se je vršila sijajno. Y to je pripomoglo tudi lepo vreme. Svečanosti bile so kakor navadno. Ogromna večina udeležencev so bili, kakor vselej, tudi letos okoličani. To pa smo zapazili, da okoličani letos niso bili tako organizo-vani kakor druga leta. Prepuščamo našim čitateljem, da si po svoje raztolmačijo tu pojav. Proce-
sijo so se udeležili namestnik grof Goess, župan tržaški ter predstojniki državnih uradov. Svirale so tri godbe: vojaška, veteranska in tudi mestna.
Občinstva je bilo na tisoče in tisočo; le žal, da je bilo med istimi le veliko preveč takih, ki so le zijala prodajali.
Narodno slavje v Sežani. Pevsko društvo »Ljubljana« napravi dne 2(5. junija 18(,»H. izlet v Sežano. Izleta se udeleži pevski zbor polnoštevilno z zastavo. Namen izletu jo, da Ljubljana« priredi istega dne v Sežani narodno slavnost, katero čisti dobiček je določen v korist zgradbi »Narodnega doma« v Trstu. S tem hoče Ljubljana« vrniti rojakom svojim ob Adriji ono bratsko ljubav, katero so jej izkazali lani, ko so prihiteli s posebnim vlakom v Ljubljano na bliigoslovljenje zastave pevskega društva »Ljubljana«. Ker je torej namen slavnosti rodoljuben in uzvišen in ker je stvar, za katero se gre, sveta, zato je pričakovati, da pribiti ta dan mnogo naroda v Sežano in da vsaki rodoljub po svoji moči položi mal dar na žrtvenik drago nam domovine slovensko. Odbor pevskega društva »Ljubljana« prosi tem potom vsa bratska društva v Trstu in njega okolici, da dne 21). t. ni. pobite v prijazno Sežano, na bratski sestanek in na bratsko delo.
Svoji k svojim! — To je naše narodno geslo. Tega gesla naj bi se držali vsi narodnjaki po mestih in na deželi. Toda jo slučajev, ko se to geslo ne da izvajati. Kako naj slovenski trgovec kupuje kako stvar od svojega sorojaka, ako isti nima to stvari?! Vzemimo naprimer testenino (pasto!) Kolikor jo meni znano, Slovenci nimamo (vsaj na Primorskim ne) niti ene tovarne za izdelovanje testenine.
To moramo torej kupovati od Lahov. Ali tudi oh naročanju pri Lahih ne smemo pozabljati na svojo narodnost. Lep izgled nam dajejo Dalmatinci. Podpisani ima priliko prevajati trgovska naročilna pisma iz Dalmacijo na laški oziroma hrvatski jezik. In o tej priliki vidim, da so naši bratje Dalmatinci res možje. Oni dopisujejo tudi laškim tvrdkum le v hrvatskem jeziku, kur je rolo sitno tukajšnjim tovarnarjem. Poslednji morajo plačevati po f>0 nove. za vsaki prevod! Se-ve-da : na zadnje mora plačati le naš trgovec ozir. konsument, ker tovarnar že gleda da zaračuna kako izdanih 50 uovčičev.
Taka premišljevanja me silijo do vprašanja: lii-li ne bilo mogoče, da bi kak Slovenec ustanovil v Trstu tovarno za testenino?? Ako si ne upa tega posamičnik, hi se-li no moglo doseči isti namen po asocijaciji, združenju? Zares potrebno bi bilo, da bi se osamosvojili tudi v tej stroki. Konsum testi ni no je velik in tisočakov bi lahko ohranili na leto narodnemu kapitalu našemu.	Nekdo.
0 koncertni veselici pri sv. Mariji Magdaleni nam pišejo: Pevsko društvo »Slava« je priredilo minolo nedeljo svojo veselico.
Na lopo odičenem prostoru je bil novi krasni oder (delo člena cerkvonika).
Javljeni koncertni razpored jo pričel točno; občinstva je prišlo mnogo od blizu iu od daleč. Domača godba je zaigrala vodno divni »Napoj«.
Ko se je dvignila krasna zaveza, predstavljajoča brezmejno morje, jo nastopil mešani zbor Slave ter jo zapel »»Studenčku«. Lepo je bilo videti naša narodna dekleta, a njih ubrani glasovi so nam doneli najprijetneje.
V tretji točki jo nastopil tamburaški zbor »Slave«. Priznati moramo, da je ta izvajal precizno vse točke vsporeda. Zatem je zapel moški zbor
DOOOOO
ZALOGA POHIŠTVA
tvrdke
Alessaudro Levi Hinzi v Trstu.
Via ltihorgo21 in Plazza vecelila 2.
Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal, vsakovrstnih slik, žimnic in pogrinjal. Na
zahtevanje ilustrovau cenik zastonj iu Iranko. Naročeno blago se stavlja na parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to računil stroške.
mugortm skladbo »Spljctu«. Slavaši so dokazali zopet, da napredujejo stalno |mm! spretnim vodstvom svojega pevuv<wlje. Vse t»H*kc so se morale |m>-noviti. Mnogo »meha in užitka nam j«' dala vesel« »igra.
(iosp. čapek (Jožef 1'regare) je po dolgi odsotnosti zopet prišel domov k svoji ženki, a ker je hotel, kakor nekdaj Odizej, poizvedeti, je-li mu je boljša poloviea ostala zvesta, prišel je pod drugim imenom in v drugi ohleki. Prišel ni sam, spremljal ga je kaj prebrisani sluga (lašpar (Aut. Nardiii). I>a, td>ogi < "upek, imel je kaj opraviti s tem hudomušnim slugo;	sam smeh, ironija in
šala si" je slikala na njegovem obrazu.
Našemu obeinstvu, ki se navadno resno drži, ugajajo posebno šaljivi prizori, zato je pa veselo sledilo (rašparju, ko je stopal za svojim gospodom in rezal smešne obraze kar na »kile«. Klara (ge. A nt. Vekjet) je prijetna prikazen na odru, — tako tudi (lašperjeva Marta, ki je prav dobro rešila nekatere prizore.
Kaj naj bi rekli o g. Vekosl. Kuretu (l)ob-ski)? (tludko mu je tekla beseda; samo želimo, da bi na predstavah rabil svoj prijetni naravni glas, katerega spreminja ložje.
Tudi ostali igralci so dobro vršili svoje naloge. Društvo »Slava« si sčasoma lehko izuri dobrih igralcev.
Po veselici je zarajala mladina v večernem hladu na lepem prostoru. — Pod košatim latnikom okolo orjaške mize pa so sedeli pevci in pevke društva »Kolo«, okolo druge pa zopet pevski zbor iz Plavij. — Pesem je sledila pesmi.
Ogledali smo si dvorano v Miklavževi hiši, namenjeno za vaje. Ista je slikana »a freseo« v v ruskem slogu. Knake sobe nismo videli nikjer še v naši okolici. In kedo jo je obrisal iti pobarval? Domačin-slikar g. Cerkvenik. On je naslikal društveni oder, in to krasno sobo. Mladenič ima talent in dober okus; vrhu vsega je navdušen narodnjak. Potem, ko smo pozdravili krasno zastavo »Slave«, poslovili smo se od vrlih Magda-lonskih narodnjakov ter se počasi vračali proti Trstu, — veseleči se, da imamo v naši vzhodni okolici dve trdni narodni trdnjavi: »Slavo« iu »Velesilo«. /iveli! Na zdar!	ta.
V llarkovlje! V spored veselici, ki jo priredi prihodnjo nedeljo društvo »Adrija« v »Narodnem domu« v Burkovljuh na korist siromašnim družinam zaprtih okoličanov, je nastopni: 1. D. Jenko: »Naprej«, izvaja godba. 1°. S. Kos: »Kviško bratje v širnem krogu«, izvaja možki zbor. N. Breda: /miruj smehljaje«, mazurka, izvaja godba. 4. * »Dve pesni v eni«, češki narodni, izvaja mešani zbor (priredil Hr. Kažem.) 5. F. Majcen: »Sladke sanje«, romanca, izvaja godba. (i. S. Gregorčič: »Kmetski hiši«, deklamacija, izvaja g.čnu Marica ('okova. 7. Stratim: »Valček«, izvaja godba. H. Fr. Korun: »Slovanska pesem«, izvaja mešani zbor s<> samospevom baritona in spremlje-vunjem glasovirja. <•>. N. K moli: »Lev silni«, sokolska koračnica, izvaja godba. 10. Gj. Eisenhuth: »Hrvati«, veliki možki zbor se samospevom baritona, spremljevanjom godbe in glasovirja. 11. F. Majcen: »Pozdrav i z Nabrežiuo«, venec narodni pesmi, izvaja godba. 12. J. Moinaux: »Gluh mora biti«, burka s petjem v enem dejanju, poslovenil: J. Nolli, izvajali bodo dobroznani društveni diletautje, petje dostavil in vglasbil lir. Kažem. lit. I1'. Majcen: »Za naše Slovenec«, polka frae., izvaja godba. 14. Slobodna zabava, na kateri bode svirala godba do polunoči.
Itojauski ženski podružnici družbe sv. Cirila lil Metoda je daroval gospod trgovec Ivan Zadnik f> gld. mesto »konfetov« povodom svoje poroke. Izrekujć svojo zalivalo temu rodoljubnemu trgovcu želi gori rečena podružnica, da bi ga slovensko občinstvo podpiralo prav pridno.
Iz Kllbeda v Istri nam pišejo: Ravnokar smo dobili potrjena pravila našega novoustanovljenega pevskega iu bralnega društva »Skala«.
To Je zmifrlj! Iz sv. Križa nam pišejo: Naše pevsko društvo »Skala« vspodbujalo je neko nedeljo slov. občinstvo s svojimi lepimi narodnimi pesmi. Prepevalo je v gostilni gospodu Ivana Ipuvea v sv. Križu. Kur se je oglasil med občinstvom nekdo, ki je zakričal pevskemu društvu :
9K.....k....., pojte in ne pet!« — Ta
junak bi namreč videl rad, da bi se pevsko društvo »Skala« razrušilo!! To pa ne bode, marveč še ve-
čalo se Im h le isto! Dokler je bil ta junak v službi pri Slovencu, je pod|»iral »Skalo«, sedaj pa, ko je v službi pri Italijanih, sedaj je tudi on Italijan, sedaj mu prihaja pa kar slabo, ako mora poslušati slovenske pesmi. Da ne bi pa kdo mislil, Bog si jra vedi kdo da je ta gospod, sem prisiljen povedati, da je pravo revše, tako nizko, da njega jeza niti ne more doseči društva »Skala«. Pritlikavec le zaletaj se v — skalo, boš že videl, kako bode tebe glava bolela! Skala je trša, nego pa puhle glave.	Odbor pevsk. društva »Skala«.
Brzojavni promet z Venezuelo In Brazilijo. C. k. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam javlja: Prepoved, izdana od Zjedinjenih držav severnoameriških zaradi pošiljanja brzojavk v tajnem jeziku v Venezuelo in v Brazilijo se je preklicala, izvzemši brzojavke vladnih organov španskih tned soboj.
Rojstva in smrti v Trstu. Od 24. maja do 4. junija je bilo rojenih v Trstu »50 možkih in 56 ženskih, skupaj liti; umrlo pa iJ4 možkih in 45 ženskih, skupaj 7'.'.
Zblaznela Je včeraj 2H-letna služkinja Marija Lešnik iz Maribora, službujoča na Greti. Sprovedena je bila v bolnišnico.
Poskus samomora. Sinoči ob 11. uri se je hotel obesiti blizu Silosovrh mugucinov .'Kiletni Kuri Zuecoli, bivajoči na Acipiedottu št. K). Neki gospod, ki je sicer sumil nekaj, a v temi ni opazil dobro kaj se vrši, je opozoril redarja Kantcta. Poslednji je prihitel na mesto. Prerezal je hitro vrvico na kateri je visel Zuecoli. Pozvali so zdravnika z zdravniške postaje, ki je tudi došcl takoj. Zuecoli je sedaj izven vsake nevarnosti. Ta smrtni knndidnt je povedal, da se je hotel usmrtiti radi pomanjkanja sredstev iu ker mu niso hoteli pomagati njegovi sorodniki, čeravno so precej premožni.
Samomor. Sinoči ob 7 uri se je zastrupila 22-letnu šivilja Ana Martingana bivajoča v ulici llivo št. 3. Malo prej je bila še dobre volje. Pred užitkom strupa je pisala neko pismo, katero je po neki deklici odposlala na pošto. Komu da je bilo odposlano to pismo ni znano. Cez pol ure potem, ko je prišel zdravnik z dravniške postaje, je zdihnila svojo dušo. Ni dvomiti, da je bila kaka ljubezen, ki je pokojnico prisilila do takega nesrečnega čina.
Loterijske številke izžrebane dne H. t. m.:
Praga:........1H, 14, 66, H, 7.
Lvov:........88, H, 17, 71, 25.
Inomost: ........ 4H, KH, «>, iJ2, 2.
Koledar:
Dancu v pefek 10. junija: Marjeta, kralj.; Asterij, 5k. Jutri v soboto 11. junija: Barnaba, sp. ; Marcija, muč.
Soln'ni:	I	Lunin:
Izhod ob 3. uri 40 min.	Izbori ob 11. uri M min.
Zahod „ 8. „ 1!» „	Zahod „ 10. „ 57 „
Ta ie 24. teden. Dane« je 1(50. dan tega leta, imamo torej Se 205 dni.
Zadnje vesti.
Dunaj 10. Baron Banttv, ogerski finančni minister in členi ogerske kvotuc deputacije so došli na Danaj. Jutri se bosti posvetovali obe deputaciji pod predsedstvom grola Sehonbornn.
Dunaj 10. Posvetovanje liberalnega velepo-sestva, ki se je imelo vršiti v Pragi prihodnjo nedeljo, se jo odložilo. Ni še gotovo, da se zbornica poslancev snide prihodnji torek.
Dunaj 10. Državni železniški svet je odobril soglasno v današnji seji predlog člena Burgstaller-Bidischini, t i č o či se druge ž e 1 e z n i s k e z veze s T rs t o m.
Pariz 0. Predsednikom zbornico je bil izvoljen definitivno Pavel Desehanel, podpredsedniki pa Levgu, Larrein in Crantz.
Dunaj 10. Na današnji borzi se je raznesla vest, d a j e v M a d r i d u p o e i 1 a r e v o 1 u o i j a (??)
Madrid 10. Včerajšnji ministerski svet se je posvetoval izključno o vojaškem položenju na Filipinih. Vojni minister in ministerski predsednik sta povdarjala, da položaj v Manili ni tako obupen, kakor se ga riše; Manila ima dovolj živeža, da more počakati na prihod vojaštva v ojačenje. Ministru mornarnice so se dala dalekosežna pooblastila za odredbe glede Filipin. Ministerski predsednik je izjavil, da vlada nima še nikakega službenega poročila o kakem novem bombardovunju Santiaga de 1'ulm. Vse rezervno brodovje, sestoječe iz 15 ladij, zapusti te dni K a <1 i k s.
Killl 0. Italijanski vladi je došla okrožnica španjske, vlade v kateri le-ta energnično protestnje proti načinu postopanja Zjedinjenih držav v sedanji vojni, kateri način nasprotuje mednarodnemu pravu in je v očitnem nasprotstvu /. mednarodno pogodbo od leta 1H55. Tukajšnja vlada je vzela na znanje to noto, ki se je do|x>slnla v Berolin, na Dunaj, v London in v Petrograd.
>Viishf nurton 10. V Santiago de C u ha je pričakovati baje lakote, ker so vsa živila zaplenjena za špansko vojsko in mornurnico. Tu s e in n i došla n i kaka avtentična vest o o tili o d u amerikanske vojske iz T a m p a. (Saj se nam je zdelo. Op. ured.)
London 10. V Waschingtonu se širi govorica, da so Amerikani pri Daizuri stopili na kopno in da so premagali Spance. Amerikani so b a j e zaseli višine na Santiago de Cuha.
Najnoveja trgovinska vest.
N<lW-York junija. (Izvirni brzojav.) Pšenica za julij 9il*/i, (včeraj) —.—, za september HO, (včeraj) —.—, za december 7H8/», (včeraj) —.—, koruza za juli 36®/*» (včeraj) —.—, za september .'17 5/», (včeraj) —.—, mast 637, (včeraj) —.—.
Trgovinske vesti.
liudimpeAta. PSenica en juni 11 '56 -11 '<»0. PSenica za september 9*f>8 do 9*00. Oves za spomlad —•—*—. Rž za september 7 *20 do 7*22. Koruza za juni 1898. 5 28 do 5*30.
PSenica: ponudbe in povpraševanja slaba — Prodaja HOOO-met. stotov. Vreme: lepo.
Hamlnirir. Bantos good average za juli 30*75 za se-ptember 31*26 za december 31*50. za marec 32*50.
Hiivre. Kava Hantos good, average za juni 30*50 za oktober 37*25 frankov za 50 klg.
Dunajska borza 7. junija 1898.
priMlvforaJ	dimen
Državni dolg v papirju......101*95	101*85
„ v srebru......101*85	101*85
Avstrijska renta v zlatu......121*75	121*80
„ v kronah.....101*55	10115
Kreditne akcije.........300*—	358*75
London 10 Lsr......... 120*10	120 —
Napoleoni........... 9*53	953
20 mark........... 11*77	11*78
100 ital. lir.......... 44*40	44*40
25 hektolitrov
dobrega, belega istrskega vina
proda po primerni ceni
Ivan Čeh v Roču v Istri.
Hotel Volpich
„PRI ČRNEM ORLU" (AQUILA NEBA)
trst — Via s. spiridione, Corso, Via S. Nicolo — trst
Najbolj v središču mesta ter na novo opravljen. KOPELJI, VOZ K VSEM VLAKOM.
V pritličju
„Restavracija Pilsen" od F. Volpicha.
Zavod za uniformiranje in civilna irojaćnica
Frana Jir&s
ulica Caserma !l — v Trstu — ulica Caserma 9 Priporoča se
za napravo uniform In civilnih oblek.
Postrežba p o S t e n a.
Zaloga vseh vrst za uniforme po tovarniških cenah.
} cfcstesUcstesfcs
Pri 4 letnih časih
Barriera vecchia stv.
Prilika za praznike in novo leto. Velika zaloga zimskih ogrinjal (fcjalov) v vseh barvah po gld. 3.G0 in gld. 1*20 Zbirka tr&tanja v raznih risutijih od 20, 30 in .'17 nvč. Al o i. k e srajce bele in barvane od 90 novč. naprej. Maje iz p 1 i A a za gospe po 05, 75 novč. in već samo v prodajaluici
^ Pri 4 letnih časih
4 J	Barriera vecchia stv. 7