Predsednik velenjske občinske skupščine Nestl Žgank se vprašuje, zakaj so samoupravni spora- zumi le mrtve črke na papirju Dejstvo, da ostajajo samoupravni sporazumi oziroma družbeni dogovori tudi v občini Velenje le čika na papirju, ki jih nihče ne upošteva in uresničuje, in da je še zmeraj slišati mnenja, da naj probleme družbenih dejavnosti rešuje „občina', občinska skupščina, nas je spodbudilo za obisk pri predsedniku naše občinske skupščine, Nestlu Žganku, ki je dal posebej za „Naš čas" naslednjo izjavo: „ ^Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje je pomembna sestavina našega samoupravnega sistema. Ob takšnem pojmovanju vloge samoupravnega sporazumevanja pogrešam v naših delovnih kolektivih pogostejše razprave delavcev o tem, kako bodo delali bolje, to je ceneje in kvali-tetneje, in kako bodo rezultate dela, zlasti tudi boljšega dela, ob upoštevanju načela svobodne menjave dela, namenjali tudi za družbene dejavnosti. S samoupravnimi sporazumi bi se morali delavci odločati, na primer, koliko in kaikšne vrtce bomo imeli, kakšna naj bo naša šola in podobno. Prav neveijetno in'nesprejemljivo ob tem pa je, da smo samoupravne sporazume sredi leta sprejeli, skoraj nihče pa teh skupno dogovorjenih nalog in obveznosti ne izpolnjuje. Ta ugotovitev izhaja tudi iz pregleda o izpolnjevanju samoupravnih sporazumov in druž- benih dogovorov, ki ga je na zadnji seji obravnavalo predsedstvo občinske konference SZDL Velenje. Ne gre mi v račun, da delavci ne bi bili za sporazumevanje in dogovarjanje, saj gre za reševanje problemov, ki jih čutijo delavci in njihovi družinski člani in zahtevajo njihovo rešitev. Nekatere odločitve je bilo treba celo izsiliti. Ali ne kaže sedanja praksa na to, da samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje še ni prišlo do delavcev, da je še zmeraj ostalo v vodstvenih strukturah organizacij združenega dela. Se pravi, da delavec, ki dela in ustvarja, še ne oblikuje in ne sprejema odločitve o delitvi rezultatov dela. Neizpolnjevanje že sprejetih obveznosti pa ni edina oblika odpora naših delovnih kolektivov oziroma našega gospodarstva za reševanje skupnih vprašanj. V delovnih kolektivih so vse pogosteje prisotna mnenja, da naj probleme družbenih dejavnosti rešuje občina. Ob tem pa pozabljajo, da smo občina mi vsi, vsi delovni ljudje in občani. Pozabljajo, da združevanje sredstev s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori ni novo obremenjevanje gospodarstva; ta sredstva smo pred leti zbirali z zakonskimi predpisi. Pozabljajo, da se sredstva za financiranje družbenih dejavnosti zbirajo v posameznih samoupravnih interesnih skupnostih (ne pa na občini), v skupščinah le-teh pa imajo delovni kolektivi svoje predstavnike — delegate. Pozabljajo, da smo pred leti prav v Velenju — s sodelovanjem delavcev oziroma kolektivov samih - začeli reševati probleme družbenih dejavnosti oziroma družbenega standarda. Pozabljajo, da odločajo o zbiranju sredstev za družbene dejavnosti in o njihovi porabi delavci sami (oziroma bi morali), seveda posredno preko njihovih delegatov, ne pa kdo drug izven njih oziroma v imenu delavcev itd. Tudi v uresničevanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov se odraža skrb za človeka! Ali na to v naših delovnih kolektivih pozabljajo? Prav bi bilo, da bi delavci sproti pregledovali, kako njihove organizacije združenega dela izpol- njujejo obveznosti, sprejete z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi. V naše delovne kolektive pa mora priti tudi spoznanje, da s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori delavce, kot mnogi pravijo, občina ne obremenjuje, pač pa se delavci obremenjujejo sami, da bi reševali probleme družbenih dejavnosti, ki jih čutijo sami in njihovi družinski člani. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da moramo naše delovne kolektive pogosteje kot doslej spodbujati za boljše delo, utrditi moramo položaj temeljnih organizacij združenega dela in delavcev v njih, saj bomo tudi na ta način mnogo laže izpolnjevali skupno dogovorjene in sprejete obveznosti, iti smo jih zapisali v samoupravne sporazume in družbene dogovore! Prav bi bilo, da bi pogosteje vzeli v roke dela in razprave naših voditeljev. Veliko nam povedo, veliko napotkov lahko dobimo za naše vsakdanje delo. Potem gotovo ne bila potrebna nova in nova pojasnjevanja o pomembnosti samoupravnega sporazmevanja in družbenega dogovarjanja, posebej o njihovem uresničevanju, pa o novi ustavni vlogi občine." Petsto 1 novih I pionirjev Ob dnevu republike so vse šole pripravile proslave, na katerih so ob navzočnosti učencev višjih razredov učiteljev, predstavnikov skupščine občine, družbenopolitičnih organizacij, zveze prijateljev mladine, staršev in drugih sprejeli v pionirsko organizacijo nad 500 cicibanov. VELENJE, lO. DECEMBRA 1976 - LETO XII. ŠTEVILKA 47 (356) - CENA 3 DIN V VELENJU Skulpturo italijanskega kiparja V delegaciji italijanskih komunistov in nekdanjih partizanov, ki je v tednu Komunista obisskala Velenje, je bil tudi zn£ani italijanski kipar in slikar Valirio Mi-roglio iz pokrajine Piemont. To je bil njegov drugi obisk' v Velenju, saj je bil član prve delegacije italijanske komunistične partije, kije obiskala našo deželo (ob tej priložnosti tudi Velenje) že leta 1953. Valirio Miroglio je bil navdušen nad našo socialistično izgradnjo in odločil se je, da bo postavil v Velenju spomenik, ki bo sim- Valirio Miroglio boliziral skupni protifašistični boj italijanskih in slovenskih oziroma jugoslovanskih partizanov. „Že leta 1953, ko sem prvič obiskal vašo državo," je med drugim dejal, „sem začel razmišljati, kako bi se nekdanjim borcem oddolžil za priborjeno svobodo. Sedaj pa sem pred tem, da mojo željo uresničim, saj so tudi v Velenju med pogovori izrekli zadovoljstvo nad mojim predlogom. Skulptura, ki bo darilo borcev obeh dežel za svobodo, bo simbolizirala bratstvo jugoslovanskih in italijanskih partizanov v skupnem protifašističnem boju. S predstavniki Velenja smo se dogovorili, da bomo skulpturo, ki bo narejena v popolnoma novi tehniki, odkrili 4. julija prihodnje leto. Njeno odkritje bo združeno s praznovanjem dneva borcev in praznika vaših rudarjev.' S. VOVK V OBČINI VELENJE BOMO KAR NAJBOLJ SLOVESNO OBELEŽILI 35-LETNICO USTANOVITVE NAŠE JLA V letošnjem jubilejnem 35. letu začetkov oborožene vstaje naših narodov in narodnosti proti okupatorju slavimo tudi 35-letnico ustanovitve naše Jugoslovanske ljudske armade. Na posvetovanju predstavnikov občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij in občinskega štaba teritorialne obrambe, bilo je 1. decemra, je bilo dogovorjeno, da bomo dali v občini Velenje letošnjem praznovanju 22. decembra — dneva JLA poseben poudarek. Manifestacije še bodo vrstile pravzaprav skozi ves mesec december, v praznovanje pa želimo vključiti kar največ delovnih ljudi, občanov in mladine. Osrednja slovesnost v počastitev 35-letnice ustanovitve JLA bo v občini Velenje 21. decembra zvečer v Domu kulture Velenje, za kulturni program pa bo poskrbel Kulturni center Velenje s sodelovanjem velenjskih šol. V Šmartnem ob Paki bo proslava 35-letnice ustanovitve JLA 20. decembra, v Šoštanju pa na sam praznik, 22. decembra, pripravile pa jo bodo krajevne organizacije Socialistične zveze, Združenja rezervnih vojaških starešin in Zveze socialistične mladine. 22. decembra — dan JLA pa bodo proslavili tudi v drugih krajevnih skupnostih v naši občini, posebej še tam, kjer so podružnične šole. Na osnovnih šolah v Šaleški dolini bo „teden obrambne vzgoje", v okviru katerega bosta SLOVENSKI GEODETI NA DVODNEVNEM SREČANJU V VELENJU Dan geodetov V središču pozornosti modernizacija del na vzdrževanju zemljiškega katastra Zvezgeodetov Slovenije si je za letošnji geodetski dan, ki bo sicer trajal kar dva dni, in to danes ter jutri, izbrala Velenje. V teh dveh dneh bodo slovenski geodeti spregovorili o svojih strokovnih problemih in o glavnih nalogah geodetske službe pri izvajanju družbenih planov v Socialistični republiki Sloveniji. Ta tema bo na sporedu že na prvi delovni seji, ki bo danes dopoldne. Danes opoldne bo na programu tudi druga delovna seja, ki bo namenjena obravnavi modernizacije del na vzdrževanju zemljiškega katastra. V okviru tega bodo poslušali naslednja predavanja: Splošna načela za modernizacijo vzdrževanja zemljiškega katastra, uporaba elektrooptičnih razdalje-metrov pri geodetskih terenskih delih, modernizacija del pri vzdrževanju pisarniškega dela zemljiškega katastra in racionalizacija sprejemanja vlog in izdaje odločb pri vzdrževanju katastrskih evidenc. Popoldne si bodo slo- venski geodeti ogledali jamo velenjskega premogovnika in termoelektrarno Šoštanj, zvečer pa se bodo udeležili kulturnega sporeda v knjižnici Kulturnega centra v Ve-* lenju. Med jutrijšnjo tretjo delovno sejo, ki se bo začela ob 9. uri (vse seje bodo v dvorani skupščine občine), pa bodo geodeti ocenili izkušnje dosedanjega dela ter naloge geodetske službe na področju katastra komunalnih naprav. S. V. pripravila občinski štab teritorialne obrambe in občinski štab civilne zaščite prikaz orožja in opreme. Te razstave bodo v Šmartnem ob Paki na osnovni šoli bratov Letonja, v Šoštanju na osnovni šoli Biba Roeck in v Velenju na osnovni šoli Anton Aškerc. Razstavljeno orožje in opremo si bodo lahko ogledali tudi starši in drugi občani. Sicer pa bo na naših šolah tudi več predavanj o vojaških poklicih, pripravljajo pa še nekatere druge akcije. Občinski štab teritorialne obrambe občine Velenje in Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Velenje bosta pripravila to soboto in nedeljo, 11. in 12. decembra, pohod mladincev — prostovoljcev, ki jih bodo na osrednji slovesnosti v počastitev dneva JLA v Velenju sprejeli v vrste pripadnikov teritorialne obrambe. Mladinci in mladinke bodo med dvodnevnim pohodom obiskali tudi več spomenikov in spominskih obeležij narodnoosvobodilne borbe v Šaleški dolini. Klub samoupravljavcev Velenje in Delavska univerza Velenje bosta začela že v prihodnjih dneh s seznanjanjem delavcev z vsebino zakona o ljudski obrambi, s čimer bomo dali praznovanju dneva JLA posebno delovno obeležje. Lani so pripravili v avli skupščine občine Velenje prvo razstavo informativnih sredstev in slikovnega materiala na temo „Splošna ljudska obramba". Podobno razstavo dokumentarnega in slikovnega gradiva, ki jo bo popestrilo še gradivo o naši Jugoslovanski ljudski armadi, bodo pripravili tudi letos, za njeno pripravo pa so zadolženi Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, občinski štab teritorialne obrambe občine Velenje in Občinski odbor ZRVS Velenje. V drugi polovici decembra bodo obiskali člane nekaterih osnovnih organizacij ZSMS v naši občini pripadniki garnizije JLA iz Celja in pripravili več skupnih nastopov, športnih tekmovanj in tovariških srečanj. M. • Volitve delegatov V temeljni organizaciji združenega dela elektrostrojni obrati Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje so 25. novembra volili nove delegate v samoupravne organe. Skoraj 91,5 % vseh volilnih upravičencev je izvolilo nove delegate v delavski svet Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje, v delavski svet TOZD I.S O ter v komisijo za medsebojna razmerja delavcev* za izrekanje ukrepov zaradi kršitev delovnih obveznosti ter v komisijo delavske Jcontrole. Sprejeta ■ ■ MU U izhodišča za gospodarjenje v letu 1977 Na svoji zadnji, izredni, seji je delavski svet Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje sprejel izhodišča za pripravo delovnih načrtov temeljnih organizacij združenega dela, delovne skupnosti skupnih služb in kombinata za leto 1977. Pričakovati je mogoče, da prihodnje leto proizvedl Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje okrog 2 milijardi 400 milijonov kWh električne energije, nakopali pa naj bi 4,500.000 ton lignita, pri čemer bi ga 3,60.000 ton porabili za proizvodnjo električne energije v Šoštanju, 900.000 ton velenjskega lignita pa bi bilo na voljo za druge porabnike, med drugimi tudi za ljubljansko Toplarno. Za letos je predvidena prav tako proizvodnja 2 milijardi 400.000 milijonov kWh električne energije, rudarji pa bodo, kot je mogoče pričakovati, nakopali okrog 4,350.000 ton lignita. Ob tem pa ne gre prezreti v termoelektrarni Šoštanj tudi proizvodnje toplotne energije za toplovodno omrežje v Šoštanju in Velenju. Ena od poglavitnih nalog zaposlenih v vseh temeljnih organizacijah združenega dela Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje bo za najmanj 3 do 4 odstotke povečati produktivnost. Delavci rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje pa bodo prihodnje leto zastavili tudi vse sile, da bi vsebino zakona o združenem delu čimprej prenesli v konkretno samoupravno prakso sleherne delovne sredine. Asfalt že na cesti Nova cesta Šalek - Selo je že skoraj dokončana. Asfalt na sedem metrov široki dvopasovni cesti, ki jo gradijo delavci OZD Slovenijaceste, je že položen. Delo otežkoča slabo vreme, kljub temu pa naglo utrjuejejo bankine , in dokončujejo most čez Pako. Upajo, da bodo vsa dela dokončali še v letošnjem letu. Pri tem pa, ostaja odprto vprašanje tunela, ki se kakor je. razvidno tudi s slike skoraj ne premakne z mrtve točke. Meseca december in januar sta za sindikalno delovanje še posebej pomembna zaradi letnih skupščin OOS in letnih sej konferenc osnovnih organizacij sindikata V teh dneh potekajo po osnovnih organizacijah sindikata priprave na letne skupščine OOS in letne seje konference OOS. Dogovorjeno je, da bodo v osnovnih organizacijah sindikata sklicali letne skupščine oz. letne seje konferenc do 20. januaija 1977, od 31. januarja pa bodo imele letne plenarne seje občinske organizacije sindikata. S pomembnim programom v srednjeročno obdobje Na devetem zboru upravljavcev Ljubljanske banke podružnice Velenje, ki je bil v ponedeljek 6.12. v Velenju, so poleg ostalih pomembnih točk dnevnega reda upravljavci te banke obravnavali tudi predlog skupnih razvojnih usmeritev in nalog podružnice za srednjeročno obdobje 1976-1980. _ Načrtujoč svojo razvojno usmeritev in aktivnosti, so se upravljavci banke opredelili predvsem za naslednje smernice razvoja: - za nepretrgan in stabilnejši razvoj združenega dela, za skladnejši odnos med proizvodnjo in potrošnjo ter za preudarne prednostne naloge gospodarskega razvoja v vsej družbenopolitični skupnosti; - za učinkovito, dobro organizirano in ekonomsko utemeljeno vključevanje v mednarodno delitev dela ob enakopravnem gospo-draskem sodelovanju, zlasti gospodarskem sodelovanju z deželami v razvoju; - za skladno uresničevanje dogovorjene gospodarske politike in socialnega razvoja na vseh območjih na katerih podružnica posluje. Interes članov podružnice je usmerjen predvsem v razvoj energetike in kovinsko predelovalne industrije, vendar pa razen razvoja osnovnih gospodarskih dejavnosti v razvijanje tudi drugih gospodarskih dejavnosti. Tu velja še posebej omeniti zdravstveni turizem, kateremu nudi Topolšica izredno ugodne pogoje. Na zboru je bilo potrjeno, da je za nadaljnji razvoj gospodarstva v naši občini pomembno dokončanje vseh investicij, ki so se pričele izvajati že pred začetkom tega obdobja in ki jih obravnavamo kot prednostne dejavnosti. To so investicijska vlaganja v modernizacijo in povečano proizvodnjo premoga in v izgradnjo četrte faze termoelektrarne Šoštanj. Upravljavci so se tudi dogovorili, da' bo podružnica sodelovala z novimi investicijskimi vlaganji iz združenih sredstev predvsem pri tistih investicijah, ki na dolgoročni osnovi povečujejo devizni priliv, ali nadomeščajo uvoz in s tem zmanjšjejo primanjkljaj v plačilni bilanci, kjer na podlagi uvajanja modernizacije in avtomatizacije prispevajo k povečanju produktivnosti dela in dohodka ali pospešujejo domačo konjunkturo in ne poslabšujejo plačilne bilance. Prav tako pa tudi za investicije v proizvodnjo hrane, razvoj drobne industrije, obrtne proizvodnje blaga, storitev in prometa. Upravljavci so tudi odločili, da se še v prihodnje znaten del bančnih sredstev podružnice nameni za kritje naložb v stanovanjsko in komunalno izgradnjo. Le te znašajo sedaj 29 odstotkov vseh naložb podružnice. Na zboru pa je bilo med drugim tudi potijeno, da je potrebno posvečati pozornost poslovanju s prebivalstvom, saj so njihova sredstva predstavljala leta 1975 15,5 odstotka čistih bančnih sredstev in je njihova rast očitna. g ZAKOŠEK Priprave na letne skupščine so izredno pomembne, če hočemo doseči njihov namen. Namen letnih skupščin OOS in letnih sej konferenc OOS je predvsem v tem, da se kritično oceni delovanje sindikalne organizacije v posamezni sredini, da se sprejme sklepni račun finančnega poslovanja ter delovni in finančni načrt za prihodnje leto. Pa ne samo to. Na letnih skupščinah OOS in letnih sejah konferenc OOS je tudi mesto, da ocenimo, kako se uresničujejo sklepi 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije in statutarni dogovor o organiziranosti in delovanju sindikatov in zveze sindikatov. V marsikateri osnovni organizaciji sindikata so na sklepe 8. kongresa Več ali manj pozabili, pa čeprav so izrednega pomena za sindikalno delovanje. Prav tako pa ugotavljamo, da še vedno nismo, pa čeprav je preteklo od 8. kongresa že več kot dve leti, ustrezno organizirani. Sindikalne skupine še niso v celoti zaživele kot celice sindikalnega delovanja, sindikalni poverjeniki pa se š e ne zavedajo dovolj, da zastopajo delavce - člane sindikata. Zato tudi delegatski sistem v sindikatih še ni zaživel tako, kot bi moral. Letošnje letne skupščine in letne seje konferenc potekajo v času, ko smo dobili zakon o združenem delu — delavski zakon! Ravno zato bo poudarjeno, kako izredno pomemben zakon za združeno delo in vse delavce čimprej in temeljito uporabiti v naši samoupravni praksi. Še zlasti velik poudarek bo na sodelovanju v samoupravnem sporazumevanju o pridobivanju in delitvi dohodka ter delitvi sredstev za osebne dohodke, iskanju meril za nagrajevanje po delu, nadaljnjem uresničevanju in dograjevanju delegatskega sistema, odgovornosti sindikata do kadrovske politike, nalogah sindikata pri družbenem dogovarjanju in samoupravnem sporazumevanju, varstvu samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine itd. Prav tako bo na letnih skupščinah velik poudarek na ustavni vlogi sindikata v združenem delu, ki je marsikje ne rezumejo ali pa je nekatere strukture nočejo razumeti. Občinski odbori sindikata so se zavzeli, da morajo biti letne skupščine dobro pripravljene. Na letnih skupščinah, na katerih sodelujejo vsi delavci posamezne temeljne organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti, je treba brez olepševanja oceniti delo sindikalne organizacije in se kar najbolj realno in odgovorno dogovoriti za sindikalno aktivnost v prihodnje. Jože KANDOLF V OBČINI VELENJE • RAZVILI SO PRAPOR Ob 33. obletnici rojstva naše domovine so člani krajevne organizacije Zveze združenj borcev NOB Velenje-Konovo pripravili pod pokroviteljstvom Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje v gasilskem domu v Šaleku proslavo, na kateri so razvili prapor. Denar za nakup nove zastave krajevne organizacije, ki ima 72 članov, so prispevali člani sami, REK, občinska organizacija ZZB NOV Velenje ter krajevna konferenca SZDL Konovo. Razvitju prapora je sledil kulturni spored, ki so ga izvajali pevci in mladinci s Konovega. Na sliki: Prapor je razvil eden najstarejših krajanov Konovega, Karel Stropnik Velika Invalidnost Pogovarjali smo se z vodjem izpostave pokojninskega in invalidskega zavarovanja Velenje Maksom Pod- lesnikom Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja pokriva celotno območje republike in je' enotna za SR Slovenijo. V njej si vzajemno in solidarno zagotavlja socialno varnost v primeru starosti in invalidnosti 788.765 zavarovancev. Po podatkih je bilo junija 96.145 uživalcev starostne, 50.840 invalidske in 54,610 družinske .pokojnine, skupaj 201.595 upokojencev. Po uskladitvi pokojnin z ekonomskimi gibanji v prejšnem letu znašajo od 1. januatja 1976 dalje v poprečju starostne 2.903 invalidske 2.290, družinske 1.923 in vse skupaj 2.485 din na mesec. Zaradi omejene zmožnosti za dulo je na kratkoročne dajatve upravičenih 238 delovnih inva-Idov, ki so na poklicni rahabi-litaciji, 3.378 invalidov, ki delajo v skrajšanem delovnem času, 7.205 invalidov na ustreznem lažjem delu in 473 delov-itij. invalidov, ki čakajo na ustrezno lažje delo (nezaposleni), skupaj 11.294. Za realizacijo navedenih pravic bc po finančnem načrtu za leto 976 porabljenih v SRS 7.647 000 dinaijev. V občini Velenje je 1.105 staro'inih, 915 invalidskih in 883 družinskih, upokojencev ter 964 delovnih invalidov II. in III. ;ategorije, ki jim gre pravica Jo raznih nadomestil. Inva-lidit ;ta v velenjski občini vidno ki jim gre pravica do raznih nadomestil. Invalidnost v velenjski občini vidno invalidskih upokojencev, v občini Velenje pa 31,5 %. Od vseh zaposlenih v republiki je 1,55% delovnih invalidov II. illl. kategorije, v veleniski občini Da kar 4.27 %. Za realizacijo navedenih pravic bo po finančnem načrtu za leto 1976 porabljenih v SRS 7.647.000 dinaijev. V občini Velenje je 1.105 starostnih, 915 invalidskih in 883 družinskih, upokojencev ter 964 delovnih invalidov II. in III. kategorije, ki jim gre pravica do raznih nadomestil. Inva-liditeta v velenjski občini vidno ostopa od drugih občin, regij in republiškega poprečja. V Slo- Maks Podlesnik veniji je 24,4 % invalidskih upokojencev, v občini Velenje pa 31,5%. Od vseh zaposlenih v republiki je 1,55 % delovnih invalidov II. illl. kategorije, v velenjski občini pa kar 4,27 %. To je hkrati najbolj pereč problem skupnosti, posebej občinske konference delegatov pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Kritično stanje in-validitete zadeva predvsem REK Velenje, kajti če izločimo to organizacijo iz primeijave, je stopnja invaliditete v občini samo za 0,12% višja od poprečja v republiki (1,67:1,55 %). Razlogi za tako pogosto izgubo ali okrnitev zmožnosti za delo niso študijsko preučeni. Seveda pa je na dlani, da so rudaiji izpostavljeni posebno težkim delovnim pogojem, in da tudi pospešena proizvodnja premoga, namreč 48 urni delovni teden, ki ga večkrat podaljšujejo celo na nedeljo, torej na 56 delovnih ur, ne ostaja brez vpliva na zdravje. Vprašanje pa je, če enakovredno temu sledijo ukrepi s kondi-cijskim učinkom, kot so rekreacija, higiensko tehnična zaščita, zdravstveno varstvo itd. NALOGE V PRIHODNJE Ugotoviti vzroke tega stanja in jih čimbolj odpraviti, bo poleg ohranitve realne vrednosti pokojnin glavna naloga organov skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v naslednjem letu. V srednjeročnem obdobju do leta 1980 predvidena tudi vsebinska uskladitev pokojninskega sistema z določili ustave in s- tem v zvezi uskladitev tako imenovanih starih in novih pokojnin. STANOVANJA UPOKOJENCEV Stanovanjska vprašanja upokojencev v naši občini so do nadaljnega, zadovoljivo rešena. V zadnjih 7 letih je bilo zgrajenih v Šoštanju 15 družinskih stanovanj, v Velenju 29 garsonjer, dom upokojencev s 23 stanovanji in klubom ter dom za varstvo odraslih s 126 posteljami. S tem je tudi dotok stanovanjskega prispevka od izplačanih pokojnin za območje velenjske občine angažiran do srede leta 1978. Vse investicije je zavzeto vodilo podjetje za vzdrževanje hiš DOM Velenje, ki mu ne gre odreči priznanja za uspeh. Samoupravna sporazuma dopolniti Izvršni svet Skupščine občine Velenje je obravnavat predloge samoupravnih sporazumov republiških SIS za obdobje 1976-1980, h katerim predlaga nekatere spremembe V resoluciji socialistične republike Slovenije za leto 1976 smo zapisali, da ima področje vzgoje in izobraževanja v sklopu skupne porabe absolutno prioriteto. Praktične konsekvence te tako imenovane prioritete pa se kažejo v povsem nepričakovano drugačni situaciji. V tem letu je zapustilo delovna mesta v osnovnem šolstvu skoraj 9 odstotkov prosvetnih delavcev. V Velenju pa konkretno 12 odstotkov. Vzroki fluktuacije so predvsem v izredno težkih in neustreznih materialnih pogojih šolstva, v nerešeni stanovanjski problematiki in v konstantnem zaostajanju osebnih dohodkov. V letih 1978 do 1980 bo odšla v pokoj ena tretjina slovenskih prosvetnih delavcev. Obstoječe kadrovske šole - pedagoške akademije in fakultete - ne pokrivajo vsakoletnih potreb po kadrih v teh družbenih dejavnostih. Za leto 1977 in naprej daje družbeni načrt razvoja SRS prednost usmeijenemu izobraževanju, položaj v osnovnem šolstvu pa nedvoumno vzbuja bojazen, da pričenjamo reformo usmeijenega izobraževanja na nedokončani projekciji reforme osnovnega šolstva. Zato predlagamo, da se samoupravni sporazum o temeljih plana izobraževalne skupnosti Slovenije dopolni: - zagotoviti je treba združenemu delu, da kreativno in suvereno sodeluje in odloča pri razreševanju položaja osnovnega šolstva v občinah z vidika svojih potreb in interesov in svojih realnih dohodkovnih možnosti. - nemudoma je organizirati dislocirane oddelke pedagoških akademij na področjih in v občinah, kjer so zagotovljeni prostorski in kadrovski pogoji zanje. 10., 14., in 16. člen predloga samoupravnega sporazuma o osnovah planov zdravstvenih skupnosti v SRS razčlenjujejo način in namembnost združevanja sredstev občinskih , regijskih in republiške zdravstvene skupnosti. Nikjer v predlogu sporazuma ni razbrati, da občinske zdravstvene skupnosti, samoupravno organizirane v regijskih zdravstvenih skupnostih, združujejo sredstva za dogovoijene in usklajene solidarnostne, vzajemne in skupne naloge po enotni prispevni stopnji, pač pa v višini, za katero so se sporazumeli s samoupravnim sporazumom. Zato sodimo, da so zahteve strokovne službe regijske zdravstvene skupnosti o enotni stopnji v regiji povsem v nasprotju z navedenimi členi predloga sporazuma, ki govore, da občinske zdravstvene skupnosti združujejo sredstva, ne pa stopnjo. Taka samovoljna, da ne rečemo tehnokratska interpretacija pravic' regijskih zdravstvenih skupnosti ustvarja nezaupanje in nerazpoloženje delavcev v združenem delu, zlasti ker se na tej osnovi ustvaijajo v regiji presežna sredstva nad dovoljeno in dogovorjeno porabo. Zato predlagamo, da se samoupravni sporazum o osnovah planov zdravstvene skupnosti v SRS dopolni: - sredstva za solidarnostne, vzajemne in skupne naloge se združujejo v višini, za katere se bodo občinske zdravstvene skupnosti sporazumele s samoupravnimi sporazumi, in po' stopnji, ki ustreza realnim dohodkovnim možnostim združenega dela v občinskih skupnostih. To dopolnilo naj se vnese t.udi v predloge samoupravnih sporazumov vseh tistih SIS, ki forsirajo enotne prispevne stopnje za vso Slovenijo, kajti ne dogovaijamo se o stopnjah, temveč o programih in o sredstvih zanje. Nekatere „razvite" občine v Sloveniji zaposlujejo veliko število delavcev iz sosednjih občin. Le-ti prispevajo delež iz bruto osebnih dohodkov za dejavnosti nekaterih SIS v občini svojega bivanja. To so v veliki večini delavci iz manj razvitih občin. Tako prinašajo iz občin zaposlitve v občino bivanja znatno večje prispevke kot so prispevki delavcev v domicilni občini. Iz tega izvora nastajajo presežna sredstva nad dovoljeno skupno porabo v teh občinah. TOZD, kjer delavec dela, nimajo nad temi sredstvi nikakršnega vpliva in možnosti odločanja o njihovi usodi. To so v pravem pomenu povsem odtujena sredstva, pa tudi sredstva oblikovana mimo vseh sporazumov in dogovorov. Ker gre v primeru nekaterih občin za precejšnja sredstva predlagamo: - da izdela republiški zavod za plan ustrezno metodologijo o permanentni in neposredni soodvisnosti med združenim delom, kjer je delavec zaposlen in samoupravno interesno skupnostjo v občini, kjer se pojavlja kot uporabnik; metodologija mora zagotoviti udeležencem v združenem delu, da odločajo o teh sredstvih, čeprav se zbirajo na nivojih druge občine. Mladi rudarji volili Devet OO ZSMS v TOZD RLV je imelo v petek 26. novembra 1976 programsko volilno konferenco. Izvolili so novo vodstvo svoje koordinacijske konference. Novi predsednik je Hojan Marjana, ki je podala obširne akcijske smernice, katere bodo vodile delo te organizacije. V razpravi po poro- čilu so mladinci RLV ocenili delo svoje organizacije in nakazali več perečih problemov ter seznanili navzoče s svojim delom. Največji problem je stanovanjski problem, ki muči predvsem mlade iz južnih republik. Dosti je bilo govora o prostoru, kjer naj bi se mladi zbirali po delu. Mladi rudaiji so zastavili vodilnim delavcem RLV tudi več vprašanj, povezanih z akcijo doseganja plana. Splošno mnenje na koncu je bilo, da se bodo mladi le z delom aktivno vključili v vsa družbena dogajanja pri nas, ki pa so prav v teh trenutkih izredno močna. FRANC OBLIŠER • Č LOVE le— DELO - KULTURA ® ČLOVEK - DELO - KULTURA • ČLOVEK - DELO - KULTURA • ČLOVEK - DELO - KULTURA O V tednu Komunista je bila v Šaleški dolini* na obisku delegacija komunistov in partizanov iz Italije, in sicer iz več mest pokrajine Piemont. Med obi- skom je bil v velenjski knjižnici pogovor o italijanski poti v socializem, ki sta se ga udeležila tudi predsednik komisije Centralnega komiteja ZK Slovenije za mednarodna politična in ekonomska vprašanja ter za stike z drugimi komunističnimi in delavskimi partijami Ratko Močivnik ter član Centralnega komiteja ZK Slovenije in glavni urednik slovenske izdaje Komunista Vlajko Krivokapič. Udeleženci pogovora so se pobliže seznanili z italijansko potjo v socializem, razprava pa je opozorila med drugim še posebej na odprte in pristne odnose med Zvezo komunistov Jugoslavije in Komunistično partijo Italije. Načelo „enot-nost v različnosti", je bilo ob tem tudi poudaijeno, mora veljati v mednarodnem delavskem in komunističnem gibanju. Enotni smo in enotni bomo ostali samo ob spoštovanju različnosti poti, po katerih hodijo posamezne partije. Ker je geslo letošnjega tedna Komunista „Človek, delo, kul- tura", so se med pogovori dotaknili še odnosa komunistične partije Italije do kulturnega ustvarjanja. Gostje iz Italije so ob tem poudarili, da je prav kultura tista, ki daje inspiracije družbeni preobrazbi in ki preobrazbo tudi usmeija. Razgovor o italijanski poti v socializem je popestril nastop dekliškega pevskega zbora velenjske gimnazije pod vodstvom profesorja Ivana Marina, ki je dan zatem sodeloval v Brežicah na festivalu „Revolucija in glasba'. Delegacija komunistov in partizanov iz Italije je med bivanjem v Šaleški dolini obiskala tudi več delovnih kolektivov pri rias, ogledala si je kulturne znamenitosti mesta, bila je na predstavi amaterskega gledališča ter sodelovala na svečani razširjeni seji komiteja Ob- _ činske konference ZK. M. . Delegacija Komunistične partije Italije na obisku v termoelektrarni Šoštanj. • SVEČANA RAZŠIRJENA SEJA KOMITEJA OBČINSKE KONFERENCE ZK VELENJE: 114 rdečih nageljnov za novosprejete komuniste • OBISK KOMUNISTOV IN PARTIZANOV IZ ITALIJE: »Italijanska pot v socializem« Občinska organizacija Zveze komunistov je bogatejša za 114 novih članov Pionirji z osnovne šole Gustav Šilih Velenje so novosprejetim komunistom čestitali s programom, ki so ga pod vodstvom učiteljice Mire Čretnik pripravili za to priložnost in v počastitev dneva republike. Na koncu pa so v občinski dvorani zaplesali še kozaraško kolo. Manifestacije tedna Komunista v občini Velenje so dosegle svoj višek v četrtek, 25. novembra. Dvorana Velenjske občinske skupščine je bila skorajda premajhna, da bi sprejela vse, ki so bili povabljeni na svečano razširjeno sejo komiteja Občinske konference ZK Velenje, s katero smo počastili tudi praznik republike. Svečane seje, vodila jo je Hermina Klančnikova, so se udeležili tudi številni goslje, med njimi tudi del članov italijanske partijske in partizanske delegacije. Slavnostni govornik na seji je bil Janez Zahrastnik, član Centralnega komiteja ZK Slovenije in sekretar Medobčinskega sveta ZKS Celje (izvlečke iz njegovega govora objavljamo v današnji številki). Namestnik sekretarja .komiteja OK ZK Velenje Štefan Dolejši je zatem prebral imena 114 novosprejetih članov ZK. sednik zbora delegatov delovnih ljudi in občanov Jože Zelenko. Za posebno prizadevnost pri organizaciji lanskoletnega tedna Komunista pa sta dobila priznanje Marijan Lipovšek in Štefan Dolejši. Priznanja je podelil sekretar komiteja Občinske konference ZK Velenje Franjo Korun. Na svečani razširjeni seji komiteja OK ZK Velenje so podelili tudi odlikovanja predsednika republike tovariša Tita zaslužnim družbenopolitičnim delavcem. Uvodoma je govoril Franjo Korun, sekretar komi- Predsednik velenjske občinske odlikovanje tovariša Tita, red d« iz Šoštanja. V spomin na ta pomemben dogodek so novosprejetim pripeli rdeč nagelj, v dar pa so dobili tudi knjigo Francija Strleta „Veliki finale na Koroškem". Lojze Filipančič je zatem sporočil odločitev komiteja Občinske konference ZK Velenje o podelitvi posebnih priznanj lista Komunist zaslužnim in prizadevnim družbenopolitičnim organizacijam. Za aktivnosti v okviru lanskoletnega tedna Komunista so dobile priznanje družbenopolitične organizacije ter zbor delegatov delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti Velenje — Stara vas; priznanje je prevzel pred- upščine Nestl Žgank podeljuje s srebrnim vencem Olgi Medved teja OK ZK, zatem pa je predsednik naše občinske skupščine Nestl Žgank podelil odlikovanja. Prejeli so jih: Todor Dmitrovič, Hermina Groznik, Jože Jerič, Marjan Korun, Olga Medved, Marija Naglost, Ljuban Naraks, Franc Ojstršek, in Milan Valenčak. Potem ko je Hermina Klančnikova čestitala vsem udeležencem svečane razširjene seje komiteja Občinske konference ZK Velenje za praznik republike, so pionirji z osnovne šole Gustav Šilih izvedli krajši priložnostni kulturni program, posvečen 29. novembru — rojstnemu dnevu nove socialistične samoupravne Jugoslavije. [ Za uspešno organizacijo tedna Komunista v občini Velenje v | lanskem letu je sekretar občinske konference Zveze komunistov Velenje podelil priznanja Jožetu Zelenku, predsedniku zbora delegatov delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti Stara vas i (na sliki), sekretarju Marijanu Lipov&u in namestniku sekretarja občinskega komiteja Zveze komunistov Štefanu Dolejšiju • IZ SLAVNOSTNEGA NAGOVORA ČLANA CK ZKS IN SEKRETARJA MEDOBČINSKEGA SVETA ZKS CELJE JANEZA ZAHRASTNIKA: Teden Komunista — frontna akcija „Brez dvoma velike kulturne manifestacije ob tednu Komunista v vaši občini, ki smo mu to pot dali delovno ustvarjalni naziv „Človek, delo, kultura" še posebej bogati današnji sprejem novih članov v Zvezo komunistov. Ne gre le za to, da dajemo temu sprejemu svečano obeležje. Pomembnejše je, da opravljamo to v času, ko odgovorno in ustvarjalno v praksi povezujemo človekovo duhovno in materialno življenje ali drugače — delo in kulturo. Teden Komunista v tem smislu, po vsej naši ožji domovini, pomeni kulturno gibanje, ki vse bolj postaja sestavni del življenja mnogih delovnih organizacij, krajevnih skupnosti, delovnih ljudi in občanov. S tednom Komunista ne želimo in nočemo omejevati spodbude in kulturno ustvarjalnost samo na našo organizacijo. Obratno, z njo želimo in hočemo v vsej naši družbi kritično oceniti odnos naše vsakodnevne družbenoekonomske prakse do kulture v najširšem pomenu besede, do samoupravno izoblikovanega razvoja kulture. Odgovoriti hočemo na vprašanje, ali smo že in v kolikšni meri ustvarili takšne družbenoekonomske, samoupravne in politične pogoje, v katerih bo delavec nosilcc kulturnega življenja in njegov tvorec. Odgovor na to pa ne more dati samo Zveza komunistov, čeprav ima v odnosu do tega vprašanja nedeljivo idejno-politično odgovornost. Odgovor morajo dati delavci v naših temeljnih organizacijah in občani v krajevnih skupnostih. To pa pomeni, da moramo v tej smeri vse bolj spodbujati organizacijo Zveze sindikatov in še zlasti Socialistično zvezo tako, da bo aktivnost, ki jo poznamo pod imenom „teden Komunista" postala frontna akcija najširših množic. S tem bodo dosegli, da bo izvajanje nalog na področju uveljavljanja socialistične kulture ena prvih skrbi vseh organi- ziranih dejavnikov v okviru Socialistične zveze. Izkušnje lanskoletnega in letošnjega tedna Komunista nam takšno usmeritev potrjujejo. Naš ciJj tudi ni, da bi zgolj samo z manifestativnimi prire- Janez Zahrastnik ditvami bogatili teden Komunista. Naš cUj je kritična presoja tega, kar smo zapisali v naslovu tedna Komunista, to je povezava človeka z delom, dela s kulturo in kulture z množicami. S tem je opredeljna tudi idejnopolitična aktivnost komunistov na področju kulture. To pomeni, da moramo pri nadaljevanju akcije, katere simbol vse bolj postaja teden Komunista, imeti prej očmi celovitost kulture od idej-noumetniških vidikov, kulturne vzgoje, delovnega in življenskega okolja, kulture v medsebojnih odnosih, pri vzgoji in izob.-zevanju v kritiki itd. Ne bi sn ;li imeti pred očmi samo poklii ne oblike kulturne dejavnosti, :e-tudi je samoupravna preosn va le-teh pomembna naloga. Za as komuniste pa je še o-membnejše, da postavimo v ospredje zahtevo za poglablja je in širjenje množične kulture in umetnosti . .." Na pobudo komiteja občinske konference Zveze komunistov c v knjižnici Kulturnega centra Velenje ob lanskem tednu Komunisi v nasi občini ustanovili oddelek marksistične in družboslovne ) ce-rature. Kako je bila ta akcija umestna, najbolje potrjujejo obiskov? ci, ki si v velikem številu sposojajo tovrstno literaturo! Zato so se del 'ci kulturnega centra skupaj z občinskim komitejem ob letošnjem te iu Komunista v občini Velenja odločili, da bodo oddelek še obog .li. Zaradi boljše preglednosti so knjige razdelili po področjih.. V j. n skupini so knjige o zgodovini delavskega gibanja in o NOB, dr ga OBSEGA knjige, ki govorijo o delu in življenjski poti tovariša 1 t \ Zveze komunistov Jugoslavije in našem samoupravnem socializm , v tretji skupini je literatura klasikov marksizma in filozofije, če rta zajema dejavnost in gibanje neuvrščenih držav, v peti skupini . ga kotička pa so- zbrani vsi članki in revije, ki so vsebinsko vezan na zgoraj navedeno literaturo. Kotiček so obogatili tudi s slik mi tovariša Tita, Marxa, Engelsa, Lenina, zelo zanimiva pa je tudi ve ka fotografija partizanskega pesnika in narodnega heroja Karla De- jv-nika Kajuha, na kateri govori ljudem na osvobojenem ozemlju. Ob tej priložnosti so izdali tudi pregleden katalog, v katere, . je seznam vse literature. Izposojanje marksistične in družboslc Tie literature je brezplačno. . 1 .V. V knjižnici Kulturnega centra mmmmmmmm^^mm-M obogatili oddelek marksistične in družboslov e literature V knjižnici Kulturnega centra so obogatili oddelek marksistične in družboslovne literature z novimi knjigami in slikami. OD PETKA DO PETKA • OD PETKA DO PETKA • OD PETKA DO PETKA • OD PETKA DO PETKA • OD PETKA DO PETKA • OD PETKA DO PETk • DVODNEVNE PRIREDITVE ZA PRAZNIK REPUBLIKE V ŠOŠTANJU V TE Šoštanj v tednu Kom run, predsednik občinskega sveta ZSS Velenje Marcel Medved in drugi. Politična aktiva Gorenja in Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje sta med večurnim pogovorom spregovorila o številnih nalogah, ki so pred družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi organi in obema delovnima kolektivoma v zvezi z uresničevanjem vsebina zakona o združenem delu, o čemer bomo podrobneje pisali v prihodnji številki Našega časa. m. Ob tednu Komunista sem očeta vprašal, kaj je to komunist in kako postaneš komunist. Komunist ni lahko postati. Komunist mora biti pošten, vesten, delaven in pravičen. Tisti komunisti, ki so že v organizaciji, predlagajo, kdo naj bi imel takšne lastnosti. Nato se mora takoj vključiti v razne politične organe. Zasledovati mora vsa dogajanja v samoupravnih organih. Ko vstopi v organizacijo, mora napisati tudi svoj življenjepis. Moj oče je komunist in zato je velikokrat na sestankih in raznih konferencah. Včasih ga ne vidim tudi po cel dan. On ima zjutraj službo, jaz pa popoldne pouk. Ko pa pridem domov, je na sestanku in pride šele pozno zvečer. Čeprav ga ' malo vidim, ga imam rad in ga spoštujem. Ker ima veliko dela, je zvečer utrujen in kmalu mirno zaspi. Aleš Uranjek, 6.a OŠ Miha Pintar - Toledo Sredi večurne razprave na Rudarsko elektroenergetskem kombinatu OB TEDNU Ki Moj oče komunist Razstava marksistične literati na temo Človek — delo1 in kultu termoelektrarni. OBIŠČITE II. VELENJSKI NO POTROŠNIŠKI SEJ v Rdeči dvorani Velenje od 15 Ugoden nakup novoletnih dari Sejemski popust! Prejšnji teden sta se sestala politična aktiva tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje in Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje. Pogovorov, na katerih je tekla beseda o uresničevanju vsebine zakona o združenem delu in o dohodkovnih odnosih, so se udeležili tudi član centralnega komiteja ZK Slovenije Vlajko Krivokapič, predstavniki medobčinskega sveta ZKS Celje, sekretar komiteja OK ZK Velenje Franjo Ko- Pogovori v Gorenju Velikokrat čujemo, da kdo Ali pa: ,,Tale pa nima nobei besedama kulturen človek in Kulturen narod je tisti, ki veliko segajo po knjigah gledališča, koncerte, opere, li do narave, zgodovinskih s| življenje pa se lahko razvij ustvarjalce - pesnike, pisal lahko, da imamo pri nas ' dostopne vsem delovnim Ijui so nam zapustili veliki možje, ali noče izkoriščati. Zgodi se, ne da bi jo opazil. Zaman gledališča nimajo zanj nobene« gostilnah, na drugo pa se požri kulturnega odnosa. Kultura se kaže torej kulturnega življenja ne morešm ga bogatimo vse življenje. V manifestacije tedna Komunista v občini Velenje se je vključila tudi termoelektrarna Šoštanj, temeljna organizacija združenega dela Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje. V prostorih obrata družbene prehrane so uredili in odprli kotiček marksistične literature ter odprli stalno raz- stavo likovnih del na "temo „Človek — delo — kultura" ter dokumentarno razstavo fotografij o gradnji Termoelektrarne Šoštanj 4. V parku pred termoelektrarno Šoštanj pa so odkrili plastiko „Oprsje delavca", ki so jo delovnemu kolektivu Šo-štanjske termoelektrarne podarili učenci osnovne šole Biba Roeck iz Šoštanja. Znova baklada po šoštanjskih ulicah Mladi se trudijo ohranjati tradicije NOB — Lep zgled sodelovanja osnovne organizacije ZSM in krajevne skupnosti V dneh, ko se po vsej naši domovini vrstijo slavnosti in proslave ob rojstnem dnevu republike, so tudi šoštanjčani nadvse svečano proslavili ta zgodovinski dan. Prireditve ob tej priložnosti so tokrat pripravili mladinci 00 ZSMS Šoštanj v sodelovanju s taborniki — odredom Pustega gradu in pod pokroviteljstvom KS Šoštanj. Praznično vzdušje je napolnilo mesto že v petek. V Domu kulture so se na prireditvi Naši zbori pojo, polni dvorani, potem ko je slavno pot naše revolucije orisal predsednik SKUPNA LETNA SKUPŠČINA KLUBOV ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV OBČINE VELENJE Boj proti alkoholizmu mora postati skrb vseh Januarja bodo v Velenju odprli dispanzer za zdravljenje alkoholikov SZDL Šoštanj Martin Primožič, predstavili z lepim in doživetim petjem zbori iz Šoštanja in Topolšice. Nastopili so: otroški zbor VVZ iz Šoštanja pod vodstvom tov. Rabičeve, kvartet ter mešani zbor PD Topolšica, ki jih vodi Darinka Suligoj. Sodeloval je tudi oktet DPD Svoboda iz Šoštanja, ki ga vodi Julij Pačnik. Program so popestrili mladinci, ki so pripravili recital borbene pesmi, in taborniki OPG Šoštanj s prikazom svojega življenja. V soboto pa se je, po skoraj treh desetletjih, po šoštanjskih ulicah znova vil slavnostni spre- vod z baklami, ki ga je spremljala šoštanjska godba na pihala Zarja pod vodstvom Silva Tam-šeta. Sprevod in krajani so se zgrnili okrog centralnega spomenika žrtvam NOB na Trgu svobode. Tu je spregovoril predsednik 00 ZSMS Šoštanj tov. Rajko Zaleznik. Med drugim je poudaril, da se mladi s tem, ko obujajo spomine na težke dni narodnoosovobodilnega boja, skušajo oddolžiti za pridobitve naše revolucije, ki jih uživajo. Zavedajo se svojih nalog, zato bodo prav tako odločno, kot so naši očetje odhajali v boj, vse sile usmerili v boj za samoupravljanje in socializem, ki ga gradimo. Po kulturnem programu je pred spomenik žrtvam NOB borec 14. divizije Milan Pugl v spremstvu mladih položil venec. Podobna slovesnost je nato sledila še pred spomenikom re-volucionatja, legendarnega borca in pesnika Karla Destovnika Kajuha, kjer je venec položil Filip Lesjak. VIT0 KUMER Komunisti iz Šmartnega Komunista, na katerega so komiteja za vzgojo in izo Zbranim komunistom je gov Na skupščini je dr. Maksimiljan Bergant predaval na temo Alkoholizem in delovne organizacije Klubi zdravljenih alkoholikov so v nekajletnem delovanju več kot opravičili svoj obstoj in delo; to je bila osnovna ugotovitev skupne redne letne skupščine klubov zdravljenih alkoholikov v Velenju, Šoštanju in rudarsko elekroener-getskem kombinatu Velenje. V prvih mesecih po lanski skupščini so bili vsi trije klubi v težavah zaradi pomanjkanja kadrov. Z vmitrijo dveh terapevtk ter vključitvijo dr. Stuparja v Šoštanju in prihodom dr. Berganta v Velenje pa seje delo klubov občutno izboljšalo. Na boljše delo je vplivalo tudi ustanavljanje klubov v sosednjih občinah, saj se je s tem zmanjšal dotok članov iz teh občin. Še vedno se srečujejo, kot so poudarili na skupščini, s probiemom zdravljanja alkoholikov v posameznih delovnih organizacijah, razen v REK saj se delavci po zdravljenju ne vključijo v klub ali pa neredno prihajajo na sestanke, ki so vsak teden. Zaradi neresnega odnosa do zdravljenja začno ponovno segati po alkoholu. Pa tudi v delovnih organizacijah z izjemo REK, katerega predstavniki so se odzvali vabilu za skupščino, se ne zanimajo veliko za probleme zdravljenih alkoholikov kot tudi ne za ustanavljanje klubov v njihovi sredini. Celo pri poklicnih šoferjih, ki so se zdravili, ne spremljajo v organizacijah združenega dela po zdravljenju rezultatov njihove rehabilitacije, smo slišali na skupščini. Ob tem se je treba spomniti dejstva, da Svetovna zdravstvena organizacija uvršča alkoholizem • na drugo mesto med boleznimi, takoj za obolenji srca in ožilja. Na skupščini so tudi poudarili, da so v velenjski občini sicer sprejeli odlok o prepovedi točenja alkoholnih pijač v jutranjih nrah, vendar ga ne izvajajo dosledno. Tudi komisija za preventivo v cestnem prometu bi morala več storiti v boju nroti alkoholizmu. Več pozornosti bo treba posvetiti tudi riladim, saj je med njimi vse več takšnih, ki se vdajajo .Jkoholu ali mamilom. Da bi na tem področju storili kar največ in dosegli čimboljše uspehe, bodo pri občinski konferenci SZDL Velenje ustanovili koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu, narkomaniji in drugim vrstam mamil. Nedvomno bo izrednega pomena tudi dispazer za zdravljenje alkoholikov, ki ga bodo odprli v šaleško-savinjskem zdravstvenem domu Velenje predvidoma januarja prihodnje leto. Na skupščini so sklenili, da bo dispanzer strokovno bedel nad delovnim programom posameznih klubov. Ob koncu skupščine so izročili darila desetim članom za enoletno abstinenco, osmim za 3-letno in enemu za 7-letno abstinenco. Štirim svojcem članov kluba so podelili simbolično nagrade za pomoč pri delu klubov, predstavniki klubov pa so se zahvalili, vsem ki so z zanimanjem spremljali njihovo delo in jim po svojih pomočeh pomagali. Seveda zahvale pa so premajhno priznanje, kot je dejal predsednik velenjskega' kluba alkoholikov Jure Piano, vsem terapevtom za njihovo trdo delo, veliko samoodpovedovanje, potrpljenje, odločnost in razumevanje za delo, ki je v družbi še premalo vrednoteno in priznano. STANE VOVK OD PETKA DO PETKA • OD PHlA DO PETKA • OD PETKA DO PETKA • OD PETKA DO PETKA • OD PETKA DO PETKA • OD PETffflbo PETKA Ml U NISTA in stalna razstava likovnih del štorih družbene prehrane v t »Poglej, kako je ta kulturen". Kure." Torej, kaj se skriva za ren narod? igato kulturno življenje. Ljudje Itniške vrednosti, obiskujejo kulturen odnos do sočloveka, ikov in umetnosti. Kulturno če ima narod tudi kulturne komponiste . . . Ponosni smo dobrine na razpolago in so udi bogato kulturno dediščino pa marsikdo teh dobrin ne zna ■e kdo mimo kakšne umetnine, p bogate knjižne police. Tudi »osti. Raje poseda po zakotnih , Tudi do narave vsi ne gojimo kem koraku. Seveda pa se ti kakor kakšne lekcije, ampak Lili Goršek, 8.b. OS Miha Pintar-Toledo Paki so organizirali dan ili predsednico republiškega »anje Elo Ulrih — Ateno. o liku borca. Zadnji teden v novembru je bil v naši občini posvečen tednu Komunista. V ta namen so se zvrstile številne kulturne prireditve po vsej Šaleški dolini. Tudi življenje na OS Miha Pintar - Toledo je potekalo ves teden v znamenju tedna Komunista. V avli OŠ so člani ZK na naši šoli pripravili razstavo pod geslom „Clovek - delo - kultura". Razstava prikazuje življenje in delo velikih revolucionarjev: Engelsa, Marxa, Lenina in Tita. Miha Pintar - Toledo in Karel - Destovnik -Kajuh sta kot komunista in revolu-cionaija iz Šaleške doline na naši šoli vedno prisotna. Svoje mesto imata tudi rta razstavi ob bogatem slikovnem materialu. Vsebinsko vrednost pa so dali razstavi tudi likovni izdelki naših učencev, ki govore o boju in delu naših ljudi. Del razstave je namenjen tudi literaturi s področja marksistične vzgoje. Učenci smo si razstavo z zanimanjem ogledali in dopolnili naše znanje o velikih mislecih in njihovem pomenu za človeštvo. Mira Repnik, 7.b OŠ Miha Pintar - Toledo Literarno-novinarski krožek • LE NAJNUJNEJŠA POPRAVILA Dom Velenje ima s samoupravno interesno skupnostjo občine Velenje sklenjeno dolgoročno pogodbo, v kateri je med drugim zapisano, da morajo vzdrževati vse objekte, ki so v upravljanju stanovanjske skupnosti. Zgradb, s katerimi gospodarijo, je okrog 300. V njih je približno pet tisoč družbenih stanovanj in dvesto poslovnih prostorov. Ugotovili so, daje 95 hiš starih nad sto let, 30 jih je bilo zgrajenih v tem stoletju, ostale pa po vojni. Lani so pregledali vse objekte, da bi ugotovili, v kakšnem stanju so in koliko sredstev bodo potrebovali za njihovo vzdrževanje. Izračunali so, da bi potrebovali kar 34 milijonov dinaijev, če bi hoteli vse te objekte temeljito popraviti. Samo za popravilo dvajsetih dvigal bi potrebovali 1,2 milijona dinaijev. V sedemnajstih objektih bi morah zamenjati električno napeljavo in dotrajane radiatorje, na petin-osemdesetih opraviti zunanji oplesk, na štiriintridesetih obnoviti ravne kritine, na osemin-šestdesetih zamenjati strešno opeko v sedemindvajsetih zamenjati vodovodno in sanitarno napeljavo idr. Seveda toliko sredstev ne bodo mogli zbrati, kar kaže tudi finančni načrt za leto 1977, ki ga je odbor za pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri samoupravni interesni stanovanjski skupnosti sprejel na zadnji seji. Skupaj s povečanimi stanarinami in najemninami (povečale naj bi se s pričetkom prihodnjega leta, medtem ko so to v drugih občinah storili že 1. maja letos) ter kreditom Ljubljanske banke, podružnice Velenje, bodo imeli na voljo 20,7 milijona dinaijev. Zaradi pogodbenih in zakonskih obveznosti, ki jih imajo, pa bodo lahko namenili za vzdrževanje objektov v prihodnjem letu le 1,4 milijona dinarjev. Torej se bodo lahko lotili le najnujnejših popravil. Finančni načrt bodo obravnavali še delegati samoupravne interesne stanovanjske skupnosti na seji v začetku decembra. S. VOVK [OLETNI m io 26. decembra 1976. rdeča dvorana velenje Nova pridobitev za Velenie V petek, 26. novembra so s krajšo svečanostjo, ki so se je udeležili predstavniki občine, družbenopolitičnih in delovnih organizacij naše občine ter predstavniki načrtovalcev in izvajalcev del, predali namenu nov 9,6 kilometra dolg vročevodni cevovod Šoštanj - Velenje. Na otvoritveni svečanosti je direktorica Toplovoda Vali Žohar poudarila pomen nove napeljave s prenosno zmogljivostjo 133 gcal/h, sj bo takšen pretok zadostoval za daljše časovno obdobje in bodo lahko dobili toplovodno ogrevanje še številni v prihodnosti zgrajeni objekti v Velenju Po tej krajši svečanosti je najstarejši član delovne organizacije Toplovod, ki je tu zaposlen že osemnajst let, Jože Napotnik, odprl ventile in predal to še posebno v teh mrzlih dneh tako pomembno pridobitev svojemu namenu. g ^ Oktet Gallus v Velenju V domu Kulture Velenje bo v sredo, 15. decembra 1976 nasastopil OKTET GALLUS. Koncert ob 16.30 je namenjen glasbeni mladini, nastop ob 20. uri pa ostalim ljubiteljem vokalne glasbe. Ko se je pred desetimi leti začel v slovenskem glasbenem svetu opasati Oktet Gallus, ni šlo za novo pevsko skupino, marveč so si pevci dobro znanega Koroškega akademskega okteta izbrali z novim umetniškim vodjem Borutom Loparnikom tudi novo smer svojih pevskih prizadevanj, ki jo ime našega renesančnega mojstra kar dobro ponazarja. Sklenili so se namreč temeljito posvetiti njegovemu in njegovih podobnikov glasbenemu izročilu, ga v svojih koncertnih sporedih povezovati s kasnejšimi stili in z glasbeno govorico današnjih dni, hkrati pa - z enako skrbnostjo in spoštovanjem — slej ko prej razkrivati izpovednost narodne pesmi. Oktet Gallus je v teh desetih letih naštudiral in prepeval 140 pesmi. Člani okteta so našli pot do radovednosti in čustev mladega in najmlajšega občinstva, priljubljeni so med delavci v organizacijah združenega dela, med občani v krajevnih skupnostih. V teh letih se je stopnjevano nabiralo mnogo domačih in tujih kritik, ki menijo, da je Oktet Gallus ansambel z zavidanja vrednimi sposobnostmi (Ljubljana), ansambel mojstrov komornega muziciranja (Split), ansambel najvišjega razreda (Varšava), ansambel izredne virtuoznosti (Basel), da je bil njegov koncert blesteč itd. Ob desetletnici, ki jo skuša oktet proslaviti kar najbolj delovno in z vrednostjo nastopov v jubilejni sezoni, ostaja oktet pri treh „slovenskih zapovedih" oktetovskega delovanja: največ slovenske glasbe, največ slovenskim ljudem, onstran slovenskih meja pa predvsem oznanjanje nekdanje in današnje slovenske glasbene ustvarjalnosti. Tak se bo Oktet Gallus v Velenju predstavil tudi mladim in vsem ljubiteljem umetniške vokalne glasbe. h.T. • SESTANEK URBANISTIČNIH INŠPEKTORJEV Glavni urbanistični inšpektor SRS Zoran Pilili, dipl. gradb. ing. je dne 16. 11. 1976 v Celju sklical posvet z občinskimi urbanističnimi inšpektorji tega predela Slovenije. Na posvetu seje razpravljalo predvsem o nedovoljenih - „črnih gradnjah" o vzrokih nastajanja takšnih gradenj, o predlogih za spremembo zakona o urbanističnem planiranju ter o delu urbanističnih inšpektoijev po posameznih občinah. Od urbanistične inšpekcije naše občine je bilo podano izčrpno poročilo o delu te inšpekcije, pri čemer jc bila zelo pozitivno in odobravajoče sprejeta iniciativa naše občine, da se v dogovoru z banko investitoiju začasno lahko ustavi nadaljnje črpanje dolgoročnega stanovanjskega kredita, če se s pravnomočno odločbo pristojne inšpekcijske službe ugotovi, da investitor ne izvaja gradbena dela po izdanem lokacijskem oz. gradbenem dovoljenju -uskladitve po projektu pa ne opravi v določenem roku. Med drugim je bilo na posvetu še omenjeno, da je naša občina pri izvajanju svoje ubranistične politike znana po redu in doslednosti, zlasti če sc še pri tem upoštevajo njeni specifični pogoji naglega razvoja na tem področju dejavnosti. b. ŠONC O NAŠI DOPISNIKI POROČAJO Ustanovili klub OZN Kot na mnogih šolah smo tudi na naši ustanovili klub OZN. Prvega sestanka se je udeležilo mnogo učencev, ki se zanimajo za delo te organizacije in za politično življenje jugoslovanskih narodov v svetu. Na otvoritveni sestanek smo povabili tudi delegate drugih šol, kjer že deluje ta klub. Tovariš mentor nam je opisal zgodovino OZN, poudaril njen pomen ter obrazložil, kakšni so cilji in za kaj se zavzema. Z zanimanjem smo prisluhnili njegovemu govoru. Ko je pripoved končal, smo izvolili delovno predsedstvo. Začrtali smo si tudi delovni program za to leto in sklenili, da se naš klub združi z enim izmed podjetij. Dogovorili smo se tudi, da bomo v povezavi z drugimi šolami izvedli ekskuizijo na Koroško in da bomo tesno sodelovali z mladinsko organizacijo ter da se bomo povezali s krajevno skupnostjo. V našo sredo bomo povabili tudi borca NOB, kakšnega tujega študenta in uredili prostor za razstave. Točke so se počasi zvrstile in sestanek se je bližal koncu. Za zaključek smo prosili še tov. ravnatelja, da je spregovoril nekaj besed. Med drugim je dejal, da nas bo šola za začetek podprla s finančnimi sredstvi, da bo vsem priskrbela zvezke in nam zaželel, da bi klub OZN kar najuspešneje in koristno deloval na naši šoli. LIDIJA OŠTIR, 7.c OŠ Miha Pintar-— Toledo Koliko za otroke? Pri Občinski skupnosti otroškega varstva Velenje že eno leto razvijamo posebno obliko varstva otrok do tretjega leta starosti — vrtec na domu. Izkušnje so pokazale, da se ne trudimo zaman — starši cenijo prizadevanja, vidna je kvaliteta varstva z zdravstvenega in pedagoškega vidika. Vendar še vedno precej staršev postavlja pri varstvu svojega otroka na prvo mesto bližino bivališča varuhinje. Zgodi se, da se starši zelo dobro zavedajo, da varstvo njihovega otroka ni kvalitetno, ne ustreza iz zdravstvenega ali pedagoškega vidika. Ko se oglasijo pri nas, jim nakažemo možnost hitre rešitve, z organiziranim varstvom — vrtec na domu. Nato naštevajo mnogo težav in na koncu pustijo otroka pri privatni varuhinji, s katero niso zadovoljni, stanuje pa v neposredni bližini, kar njim osebno bolj ustreza. Iz tega sklepamo, da je na žalost še mnogo staršev, ki jim lastna lagodnost pomeni več kot zdrava rast otroka. Starši bi se morali zavedati, da prebije otrok često dnevno več časa v varstvu kot doma in je torej zelo važrio, kdo in kako ga vzgaja, ko so starši na delovnem mestu. MARIJA KUZMAN N / Sprejetje cicibanov v pionirsko organizacijo Praznovanje dneva republike je na šoli vedno najbolj slovesno s sprejemom cicibanov v PO. Tudi na naši šoli smo pripravili svečanost. Najprej so jim gimnazijci zaigrali igrico ..Revolucija v deželi bonbonov". Predsednica POjim je prebrala obljubo, ki so jo ponavljali. Dobili so pionirske znake - ruticc, čepice in pionirske izkaznice ter tako postali pravi pionirji. Prejeli so čestitke predsednice PO, predsednika MO in tov. ravnatelja. Po končani proslavi so odšli mladi pionirji v svoj razred, kjer smo jih pogostili. Dobili so tudi vsak svojo knjigo. Podarili smo jim jo z nnmenom, da ne bodo pozabili na pionirsko zaobljubo in jo bodo vestno izpolnjevali. Milena GOLOB, 7.b OŠ Miha Pintar - Toledo Razstava Ligaska tekmovanja KINO REDNI KINO VELENJE 10.12. - petek ob 17.30 in 19.30 italijansko - španski pustolovski film KLIC DIVJINE 11.12. - sobota ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni film MOŽ Z ZLATO PIŠTOLO. Režija: Guy Hamilton. Igrajo: Brit Ekland, Christopher Lee 12.12. - nedelja ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni film MOŽ Z ZLATO PIŠTOLO 13.12. - ponedeljek ob 17.30 in 19.30 ameriški ljubezenski film BASTER JE LJUBIL BILI. Režija: Daniel Petrie. Igrata: Jan Michel Vincent, Joan Goodfel-lov 14.12. - torek ob 17.30 in 19.30 ameriški vestem VRAŽJI VRT. Režija: Henry Hathaway. Igrata: Gary Cooper, Suzan Hay-ward 15.12. - sreda ob 17.30 in 19.30 ameriški vestem VRAŽJI VRT 16.12. - četrtek ob 17.30 in 19.30 francoska kriminalka VLOMILEC. Režija: Henrie Ver-neil. Igrata: Joan Peul Bel-mondo, Omar Sharif KINO DOM KULTURE VELENJE MATINEJE 12.12. - nedelja ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA Tarzan in sirene 13.12. - ponedeljek ob 20. uri ameriška francoska komedija NASLOVNA STRAN. Režija: Billy Wilder. Igrajo: Jack Lem-mon, komedija NASLOVNA STRAN Režija: Billy Wilder. Igrajo: Jack Lemmon, Walter Mattau KINO TOPOLŠICA 12.12. - nedelja ob 15. uri ameriški barvni film TARZAN IN SIRENE KINO ŠOŠTANJ MATINEJE: 11.12. - sobota ob 1'6. uri otroška matineja TARZAN IN SIRENE 11.12. - sobota ob 19.30 ameriški ljubezenski film BASTER JE LJUBIL BILI. Režija: Daniel Petrie. Igrata: Jan Michel, Sara Mils 12.12. - nedelja ob 17.30 in 19.30 ameriška filmska komedija NASLOVNA STRAN. Režija: Billy Wilder. Igrata: Jack Lemmon, Walter Matthau 15.12. — sreda ob 15.30 francoska kriminalka VLOMILEC. Režija: Heurie Vemeil. Igrata: Jean Paul Belmondo, Omar Sharif. 16.12. - četrtek ob 19.30 ameriški vestem VRAŽJI VRT. Režija: Henry Hathaway. Igrata: Gary Cooper, Suzan Hayward Iščem sobo v Velenju. Naslov v uredništvu. Poceni prodam klavir. Naslov v upravi lista. Garažo v Velenju vzamem v najem. Uranjek, C. Bratov Mravljak 1/A, Velenje. Lovska psička jelenje — ijave barve (brak—jazbečar) se je izgubila. Najditelj dobi nagrado. Marjam Salobir, Kersnikova 29, Velenje. KOŠARKA Domžale 97 Elektra 83 V četrtem kolu slovenske košarkarske lige so Šoštanjčani gostovali v Domžalah in izgubili tekmo z domačimi košarkarji z rezultatom 97:83 (58:39). Domačini so si v prvem delu pridobili odločujočo prednost, kije Šoštanjčani kljub boljši igri v drugem polčasu niso mogli nadomestiti. V ekipi Elektre se je poznala odsotnost odličnega strelca Polovšaka. Največ košev so dosegli Jerič 27, Keblič 20 in Breznik 10. V soboto igrajo Šoštanjčani doma proti košarkarjem selekcije Dolenjske; Na lestvici vodijo košarkarji Domžal, z 8 točkami pred Dolenjsko 6, Elektra je na 6 mestu z 4 točkami. R.Ž. • ŠAH • Goršek osvojil pokal v trajno last Goršek je zmagal tudi na zadnjem decembrskem hitropoteznem turnirju in tako postal skupni zmagovalec ter osvojil pokal v trajno last. Turniijev se je vsak mesec udeležilo okrog 20 šahistov, skupno pa je sodelovalo 27 šahistov. Končno stanje za leto 1976 je naslednje: Goršek 102 točki, Vedenik 53, Kristan 53, Špeh 52, Stropnik 52, Cvar 40, Alič 39, Goijanc 34, Ambrož 29, Brešar 23, Godec 18, Djordjevič 16, Pogorelčnik 16, Vukič 11, Repše 10, Matko 10, Zore 9, Nežmah 8, Pevnik 7, Mi-helič 6, itd. • Občinsko prvenstvo za posameznike Šahisti velenjske občine merijo svoje moči na turnirju za občinsko prvenstvo posameznikov. V nadaljevanju so bili doseženi naslednji rezultati: Goršek: Ambrož 1:0, Go-dec:Vedenik 1/2:1/2, Hojan: Vedenik 0:1, Rristan:Hojan 1:0, Go-dec:Kristan 0:1, Goršek:Hojan I. 1/2:1/2, Kristan:Stropnik 1:0. H. JERClC • KARATE Zmaga Velenjčanov Na Dobmi je bilo v počastitev praznika republike tekmovanje, v karateju, ki so se ga poleg domačinov udeležili še karateisti iz Rogaške Slatine in Velenja. Velenjčani so bili daleč najboljši, saj so obe ekipi premagali z rezultatom 8:0 in po končanem tekmovanju prejeli pokal in diplomo za osvojeno prvo mesto. Drugo mesto so osvojili katereisti iz Rogaške Slatine, ki so ekipo Dobrne premagali z rezultatom 6:4. Na turnirju so izrazili željo, da bi ga organizirali vsako leto in k udeležbi pritegnili še več ekip. Plavalci marljivo vadijo Trgovsko podjetje / »VINO« Člani plavalnega kluba Velenje se pod vodstvom trenerja Ervina Pri-slana marljivo pripravljajo za naslednjo sezono. Tako najboljši vadijo vsak dan v velenjskerh bazenu, enkrat tedensko pa trenirajo v Ravnah s plavalci Fužinaija. Doslej sta se z rezultati najbolj izkazala Matjaž Gaberšek in, Nataša Razpotnik saj sta se odlikovala na nedavnem plavalnem tekmovanju v Ravnah, na katerem so nastopili poleg domačih plavalcev še tekmovalci iz Zagreba in Kranja. V skupini pionirjev je Gaberšek dosegel odlične rezultate: 100 m prosto 1:06,4, 100 m prsno 1:24,0 in 200 m mešano 2:54,1. Mladi plavalec sodi med najboljše tekmovalce v republiki v prsnem slogu, kar je dokazal tudi na preglednem tekmovanj y perspektivnih plavalcev Slovenije v Lipici. Razpotnikova je v konkurenci mlajših mladink dosegla naslednje rezultate: 100 m prosto 1:23,1, 100 m delfin 1:50,1, 100 m prsno 1:47,9 in 200 m mešano 3:30 ŠMARTNO OB PAKI vam je za novoletne praznike na novoletnem sejmu v Velenju v času od 15. do 26.12. 1976 pripravilo bogato izbiro darilnih kartonov izbranih vin, biserov in šampanjcev. Obiskovalcem sejma pa bomo pri našem sejemskem paviljonu nudili tudi degustacijo izbranih vin in laškega piva ter vam predstavili tudi pšenično pivo, ki je novost na jugoslovanskem trgu. PRIPOROČAMO SE ZA OBISK IN VAS PRIČAKUJEMO NA SEJEMSKEM PROSTORU. r • Končana občinska rokometna liga za pionirje in pionirke V Rdeči dvorani v Velenju se je končala občinska rokometna liga za pionirje in pionirke, ki jo je organizirala občinska telesno-kultuma skupnost. Med pioniiji so prikazali naj- \ boljši rokomet pioniiji z osnovne šole Gustav Šilih Velenje, ki so zbrali 6 točk, 2. Biba Roeck Šoštanj (4), 3. Anton Aškerc Velenje (2) in 4. Miha Pintar Toledo Velenje. Med pionirkami so prvo mesto osvojile učenke z osnovne šole Anton Aškerc Velenje (6), 2. Bratov Letonje Šmartno ob Paki (4), 3. Miha Pintar Toledo Velenje (2) in 4. Gustav Šilih Velenje brez osvojene točke. Vse nastopajoče ekipe so prejele diplome, prav tako pa tudi najboljši strelci. Diplome je podelila občinska telesnokulturna skupnost. hotel Daka GOSTINSKO PODJETJE »PAKA« Velenje OBVEŠČA vse cenjene goste, da smo pričeli s prodajo prostih mest za silvesttovanje 1967-77 v vseh prostorih hotela »PAKA«. Poskrbeli smo, da vam bo prijetno. Zabavali vas bodo: - ansambel »TONETA KMETCA«. pela bosta Marija Kmetec in Jože Svajgl in - kvartet »BARMANI« Cena silvestrovanja po osebi znaša 350.— dinarjev. V tej ceni je vračunana sllvester večerja z aperitlvom, spominček In zabavni aranžmani. POHITITE Z NAKUPOM PROSTIH MEST. Rezervacije sprejema in prodaja prosta mesta: recepcija hotela »PAKA«, telefon (063) 851-220, vsak dan od 8. do 21. ure VLJUDNO VABLJENI! NOGOMET Zanimiv nogomet V Rdeči dvorani je bilo zanimivo srečanje nogometašev dru-goligaša Slovana iz Ljubljane in velenjskega Rudarja. Med seboj so se pomerili v malem nogometu od najmanjših do veteranov. Nogometaši Slovana so zmagali v treh srečanjih, Velenjčani v dveh, tri tekme pa so se končale neodločeno. Najzanimivejše je bilo srečanje veteranov, kjer so za Ljubljančane igrali nekdanji -znani nogometaši. Rezultati: mlajši pioniiji — Rudar:Slovan 2:3, starejši pioniiji Rudar:Slovan 6:1, mladinci (dve tekmi) Rudar:Slovan 2:3, starejši dvakrat 2:2), člani (dve tekmi) 1:1 in 2:1, veterani Rudar:Slovan 3:4. r.2. vas vabi fgr-. COJi TOZD-TURISTIČKA AGENCIJA s poslovalnicami Celje. Velenje, Žalec, Mozirje - avio paket 8 dni Leningrad - Moskva dne, 17., 23., 30. 12. 1976, cena 2.950din - Trst dne, 18.12.1976, cena 155 din - smučanje in silvestrovanje v Visokih Tatrah - 7 dni od 26. 12. do 2 1. 1977, cena 2.810 din - smučanje, prevoz z avtobusom v Avstrijo MARIA ALM za 7 dni dne, 22.1. 1977, cena 2.250 din - v Italijo - MONTE BONDONE, 7 dni - dne, 22. in 29.1.1977, cena 2.650 din - prodajamo SKI-BOOM KARTE za tur. center »GOLTE« in tur. center »KOPE« - sprejemamo rezervacije za silvestrovanje - prodajamo domače in mednarodne avio in železniške vozovnice in do-sredujemo vse turistične usluge IZLETNIK SE PRIPOROČA Uspešen strelcev in Kegljači so uspešno nastopili na področnem prvenstvu in si z osvojitvijo 2. mesta priborili pravico do ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta in starega očeta Cvikla se najiskreneje zahvaljujemo Rudniku lignita Velenje - TOZD zunanji obrati - storitveni oddelek za darovane vence, izraze sožalja in tolažbo v težkih trenutkih. Lepa hvala tudi zdravniku dr. Grošlju in Zdravstvenemu domu Velenje za lajšanje bolečin v času njegove težke bolezni. Žalujoči: sin Blaž z družino . nastop kegljačev nastopa na republiškem prvenstvu, ki bo v Ljubljani. Na tekmovanju za prehodni pokal počastitev dneva republike, ki je bilo v Rušah, so kegljači celo osvojili prehodni pokal. To je že drugi prehodni pokal kegljačev. Za uspeh v Rušah, kjer so premagali favorizirane kegljače iz Maribora in Slovenj Gradca so najbolj zaslužni: Šehič, Osolnik, Hribernik, Lešnik ter Božo in Ferdo Koniljenovič. Tudi strelci so se na podobnem tekmovanju v počastitev dneva republike odlično odrezali. Ekipa, ki sojo sestavljali Bola, Jurovič, Teran, Zager in Golob je na turniiju v Žalcu s 626 krogi osvojila prvo mesto in dobila pokal v trajno last. Velenjske invalide - športnike čaka še ena preizkušnja - republiško prvenstvo v plavanju, ki bo v Ljubljani. Sodelovalo bo 12 plavalcev in nadajmo se dobrih uvrstitev. r,r DELAVSKI KLUB VELENJE VAS VABI N A TRADICIONALNO ČAKANJE NOVEGA LETA. Za dobro razpoloženje bo poskrbel ansambel »HENČEK«. Rezervacije po ceni 200.00 din sprejema klub vsak dan. Zaplešite v novo leto ob prijetni glasbi. REK - TOZD Družbena prehrana in gostinstvo KAVARNA Rudarsko elektroenergetskega kombinata j Velenje vas vabi NA VESELO SILVESTROVANJE Rezervacije sprejema pisarna družbene prehrane na Kidričevi cesti. Silvestrujete lahko po ceni 150.00 din s silvestrskim menujem in po ceni 80.00 din brez menuja. VLJUDNO VABLJENI! REK - TOZD Družbena prehrana in gostinstvo Samoupravna stanovanjska skupnost občine Velenje Odbor za graditev stanovanj Komisija za razdeljevanje kreditov Na podlagi 6. člena Pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve z združenimi sredstvi za usmerjeno organizirano stanovanjsko graditev je komisija samoupravne enote za graditev stanovanj samoupravne interesne stanovanjske skupnosti občine Velenje na svoji redni seji dne 21. oktobra 1976 sprejela IV. NATEČAJ za posojila za stanovanjsko in komunalno graditev Posojilo se namenja: I. Za izgradnjo vodovodnega sistema Šalek — Gorica, II. Za izgradnjo ali nakup stanovanj v družbeni lastnini, III. ,Za izgradnjo ali nakup stanovanj in stanovanjskih hiš v osebni lasti. Posojila lahko najamejo temeljne in druge organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije, družbenopolitične skupnosti, društva in delavci organizacij, ki združujejo sredstva po družbenem do govoru o združevanju sredstev za stanovanjsko graditev v občini Velenje. Razpisna natečjana vsota podi. znaša: 3,000.000,00 din pod II. znaša: 800.000,00 din pod III. znaša: 700.000,00 din K vlogi za natečaj za najem kredita pod II. in II. mora organizacija predložiti: 1. E1 aborat o izgradnji, z veljavno tehnično dokumentacijo, ali za pod II. kupoprodajno pogodbo. 2. Sklep s katerim organ samoupravljanja 2. Sklep, s katerim organ samoupravljanjain sredstva za odplačevanje posojila. Pod III.: Delavec mora k vlogi za natečaj za najetje posojila priložiti: 1. izjavo svoje organizacije o povprečnem mesečnem osebnem dohodku in stanovanjskih prilikah delavca. 2. Veljavno gradbeno - tehnično dokumentacijo. Posojila pod točko III. se dajejo za gradnjo na zazidalnih področjih občine Velenje. Višina lastne udeležbe delavca znaša najmanj 70 % od končne vrednosti stanovanja oz. stanovanjske hiše, diferencirana glede na dohodek družine. Za lastno udeležbo se šteje tudi posojilo, ki ga dobi organizacija pri poslovni banki na podlagi vezave sredstev, s katerimi samostojno razpolaga. Odplačilna doba za posojila pod II. in III. bo določena po kreditni sposobnosti prosilca, vendar ne more biti daljša od 14 let za stanovanjsko gradnjo oz. 5 let za izgradnjo komunalnih naprav. Obrestna mera za stanovanjska posojila je 4 % letno, za komunalne objekte 8 %. Posojila vrača organizacija v polletnih anuitetah. Prva anuiteta zapade v plačilo 1. julija 1977. Individualni koristniki pa v mesečnih obrokih. Prednost za posojilo po tem natečaju ima delavec, ki: - ima nižje povprečne mesečne dohodke na člana družine, - kupuje stanovanje ali gradi stanovanjsko hišo v okviru usmerjene stanovanjske graditve v soseski Salek - Gorica, - kupuje standardno stanovanje. Natečaj za posojilo traja do 24. decembra 1976, prošnje za natečaj, prispele po tem datumu, ne bodo upoštevane. Vloge za priglasitev na natečaj sprejema po sklepu komisije Ljubljanska banka, podružnica Velenje - oddelek stanovanjsko komunalnega kreditiranja 63320 Velenje, Rudarska 3, kjer lahko udeleženci natečaja dobijo podrobnejša pojasnila v zvezi z natečajem. Vloge bo pregledala posebna komisija zbora delegatov enote za graditev stanovanj in pripravila predlog za odobritev oz. zavrnitev vlog za posojila iz združenih sredstev organizacij. Končni sklep o odobritvi ali zavrnitvi vlog za posojila iz združenih sredstev organizacij bo sprejela in potrdila samoupravna enota za graditev stanovanj. Sklepe o odobritvi ali zavrnitvi vlog za najem posojila bo sporočila vsem udeležence mi Ljubljanska banka, podružnica Velenje, najkasneje 30 dni po zakljuičku natečaja in sklepala z udeleženci natečaja, ki bodo uspeli na naitečaju, posojilne pogodbe. Ljubljanska banka, podružnica Velenje bo zahtevala od posojilojemalca zavarovanje za posojila in kontrolirala namensko uporabo. Velenje, dne 10, decembra 1976 Predsednik komisije pri samoupravni enoti za graditev stanovanj SISS občine Velenje Stojan Kukavica Delavski svet TOZD KOMUNALA razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: Izklicna cena 1.. TAM 5000 smetar — vozen 50.000 din 2. Kombi IMV — vozen 7.000 din 3. Zastava lOl 12.000 din 4. Betonski mešalec 2.100din 5. Centrifuga za čiščenje snega l.OOO din 6. Kombi Zastava 750 2.000 din Licitacija bo v četrtek, 16. 12. 1976 ob IO. uri na dvorišču Koroška c. 46. Udeleženci morajo najmanj eno uro pred začetkom javne dražbe vplačati 10% varščine s čekom ali v gotovini. Predstavniki družbenega sektorja morajo poleg tega predložiti še pooblastilo svoje OZD. V izklicni ceni ni vračunan prometni davek in ga mora plačati kupec. Interesenti si lahko ogledajo osnovna sredstva en dan pred in na dan licitacije na dvorišču KOC Velenje, Koroška 46. OBVESTILO! Investitor Termoelektrarna Šoštanj IV naproša vse delavce TOZD oz. DSSS Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje, ki imajo proste sobe ali stanovanje na območju Velenja oziroma Šoštanja, da le-te ponudijo v začasni najem inozemskim monterjem. Ponudniki bodo najemne pogodbe in vse ostalo z najemojemalci ter z drugimi urejali sami. Podrobnejše informacije khko interesenti dobijo pri Ivanu Jenku v TOZD Termoelektrarna Šoštanj. ZAVOD ZA URBANIZEM VELENJE objavlja prosta delovna mesta 1. več diplomiranih gradbenih inženiijev za delo v nadzorni službi In projekflvl nizkih gradenj, 2. več gradbenih tehnikov za delo v nadzorni službi, 3. stroškovni knjigovodja 4. snažilka POGOJ: pod 1. in 2.: - najmanj 3 leta delovnih izkušenj in opravljeni strokovni izpit pod 3.: - ekonomska srednja šola in 4 leta delovnih izkušenj v računovodstvu pod 4.: - - končana osnovna šola in starost nad 20 let. Prijave z dokazili pošljite na naslov: ZAVOD ZA URBANIZEM VELENJE, Tomšičeva 16. Objava velja do zasedbe delovnih mest. Rdeča dvorana IN GOSTINSKO PODJETJE »PAKA« Velenje PRIREJATA V RDEČI DVORANI V VELENJU Veliko silvestrovanje z M jo Aleksičem ZABAVALI VAS BODO TUDI: - New Svving Quartet - Oto Pestner - ansambel Bertija Rodoška - ansambel Fantje treh dolin REZERVACIJA IN PRODAJA VSTOPNIC: - v Rdeči dvorani Velenje - v Turističnem biroju Velenje . - v hotelu Paka - pri Izletniku Velenje (na avtobusni postaji) GORENJE TGO VELENJE Razpisna komisija TOZD VZDRŽEVANJE razpisuj« prosto delovno mesto VODJA TOZD VZDRŽEVANJE Na razpisano delovno mesto je lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje pogoje: - je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori - ima višjo strokovno izobrazbo strojne, elektro, ekonomske ali organizacijske smeri s 5-letno prakso v stroki, od tega 3 leta delovnih izkušenj na odgovornejših delovnih mestih vzdrževanja, ali - ima srednjo tehnično izobrazbo strojne ali elektro smeri z 8 let prakse v stroki, od tega 5 let delovnih izkušenj na odgovornejših delovnih mestih vzdrževanja - je moralno in politično neoporečen - da njegovo dosedanje delo jamči, da bodo doseženi sprejeti cilji TOZD in cilji delovne organizacije ob načelu solidarnosti in vzajemnosti delovne organizacije - zaželen je predložen program razvoja TOZD Vzdrževanje Prijave z dokazili o strokovnosti, delovnih izkušnjah in potrdilom o nekaznovanju pošljite na naslov GORENJE TGO Velenje - kadrovska operativa. Rok za vložitev prijav je 15 dni od dneva objave razpisa. KOC VELENJE n. sub. o. TOZD MODNI SALON VELENJE, Koroška c. 46a objavlja prosto delovno mesto SEKRETARJA Poleg izpolnjevanja splošnih pogojev morajo imeti kandidati končano višjo izobrazbo pravne smeri. Zaželena je praksa na takšnih ali podobnih delovnih mestih. Za zasedbo delovnega mesta se zahteva moral-no-politična neoporečnost in družbena aktivnost Poskusna doba traja 3 mesece. Stanovanje po dogovoru v letu 1977. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema 15 dni po objavi Tajništvo TOZD Modni salon, Velenje, Koroška cesta 46 a. GORENJE TGO VELENJE sporoča cenjenim potrošnikom morskih rib, da je 7. 12. odprl RIBARNICO na tržnici v Velenju Ribarnica bo postavala vsak dan od 8. do 12. ure in od 14. do 16. ure. Ob sobotah pa od 8. do 14. ure. MORSKA RIBA, ZDRAVA IN POCENI PREHRANA! Odbor za medsebojna razmerja delavcev TOZD Elektronika objavlja 3 delovna mesta GLAVNIH KONSTRUKTORJEV v oddelku konstrukcije TOZD Elektronika. POGOJI: - dipl. ing. elektrotehnike, šibki tok - vsaj 2 leti delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo prijave kadrovski operativi Gorenje TGO Velenje. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave. Komentar tedn Nekaj je čudnega v tem svetu, ki je vpet med dve skrajnosti: na eni strani urejujejo posamezne družbe svoje probleme po poti utečenih pravil kapitalističnega sistema, ki priznava zgolj in samo logiko odtujenega kapitala, ki ga oplojuje delavec, ne da bi imel priložnost vplivanja na delitev rezultatov svojega dela, po drugi strani pa se srečujemo z administrativnim, centralističnim vodenjem družbenih zadev v imenu ljudi. V Jugoslaviji smo v bistvu zavrgli oba znana modela; odločili smo za družbeni red in sistem, v katerem ima odločilno besedo delavec, ki vkljub pomanjkljivostim, ki nas še pestijo, vztrajno spreminja odločanje o vseh družbenih rečeh sebi v prid. Morda pa lahko prav v slednjem iščemo tudi razloge, zakaj občasno vendar vztrajno širi del sveta o nas številne laži (zadnja je povsem nova in pravi, da smo pred desetimi leti vzpostavili diplomatske odnose s Sveto stolico v Vatikanu, da pa navkljub temu jugoslovanski katoličani še vedno živijo v strahu, kot drugorazredni državljani itd.). To smo omenili zaradi tega, ker je nedavno govoril v Zvezni skupščini pred- sednik Tito, ko je poročal o delu Predsedstva SFRJ. Poudaril je našo samostojnost, omenil je hibe, ki nas pestijo, predvsem pa je izrazil našo vzajemno pripravljenost, da pod nobenim po- gojem ne skrenemo s poti, ki nas je že doslej pripeljala do cele vrste pozitivnih rezultatov bodisi na področju standarda, gospodarske sposobnosti, zunanje neuvrščene politike itd. Titove besede so odmevale, veljavo pa imajo tudi zato, ker so izrazile samo tisto, kar smo, kar hočemo. In kaj je čudnega, smo se vprašali uvodoma? To, da se nekaterim še vedno ljubi špekulirati o tem, kaj bo z nami, čeravno ves svet pozna dejstvo, da smo tu, da živimo takšni kot smo, že več kot tri desetletja. Ži vimo pa seveda tako, kot najbolj ustreza nam samim. Na levo in desno se ne oziramo. Pa zakaj bi tudi se? MILAN MEDEN Špekulacije • 15. DECEMBRA BODO V RDEČI DVORANI ODPRLI: Letos 1. januarja se je bolnica Topolšica združila v SOZD Združeni zdravstveni zavodi Velenje. Ob tem koraku pa si je „NAŠ CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje - „Naš čas" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik „Saleški rudar", kot tednik pa izhaja „Naš čas" od 1. januarja 1973 naprej. Urejajo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (v.d. odgovornega urednika), Mira Tamše, Boris Za-košek in Franci Mazovec (tehnični urednik). Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava (63320) Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon (063) 850 087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje - Žiro račun pri SDK Velenje 52800 - 601 - 21420 - Cena posameznega izvoda 3 dinarje, letna naročnina 120 dinarjev, za inozemstvo 250 dinarjev - Tiska CTP „Pravica-Dnevnik" Ljubljana - Za „Naš čas" se po mnenju Sekretariata Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenje številka 421 - 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega' davka od prometa proizvodov - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Poštnina plačana na pošti 63000 Celje delovni kolektiv te ustanove izstavil tudi nalogo izboljšati obstoječa oddelka to je pljučni in interni oddelek istočasno pa pripraviti program za ponovno uvajanje stare dejavnosti, ki je prenehala leta 1918 — kopališkega zdravljenja. Kakšna je bolnica Topolšica danes in kakšna naj bi bila v prihodnje, mi je v krajšem pogovoru nanizal direktor te ustanove dr. Jože Rogelj. „Po odcepitvi od celjske bolnice je prišlo do znanih re-"strikcij okoliških regionalnih skupnosti, ki so nam prenehale pošiljati bolnike, tako da smo morali število postelj precej zmanjšati. To pa nas ni omajalo pri začrtani poti. S pomočjo denarja, ki smo ga dobili od delovnih organizacij v naši občini, smo začeli pospešeno obnavljati obstoječe objekte, tako da bomo v njih sposobni izvajti vso terapijo, ki jo pacient pri nas potrebuje. V prvi fazi smo k oddelku Planike napravili prizidek, v katerega smo montirali dve novi, nujno potrebni dvigali. Kasneje smo dobili nov rentgenski aparat in s tem močno izboljšali diagnostiko. V drugi fazi pa smo popolnoma obnovili celotno stavbo objekta Planika, razen pritličja, ki ga bomo modernizirali v prihodnjem letu. Vse sobe v Planiki so sedaj 1 ali 2-posteljne osemnajst sob je opremljenih za polintenzivno in tri za in- • tenzivno nego. V teh sobah imamo tudi vodo, kisik, aspi-rator in telefon. Povsod smo Novoletni sejem Socialistična republika Slc*en'ja SKUPŠČINA OBČINE Vfc. 'JE Številka: 06-6/1976-1 Datum: 26.11.1976 Na podlagi 184. člena statuta občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, številka 2/74) SKLICUJEM 21. sejo družbenopolitičnega zbora, 20. sejo zbora združenega dela in 22. sejo zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Velenje, ki bo v ponedeljek, 13. decembra 1976, ob 7. uri v dvorani Skupščine občine Velenje. Predlagam, da zbori zasedajo skupaj in obravnavajo naslednji dnevni red, 1. Izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil delegatov za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti ter obravnava poročil komisij vseh treh zborov, 2. odobritev poročila o izvršitvi sklepov seje zborov z dne 29. oktobra 1976 in skrajšanega zapisnika te seje (vsi zbori), 3. ocena gospodarskih gibanj v 9 mesecih leta 1976 v občini Velenje (vsi zbori), 4. izhodišča družbenogospodarskega razvoja občine Velenje v letu 1977 (vsi zbori), 5. poročilo o problematiki vzgoje in izobraževanja v občini Velenje (vsi zbori), 6. zaključno poročilo o poteku akcije vpisa javnega posojila za ceste v občini Velenje in program porabe presežnih sredstev (vsi zbori), 7. predlog odloka o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Velenje za leto 1975 (vsi zbori), 8. predlog sklepa o potrditvi letnega davčnega zaključnega računa za leto 1975 (vsi zbori), 9. predlog sklepa o potrditvi zaključnega računa prispevkov za starostno zavarovanje kmetov za leto 1975 (vsi zbori), lO. predlogi komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve občinske skupščine (vsi zbori), 11. predlog sklepa o spremembi 196. člena statuta občine Velenje (vsi zbori), 12. predlog predsednika izvršnega sveta o razrešitvi nekaterih članov izvršnega sveta in izvolitvi novih (vsi zbori), 13. predlog odloka o zvišanju stanarin in najemnin v občini Velenje (zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti), 14. soglasje k cenam oskrbnega dne v Domu za varstvo ostarelih Velenje (zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti), 15. predlog odloka o izgradnji lokalne ceste v Cirkovcih (zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti), 16. predlogi sklepov o razrešitvi in izvolitvi delegatov in namestnikov delegatov v skupinah delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije (zbor združenega dela), 17. predlog sklepa o pristopu k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana razvoja magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji za obdobje 1976-1980 (zbor krajevnih skupnosti), 18. vprašanja delegatov (vsi zbori) in 19. razno (vsi zbori). Predsednik Skupščine občine Velenje Nestl Žgank, s.r. V Velenjski Rdeči dvorani bodo 15.12. odprli drugi novoletni sejem. Ves razstavni prostor je že nekaj dni razprodan. Na približno 1500 kvadratnih metrih površine st bodo obiskovalci lahko ogledali in kupili vse in še več, kar jim razstavljavci sicer nudijo v trgovinah. Za sejemske ..sladokusce" kot posebna poslastica bodo naprodaj tudi avtomobili. V sredo, 15. decembra bodo ob 10. dopoldan v Rdeči dvorani slavnostno otvorili drugi novoletni sejem. Zanj je med razstavljavci veliko zanimanje, saj je ves prostor, ki ga je dvorana dala na razpolago, že nekaj časa razprodan. Na sejmu bo zastopan predvsem družbeni sektor, deloma pa tudi privatni sektor. Sodelovale bodo OZD ERA in NAMA s svojimi poslovnimi part- nerji iz Slovenije, Modni salon Velenje, Avto Celje, Slovenija avto, Galip Šoštanj, Muta Muta, Konus Slovenske Konjice, Vino Šmartno in Birostroj Maribor. V dvanajstih dneh, sejem bo odprt od 26. decembra, si bodo obiskovalci lahko ogledali in kupili številne predmete, ki jih nudi naš trg, a jih le redko vidimo zbrane na enem mestu. S svojimi umetniškimi podobami bo razstavni prostor olepšal slikar Jože Hrovat - Jaki, na ogled pa bo tudi razstava ptičev, ki jo bo jlti-pravilo Društvo za vzrejo in varstvo ptic iz Velenja. Pravijo, da bo naprodaj vse, od šivanke pa do avtomobila. Le tega bo seveda kupec lahko dobil na kredit. Prodajali bodo tudi darilne pakete, ki bodo posebno primerni za novoletno obdaritev. V soboto, 18. , decembra bo v Rdeči dvorani manjša slovesnost, na kateri bo predstavnik skupščine občine Velenje podelil razstavljavcem dvanajst plaket (zlata, srebrna in bronasta). P1 akete bodo podeljene za: Komorni orkester „JEAN FRANCOIS PAILLARD", ki bo nocoj nastopil v Domu kulture v Velenju. Evropski glasbeni umetniki v Velenju Nocoj, v petek, 10. decembra, bo v velenjskem Domu kulture nastopil komorni orkester „JEAN FRANCOIS PAILLARD" iz Francije, ustanovljen leta 1953. Koncert se bo začel ob 20. uri. Orkester „JEAN FRANCOIS PAILLARD" goji glasbo iz 17. in 18. stoletja in je eden izmed vodilnih komornih orkestrov v Evropi. Do zdaj je orkester posnel več kot 150 plošč, šestnajstkrat pa je dobil GRAND PRIX DU DISQUE. Zraven klasičnega repertoarja Paillardov interpre- tirajo tudi sodobno glasbo. Komorni orkester „JEAN FRANCOIS PAILLARD" gostuje v vseh evropskih glasbenih središčih. Koncentriral je tudi v daljni Avstraliji, na Japonskem in drugod. Nastop v Velenju je enkratna priložnost, da se s pomočjo komornega orkestra „JEAN FRANCOIS PAILLARD", ki deluje pod pokroviteljstvom francoskih ministrstev za kulturo in za inozemstvo, seznanimo z največjimi dosežki na področju komorne glasbe. L.Z. naaaaaaHMBSa Le še nekaj dni do novoletnega sejma funkcionalnost in estetski izgled razstavnega prostora - krzno in tekstilno stroko - lesno stroko - druge razstavljene eksponate V žiriji, ki bo ocenjevala estetski izgled, izvirnost in tehnično uporabnost predmetov, bodo arhitekt, strojnik in strokovnjak lesne stroke. Vsi razstavljavci pa bodo dobili /u sodelovanje na sejmu še posebna priznanja. Kupci lahko računajo tudi na popust pri posameznih proizvajalcih; ugoden termin ter nizka vstopnina (10 din) pa dajeta slutiti veliko število obiskovalcev. B. ZAKOŠKK • O RAZVOJNI POTI BOLNICE TOPOLŠICA SMO SE POGOVARJALI Z DR. JOŽETOM ROGLJEM napeljali nove signalne naprave in posodobili osvetljavo. Popolnoma drugačen je sedaj tudi pogled v laboratorij, ki pa še nima dokončne podobe, saj potrebujemo še nekatere aparature, kot so različni mikroskopi, spektrofotometer in dru- imeli pacienti na razpolago vse moderno medicinsko zdravljanje in ustrezen komfort, ki ga do sedaj pri nas ni bilo. Na oddelku Planika imamo sedaj zasedeni prvi dve nadstropji z internim oddelkom, v tretjem nadstropju pa se zdravijo pljučni bolniki, ki pa so locirani tudi v zgradbi Smrečine. Prihodnje leto bomo rcnovirali in modernizirali tudi ta oddelek. Nova kuhinja bo kmalu dokončana ge, ki bodo močno razširili število raziskav v naši ustanovi. Pri preureditvi laboratorija smo računali že na čas, ko bo tu rehabilitacija in smo ga temu primerno razširili. V našem laboratoriju lahko naredimo tudi plinsko analizo in alergološko testiranje z de-senzibilizacijo, moramo pa še dopolniti spirometrični laboratorij, ki bo služil tako medicini dela kot rehabilitaciji. Laboratorij je opremljen tudi za internistične raziskave, saj težimo za visoko specializacijo internega oddelka. Vse te izboljšave so nam omogočile, da smo v Planiko preselili vse bolnike iz bivšega internega oddelka v Mladiki. V novih prostorih bodo Seveda so naši koraki usmerjeni tudi k ostalim načrtom. Tako sedaj širimo kuhinjo in gradimo prizidek k bazenu. Prazni oddelek Mladike bomo adaptirali, tako da bi lahko že v aprilu pričeli rehabilitacijo in zdravstveni turizem. Lahko rečem, da smo z letošnjim letom zadovoljni in da je bila naša odločitev pravilna, zato upam, da bo vodila še k nadaljnjim uspehom." B. ZAKOŠEK