Kratkočasen in podučen list za slovensko ljudstvo. Izhaja 10. vsakega mesca. Velja celoletno 2 gold. — polletno 1 gold. List 10. V Celovcu 10. oktobra 1874. Leto VI. Štirje bramini. (Iz češkega poleg Jungmana.) V nekem kraji je bilo oznanjeno, da se ima obhajati ena tistih velikih slavnosti, na kterih bramine navadno z gostijami in bogatimi darovi častijo. Štirje možje tega stanu, vsaki iz druge vasi, so vstali, da se podajo k napovedani slavnosti; in ker se po naključbi na poti snidejo ter vidijo, da imajo vsi isto pot, sklenejo skupaj v družbi popotovati. Na cesti srečajo vojaškega Častnika , kteri je pozdravi, kakor gre bramine pozdravljati; to je, sklene roke, je povzdigne do čela, in reče: „Dobrega zdravja, visoke časti vredni!" in bramini vsi štirje odgovorijo enoglasno, kakor je navada na pozdravljenje odgovarjati. Ne dolgo potem pridejo do studenca hladne vode, ki je bil zraven ceste; tu se vsedejo, da si žejo ugase, in se v hladni senci odpočijejo pod drevesom zraven studenca. Ker si pri počivanji niso vedeli kaj praviti, ker so bili še precej kratke pameti, prišlo je enemu na misel spregovoriti, in je tako-le začel: „Beči se mora, da ta vojaški častnik, kterega smo malo prej srečali, je v resnici mož vljuden in razumen. Ali niste opazili, koliko čast mi je skazal, in kako spoštovalno me je pozdravil ?" Na to se oglasi najbliže sedeči bramin: „Tebe on ni pozdravil, ampak vsa čast je merila na mene." — „Vidva se oba motita," pravi tretji; „jaz vaju zagotavljam , da se je njegovo pozdravljenje mene samega tikalo. Saj je častnik svoje oči na mene obernil, ko je rekel: Dobrega zdravja, visoke časti vredni!" „Nikakor," zavpije četerti, „on je samo mene pozdravil ; sicer ne bil bi mu odgovoril: Blagoslovljen bodi!" Prepir je po malem tako hud postal, in tako zel6 vnet, da so bili naši štirje popotniki že pripravljeni s pestmi se udrihati, kar eden izmed njih, ki je bil manj prismojen kakor tovarši, da bi prestregel nasledke neljubega prepira, to-le nasvetuje: „Čemu se zastonj jezimo? Ce si eden drugemu tudi najgerše priimke dajemo, če se tudi kakor malovredni potepini hudo našeš-kamo:' ali bo s tem naše pravde konec? ali je s tem reč sama, za ktero se pravdamo, do čistega in jasnega razsojena? Kdo nas zamore ložej iz negotovosti izvleči, kakor on, ki nam jo je izročil? Vojak, ki nas je srečal, in enega izmed nas pozdravil, ne more še daleč biti. Jaz mislim, da se podvizamo za njim, in iz njegovih lastnih ust pozvemo, komu zmed nas štirih je on čast skazal. Ta svet zdel se je dokaj pameten, in zato je bil z veseljem sprejet. Oni tedaj vstanejo in hitijo za vojakom, in dojdejo ga čez eno uro daleč od mesta, kjer je bil je pozdravil. Kakor hitro so ga zagledali, so kričali na-nj, naj postoji: potem so bližej k njemu prišli, so mu povedali, zakaj je med njimi prepir ustal, in so ga prosili, naj jim pove, komu je bil njegov pozdrav namenjen, da konec stori prepiranju. Vojak je iz njih besed hitro spoznal, kako priprosti in kratke pameti so ljudje, s kterimi ima opraviti; hotel je tedaj ž njimi se še enmalo ponorčevati, in zato jim je hladnokervno odgovoril: „Je no! tega sem pozdravil, kteri je med vsemi štirimi najbolj prismojen." To izreče, se oberne, pa gre svojo pot naprej. Bramine je ta odgovor osupnil; vernili so se tudi oni na svojo pot, in so nekaj časa tiho hodili. Potem pa, ker jim je vojakovo pozdravljenje toliko na serci ležalo, so se začeli o tem še huje prepirati. Sedaj se je vsaki izmed njih skliceval na vojakove besede; vsaki zmed njih je hotel veljati za najbolj prismojenega. To čeloma novo prednost so si vsi štirje s tako resnostjo in gorečnostjo pripisovali, da bi bilo gotovo prišlo do pesti, ako ne bi bil on, ki je poprej s svojim svetom jim pomogel, zopet nasvetoval, in tako jih enmalo upokojil: „Jaz terdim," pravi, „da sem bolj prismojen, kakor ni nobeden med vami; in to isto terdi vsaki iz vas od sebe. Sedaj vas vprašam, ako tudi vpijemo tako dolgo, da nam sape zmanjka, in ako se tudi pretepamo, ali zamoremo s tem dokazati, kdo je med nami najbolj prismojen ? Verujte mi, in končajmo prepir. Nismo daleč od Dharmapure; pojdimo tje, postavimo se pred sodnika, naj on našo reč razsodi in mir stori med nami." Ta nasvet zdel se je dokaj pameten, nobeden mu ni ugovarjal. Oni ne bi bili mogli priti o bolj ugodnem času. Oskerbniki mesta Dharmapure, bramini in drugi so bili ravno zbrani v sodniji, in ker niso imeli tistikrat nobene druge važnejše reči, so brez odloga pripustili tujce, in jim veleli, naj povejo, kaj da želijo. Eden iz naših braminov je stopil naprej v sredo zbornice, in je pripovedoval, tako da ni nobene najmanjše okolnosti izpustil, kaj se je bilo med njimi pri-godilo za priliko vojakovega pozdravljenja in njegovega dvoumnega odgovora. Med tem, ko je pripovedoval, so se zbrani poslušalci večkrat na glas zasmejali. Predsednik, mož nad mero vesele misli, bil je dokaj vesel, da se mu je priložnost ponudila, se malo pokratkočasiti. On se dela tedaj prav resnega, ukaže vsem, naj bodo tiho, in pravi — 94 — braminom: Ker ste tujci in vas v našem mestu nobeden : ne pozna, zato ni mogoče zaslišati priče, da se zamore po tem sodba pravično izreči. Po moji misli zamorete sodnikom reč, za ktero se poganjate, samo tako prav objasniti, da vsaki izmed vas kako djanje iz svojega življenja pove, ktero zamore popolnoma dokazati njegovo prismojenost. Še le potem, ko vas bomo slišali, bomo v stanu razsoditi, kdo zmed vas je bolj prismojen, in komu je vojakovo pozdravljenje veljalo. Bramini so bili s tem zadovoljni. Pervi bramin, kteremu je bilo dovoljeno govoriti, začel je praviti tako-le: „Moja obleka, kakor vidite, ni kaj čista, in v teh cunjah ne hodim še le od denašnjega ali včerajšnjega dneva. Perva prilika, da hodim tako slabo oblečen, je ta-le: Bogat kupčevalec v moji deželi, dokaj dobrotljiv braminom, mi je pred mnogimi leti podaril dva kosa drazega sukna, kakoršnega se ni še nikoli videlo v naši vasi, da bi si dal iz njega napraviti obleko. Kazal sem to sukno vsem prijateljem, kteri se ga niso mogli nagledati niti se mu dovolj čuditi. Taki srečno najden zaklad je le sad dobrih del, ktere si v prejšnjem življenji storil. Tako so mi govorili. Predno sem si dal iz tega sukna napraviti obleko, sem po navadi oba kosa v vodi opral, da sem ju omil nečistosti, ktera se ju je deržala, zato, ker sta bila v tkalčevih in kupčevalčevih rokah. Oprana kosa sem z obema koncema zavezal na drevesne veje, da bi se posušila, ali tu je po naključbi pes pod njima skozi tekel; zapazil sem to, ko je bil pes že daleč proč, in tedaj nisem mogel za gotovo vedeti, ali se ju ni dotaknil, in tedaj zopet oskrunil. Vprašal sem tedaj svoje otroke: ali ti so rekli, da niso gledali na to. Kako sem se mogel v tej negotovosti upokojiti? Začel sem tedaj iti po vseh štirih, tako da je bil moj herbet blizo v isti visočini, kakor pesov, in tako sem šel doli skozi pod obema kosoma sukna. Ali sem se ju dotaknil? vprašam otroke, kteri so pazno vse to gledali. Oni mi odgovorijo, da ne. Samega veselja sem poskočil, ko so mi tako odgovorili. Ali koj potem mi je padlo na misel, da je pesov rep vzdignjen bil, in da je tedaj mogoče, da se je pes s svojim repom mojega sukna dotaknil. Da bi tudi v tej reči gotovost imel, si privežem doli na zadnik gori obernjen serp, se denem zopet po vseh štirih hoditi in tako pod suknom plezati. Moji otroci, kterim sem bil ukazal, naj dobro gledajo, so mi rekli, da se je serp zdaj enmalo sukna dotaknil. Ker nisem mogel več dvomiti, in sem imel za gotovo, da se je tudi pes s svojim repom mojega sukna j dotaknil, sem se tako hudo ujezil, da nisem ničesar več mogel hladnokervno razmišljati; tedaj sem zgrabil oba kosa sukna, in sem ju na drobne kose raztergal. Ta prigodek se je hitro povsod razglasil, in vsakdo me je imel za norca, če se je pes tudi res tega sukna dotaknil, mi reče eden, ali ga nisi mogel zopet oprati, in tako očistiti? — Namesti sukno raztergati, pravil je drugi, ali ne bi bil ga raje dal kakemu ubozemu? Kdo ti bo v prihodnje po tako nespametnem djanji kaj podariti hotel za tvojo obleko? — Te poslednje besede so se, žalibog! uresničile. Ako sem od te dobe koga poprosil, naj mi kaj podari, da si omislim bolj pristojno obleko, sem vselej dobil za odgovor: Meni se zdi, da hočeš zopet sukno na kosce raztergati." Ko je svojo dogodbo dopovedal, je eden izmed poslušalcev rekel: „Zdi se, da znate dobro po vseh štirih hoditi." — „To pa res znam," odgovori bramin, in sem k temu prav sposoben; koj vam pokažem." In tu se verze na vse štiri, in prehodi tako dvakrat ali trikrat. zbornico prav urno, tako da so se vsi pričujoči na ves glas krohotali. „To je dovolj," pravi visi sodnik: „kar smo zdaj slišali, dokazuje že mnogo za vas; ali predno sodbo izrečemo, treba je slišati, kake dokaze svoje prismojenosti prinesejo še vaši trije tovarši." Tu se je tedaj drugi bramin oglasil, in tako-le govoril: „Ker sem hotel k prazniku, ki se je bližal, priti, kakor se spodobi, sem poslal po brivca, da bi me po glavi in bradi obril. Ko je to delo opravil, rekel sem svoji ženi, naj mu da za plačilo en groš, ali ona mu je iz nepremišlenosti dala dva. Zastonj sem terjal, da bi mi brivec en groš nazaj dal; on ni hotel tega storiti; bolj hudo sem va-nj silil, bolj se mi je stavil. Prepir je bil hud, in že sva si začela hude priimke dajati, kar brivec na enkrat popusti, in mi mirno reče: Kaj se bova prepirala? poravnajva to reč mirno. Za ta groš, kte-rega od mene nazaj tirjate, obrijem glavo še vaši ženi, ako vam je prav. Pomislim enmalo, pa mu rečem: Prav! tvoj nasvet se mi pameten zdi, tako bo konec prepira, in tako se ne zgodi krivica ne vam ne meni. Ko je moja žena to slišala, in videla, kaj se ji ima zgoditi, hotla je pobegniti; ali jaz sem jo zgrabil in prisilil, vsesti se, in brivec ji je s svojo britvijo glavo popolnoma obril. Med tem je moja žena na ves glas kričala, mene in brivca psovala in preklinjala; ali jaz nisem nič maral za nje krik in sem raje hotel njo videti z obrito glavo, kakor pa hudobnemu brivcu groš pustiti, kterega si ni zaslužil. Moja žena je potem takem res prišla ob svoje lepe kodre, skrivala se od same sramote, in se ni hotla nobenemu prikazati. Brivec je odšel, in ko je mojo mater na ulici srečal, ji je vse koj povedal, kaj se je ravno kar na mojem domu zgodilo. Ona je koj domu tekla, ker je hotla zvedeti, ali se je to res prigodilo; in ko jo videla mojo ženo celo obrito, ostala je nekaj časa nema od osupnenja, in kakor okam-nela. Ali hitro potem se jezna zadere nad mene, me psuje, mi vse izreče, in kriči nad mano; jaz sem vse to tiho prenašal, da še čerhnil nisem; ker sem že začenjal spoznavati, da sem te psovke zaslužil. Premedeni brivec se je veselil moje škode, in je to prigodbo z radostjo povsod širil, tako da so se mi po-smehovali vsi prebivalci tega mesta. Hudobni jeziki so to pripoved še bolj menili s tem dodatkom olepšati, da so pravili, da sem dal ženo obriti-zastran prešestovanja. Sosedje so trumoma pred mojo hišo se zbrali, in osla seboj pripeljali, češ, da jo za voljo tega pregreška rit-niski na osla posadijo, namesti berzde oslov rep v roke podajo in tako po vseh ulicah peljejo; ker je pri nas ta navada, da tiste ženske, ki se pregrešijo, tako kaznujejo. V kratkem se je vse to izvedelo tudi v mestu, kjer stanujeta moj tast in moja tašča. Ona prideta hitro k meni, in tu si morete sami misliti, kaki krik sta zagnala, ko sta videla svojo hčer tako ogoljeno. Vzela sta jo seboj domu, bili so pa vendar tako previdni, da so le po noči potovali, da so si prihranili sramoto, da je niso ljudje videli v tem pomilovalnem stanu, v kterem je bila. Imeli so jo štiri leta pri sebi, in niso hotli me nikoli poslušati, ko sem se hotel ž njimi pomiriti: na zadnje so mi jo pa vendar nazaj dali. Tista prekleta neumnost je bila vzrok, da sem slavnost aamudil, h kateri sem se bil s tridnevnim postom pripravljal. Tega mi je bilo tem bolj žal, ker sem izvedel, da je bila slavnost nenavadno slovesna, in da so bili vsi, kteri so k slavnosti prišli, obilno in bogato pogosteni in obdarovani. Štirnajst dni potem je bila napovedana druga slavnost, in jaz sem bil tako nepreviden, da sem tje šel; — 95 — čez osemdeset braminov tam zbranih me je sprejelo z glasnim smehom. Oni so me zgrabili, in mi napovedali, da me ne pustijo iz rok, dokler jim ne povem, kdo je z mojo ženo prešestoval, da bi bil kaznjen po ostrin postavah našega stanu. Jaz sem jim pravil, in se jim prisegel, da sem jaz sam kriv, in sem jim povedal, kaj me je k temu pripravilo, da sem tako ravnal. Med mojim pripovedovanjem so dokaj stermeli vsi moji poslušalci; oni so se le eden druzega pogledovali in zavpiti : Ali se je kedaj kaj tacega slišalo, da bi bila ože-njena žena obrita, ktera ni prelomila zakonske zvestobe? Ta človek ali je goljuf, ali pa je največi neumnež, kte-rega svet nosi. — Nadejam se," tako je svojo pripoved končal, „da bodete tudi vi tako sodili, in da spoznaste, da sem bolj prismojen, kakor oni, ki je pred menoj govoril." • Zbrani možje so sodili, da je ta prismojenost v resnici velika, vendar pa niso hotli še končne obsodbe izreči, dokler niso še druga dva zaslišali. Tretji, kteri je že davno nepoterpežljivo čakal, je zdaj tako-le govoriti začel: „Nekdaj sem se klical Anan-taja, zdaj pa sem povsod znan pod imenom Betel-Anan-taja. Priliko k temu priimku je dal sledeči prigodek mojega življenja. Minul je bil skoraj en mesec, da je moja žena, do tistikrat deržana še v očetovi hiši, ker je bila še premlada, pri meni prebivala. En večer sem ji rekel pred spanjem, ne vem že zakaj, da so žene ble-betalke. Ona mi je naravnost brez dolzega premišljevanja odgovorila, da pozna može, ki so veči blebetači kakor žene. Jaz sem vedel, da s temi besedami na-me meri; težko mi je djalo, zato sem ji rekel: Hočemo videti, kdo izmed naju poprej spregovori. Naj bo, pravi onaf ali kaj da drugemu tisti, ki zgubi? Betelov list, ji rečem. Tako je bilo zgovorjeno, in na to greva spat, in ne čerhneva besedice. Zjutraj, ko je solnce že vstalo, in midva se nisva ven prikazala, so naju klicali po imenu, ali midva ne dava odgovora. Kličejo bolj na glas — vse tiho. Terkajo na duri naše spalnice, ali zastonj. Zdaj so bili v strahu vsi, kar jih je bilo v hiši, ker so mislili, da sva po noči nagle smerti umerla. Tesar naše vasi je bil hitro poklican, in on je s svojim orodjem s silo duri najine spalnice odperl. Naši domači so se ne malo začudili, ko so videli, da sediva oba živa in zdrava s skerčenimi nogami na zemlji. Zdela sva se jima brez vsake nemoči, samo da ne govoriva. Skušali so vse, kar so vedeli in znali, da bi naju pripravili k govorjenju, ali vse to jim ni nič pomagalo. Moja mati vsa prestrašena je začela kričati in vpiti, tako da so se zbrali vsi bramini iz vasi s svojimi ženami, in so popraševali, kaj taki krik pomeni. Hiša je bila polna ljudi, in vsakdo je po svoji navadi modroval o prigodku, ki se je naju tikal. Mnenje, da je kaki skrivni neprijatelj naju začaral in v ta stan pripravil, je obveljalo. V tem prepričanji so moji roditelji hitro poklicali slovečega černoknjižnika v tem okolji. Ko je ta prišel, je najpred z vpertimi očmi naju nekaj časa gledal, potem je naju obhodil, in pri tem čudne besede izgovarjal; ogledaval nam je ciplo na različnih delih telesa, in vsakoverstne reči uganjal, tako da me še zdaj O smeh lomi, kedar zopet na to mislim. Na zadnje je izrekel, da sva -V resnici začarana; imenoval je tudi hudiča, od kterega sva bila, kakor je on zagotovljal, obsedena, in ga je popisoval kakor prav terdovratnega in hudega. Za njegovo težavno izgnanje cenil je za svoje plačilo in pri tem potrebne priprave pet rumenih zlatov. Moji roditelji niso bili bogati; velika cena, ki jo je čarovnik terjal, je je zelo prestrašila: vendar pa so raje privolili toliko plačati, kakor pa da bi bili pustili mene : in mojo ženo nema, in so mu obljubili še nad to primeren dar, ako nama jezik zopet razveže. Ravno je hotel začeti čarovnik svoje delo, ko je en pričujoči znani bramin vsem vkljub terdil, da najini stan izhaja iz prirojene bolezni, in da je že večkrat enake zglede videl; ; rekel je tudi, da naju ozdravi brez vseh stroškov. V ta I namen si je dal prinesti ponev polno žerjavice, in pa zlato iglo. Ko mu je bilo vse to prineseno, je iglo v žerjavici razpalil, toliko, da se ni v ognji razpustila, po j tem jo je s kleščami prijel, in se me je ž njo dotaknil pod nogo, pod pazho, na žličici nad trebuhom, in po^em verh glave. Terpel sem te grozne muke, pa se nisem ne ganil, ne čerhnil. Raje bi bil umeri, kakor to sramoto dočakal, da sem stavo zgubil. Poskusimo ta lek na ženi, reče na to ta šembrani lekar, kterega je bila moja stanovitnost nekoliko že pobila. Ko se je k nji približal, priložil je ji zlato iglo k nogi. Ali komaj je ogenj začutila, že je urno nogo k sebi potegnila, in spregovorila: Zadosti, zadosti! Na to se je k meni obernila in rekla: Jaz zgubim stavo, tu imaš betelov list. Ali nisem tega poprej vedel, da ti poprej spregovoriš ? S tem ti poterjuješ, kar sem rekel snoči, da so žene blebetalke. — Jaz se moram udati, je ona odgovorila; vprihodnje se ne bom več s teboj prepirala. Pričujoči so se čudili in gledali kaj je to, ker niso vedeli, kaj bi o tem prigodku mislili. Jaz sem jim razložil vse, kakor se je bilo med nama godilo; ali tu so vsi z enim glasom zavpili: Kako si pač prismojen! celo sosedstvo vznemiriti, dati se paliti od pete do glave, da ne bi prišel ob betelov listek! Gotovo se ne najde na celem svetu nikjer tako neumen človek, kakor si ti. — Od te dobe me imenujejo vsi v celem okolji Betel-Anantaja." Ta dokaz prismojenosti se je zdel celemu zboru dovoljen. Rekli so pa vendar, da pravica terja, da, predno sodbo izrečejo, treba zaslišati še četertega. On je tedaj začel govoriti tako-le: „Zaročil sem se z mlado punico, ktera pa je bila tako mlada, da je še šest ali sedem let na svojem domu pri starših ostala. Ko je dorastla, so njeni starši mojim naznanili, da je čas po nevesto priti. Tastova hiša je bila okoli šest ali sedem ur od naše. Moja mati je ravno bolna ležala, ko nam je prišlo to veselo sporočilo, in ni mogla na pot se podati. Rekla mi je tedaj, naj grem sam po nevesto, pa me je zraven opominjala, naj se pač dobro varujem, da ne delam in ne govorim ničesar, kar bi utegnilo ljudem pokazati ali ovaditi mojo kratko pamet. Bojim se, tako mi je pri ločitvi govorila, da ne bi storil kake neumnosti, ker dobro poznam kratko tvojo pamet in zarobljenost. — Jaz sem ji obljubil, da se hočem modro vesti, kakor me je ona opominjala, in tako sem se podal na pot. Moj tast me je z veseljem sprejel, in počastiti moj prihod, povabil je vse bramine tistega mesta za svate. Ko je prišel dan odhoda, mi je bilo dovoljeno z nevesto oditi. Moj tast mi je dal svoj blagoslov, in je pri lo- i čitvi cele potoke solz prelil, kakor da bi bil vedel, ka-košna nesreča se ima zgoditi njegovi hčeri. Nastopil je bil ravno letni čas, in na dan najinega \ odhoda je bilo silno vroče. Šla sva po suhoparni planjavi, ki se je na več milj na široko in na dolgo raz-tegala, Pesek od solnčnih žarkov razgret je v kratkem opekel noge moje mlade ženice, ktera je bila odgojena i v senči svoje očetovske hiše, in ni bila vajena na tako težavno potovanje. Začela je jokati; jaz jo primem za i roke, in si prizadevam, kar morem, ji dajati serčnost. / — 96 Ali kmalo so jo vse. moči popustile; ona se je vlegla na tla, in pravila, da raje ondi umerje, kakor da bi šla dalje. Bil sem v veliki sitnosti, sede zraven nje in ne vede kaj početi. In glej! zdaj gre memo tergovec in žene pred seboj malo čedo volov z različnim naloženim žitom. Jaz ga ogovorim, mu tožim s solzami v očeh svojo težavo, in ga prosim, naj mi v tej veliki sili z dobrim svetom pomore. Tergovec stopi bliže k moji nevesti, jo pazljivo ogleduje in pravi, da je življenje te uboge stvari v očividni nevarnosti pri tej vročini, ki biva vedno hujša, bodi si, l da ostane tu ležati, bodi si, da vstane in dalje potuje. Namesti da bi vi, govoril je dalje, to žalost dočakali, in jo se svojimi očmi videli umirati, ali pa morebiti še celo, da ne bi ljudje mislili, da ste jo ubili, raje jo prepustite meni. Jaz jo posadim na mojega najkrepkejšega vola in jo povedem seboj : tako uide vsaj smerti, ktere se drugače ogniti ne more. To se ve, da jo vi po tem takem zgubite; vendar pa je bolje to, kakor pa da bi ljudje mislili, da ste jo ubili. Njena obleka, in kar ima na sebi, je vredno blizo dvajsti rumenih zlatov: tu jih imate pet in dvajsti, in prepustite meni nevesto. Ta nasvet tega moža zdel se mi je moder; jaz sem vzel tedaj ponujeni mi denar, on pa mojo nevesto, posadil jo je na vola, in hitro dalje šel svojo pot. Tudi jaz sem šel naprej, da-si so moje noge od vročega peska, po kterem mi je bilo celi dan hoditi, skorej se vse opekle, in tako sem na večer domu se vernil. Kje je tvoja nevesta? me vpraša moja mati, in se čudi, ko vidi, da sem sam domu prišel. Jaz sem ji začel praviti celi prigodek svojega potovanja in sem ji povedal nesrečo, ktera je mojo mlado ženico zadela, in me prisilila prodati jo tergovcu, ki je memo šel, raje kakor da bi bil obdolžen, da sem jo jaz umoril. Potem sem potegnil iz aržeta onih pet in dvajsti zlatov, ki sem je za-njo prejel. Med pripovedovanjem tega dogodka je bila moja mati tako strašno jezna postala, da je najpred onemela, in stala kot okamnela. Ali kmali potem je zaderžana jeza z vso silo in grozovitno počila: psovala me je, in preklinjala zastran mojega nespametnega, da, hudobnega d Janja, kakor je govorila, za ktero me ne more dosti prekleti. — Budalo! oj ti nesrečnež! tako je nad menoj vpila; ali se tako nevesta proda? ali se nevesta drugemu človeku prepusti? Ali se da hči braminska za priležnico malovrednemu tergovcu? Kaj bodo ljudje o tem mislili? Kaj porečejo sorodniki te uboge deklice, in kaj naši, ko izved6 tvojo hudobijo ? Ali je mogoče si misliti večo zarobljenost in prismojenost ? Žalostno dogodbo z mojo nevesto so njeni sorodniki v kratkem zvedeli. Prileteli so vsi jezni in razkačeni s palicami in kiji oboroženi, in so mislili me ubiti. To bi se bilo gotovo meni zgodilo in tudi moji materi, da si je bila ona popolnoma v tej reči nedolžna; pa zvedeli smo še za časa, da pridejo, in tako sva jaz in mati hitro pobegnila, da naju niso našli. Ker tedaj niso mogli sami se nad menoj maščevati, so tožbo vložili pri verh-nosti svoje verste; in jaz sem bil obsojen plačati dve sto pagod kot odškodovanje za znižano cest one družine. Od teh dob sem bil prisiljen ostati neoženjen, in ostanem celi čas, kar bom živel. To je bila še sreča za-me, da me niso iz reda braminov za vselej odločili in izgnali. Ta milost mi je bila podeljena zavoljo dobrega spomina mojega rajncega očeta, ki je bil nad mero spoštovan od vseh braminov. Sodbo zdaj prepuščam vam, ali je ta dokaz prismo-jenosti manjši, kakor dokaz mojih tovaršev, ali pa se ima meni prednost dati." Po resnem posvetovanji je zbor tako-le sodbo izrekel: „Vsi štirje so popolnoma dokazali svojo prismojenost ; vsem štirim vkupej, in njih vsakemu posebej gre prednost v tej reči; tedaj se zamore vsakdo izmed njih z vso pravico misliti, da je pravdo dobil, da je največi prismojenec, in da si zamore tedaj po vsi pravici po-zdravljenje tistega častnika kot sebi skazano prisvojiti." „Vsi štirje ste dobili pravdo," reče jim predsednik sodnije: „idite tedaj z Bogom in potujte v pokoji!" Popolnoma pomirjeni s tako pravično obsodbo podali so se zopet naši potujoči bramini na pot, in sleherni izmed njih je pravil: „ Jaz sem dobil pravdo! jaz tudi! jaz tudi!" Tolažba. (Po Fr. Grillparzer-ju posl. J. Carpenter.) Ce ti sreča je vgasnila In prijatelji beže, Znaj, da so le posojila, Kar imamo verh zemlje. Kedar rožam cvetje zvene In približa se jesen, Drevja liste posušene Veter spina kot svoj plen. Ali pomlad pride mila In bogato verne spet, Kar odvzame zimska sila: Nov kras prejme širni svet. Novic blagi so bogovi, Luč povs6di je in kras, Vse spet raja v sreči novi, Akopram le kratek čas. Pandur. (Povest; prevel Mčrovčkov Prostoslav.) (Dalje.) % III. S težkim sercem je koračil mlad možak proti Kamen-skemu. Nosil je sukneno obleko, ki se mu je izverstno prilegala, goste prevoze so ga značile, da služi pravici. Bil je eden onih, ki pomagajo uradnikom prava, ali po komitatih, ali po distriktih, ki jih zovejo „pandurje", po komitatih pa „hajdukea. Na rami mu visi dvocevna puška; za pasom mu tičita samokresa, in ob bedru mu binglja ostro brušeni handžar. Pri vsakej stopinji bridko zdihuje, kajti baš je bil izvedel v kerčmi na velikej cesti žalostno novico, novico, katera ga pripravi ob serčni mir, ako se uresniči. Milo pogledavši kraj, koder stoji Jovovo poslopje, stopi v vas; poda se naravnost v knezovo hišo, s katerim je imel zarad urada posel. — Mož, katerega zovejo kneza, je starček visoke rasti, gostih obervi in plešast; poštenje in pravičen možak; soseska gaje bila baš zaradi tega volila za sodnika. Od tedaj, ko so ga bili kmetje trikrat vzdignili kvišku, ko mu je bil graj-ščinski uradnik podal leskovo palico, *) znamenje ime- *) Šega pri sodnikovej volitvi. — 97 — nitnega poklica, od tedaj bilo je v Kamenskej okolici vse redno in mirno, kot nikedar poprej. Stopivši v hišo najde pandur kneza zamišljenega s podperto glavo pri mizi. — Prijazno ga pozdravivši, ga koj pobara, čemu je prišel. „Stolni sodnik me pošlje," jame pandur, „pred nekaj dnevi je prispelo nekoliko kramarjev v Pakrac, katere so tu blizu napadli razbojniki; čudno, jako čudno se je to zdelo gospodu; da bi se v dozdaj varnej dolinici nahajali roparji. — A včeraj so gerduni zopet napadli necega potnika in ga oropali. Zločinstva se verše od dne do dne; da se pride hudobnežem v okom, pošlje višja sodnija povelja do knezov." „Ravnokar sem premišljal to reč," zaverne mu knez, „zelo mi je hudo, da se je moralo kaj tacega prigoditi ravno v mojej okrajini, vedel sem to že pred vašim prihodom j takoj pošljem po gospodarje, da se ž njimi pogovorim, kaj storiti." Ko to doverši, verne se knez zopet v sobo, ter se jame s pandurjem zgovarjati o vsakdanjem živenji. Slednjič napelje pandur govorico na starega Jova. Knez zelo hvali poštenega gospodarja, a ne manje berhko hčerko njegovo. „Milica ne bode več dolgo v očetovej hiši," nadaljuje knez, „ kajti stari Luka s pogorja unkraj velike ceste jo je snubil za svojega sina." „In kaj je dejal stari Jovo?" pazno pita pandur. „Ni priterdil, ni odrekel; govori se, da se je že nekom zaročila, ki pa bratu ne godi." „Tedaj brat!" zamermra pandur, se zobmi škripaje. „Da, da, brat," mu preterdi knez, „to ti je terdo-vratnež, čuden mož; z vso močjo se jej zoperstavlja." Govoriti je hotel še dalje, a v tem hipu vstopijo gospodarji. Jamejo se koj posvetovati. Bil je tudi pandur navzoč. Že so bili sklenili, kaj storiti, ko dospo še štirje pandurjevi tovariši v Kamensko; sodnija jih je bila tudi v brambo vasem poslala. Knez da vsem stanovanje. V Jovo vej hiši se je bilo vse premenilo, kot bi se bil vselil hudoben duh med družino. Tijro je bil je malo doma, vedno je lazil krogi, uboga Milica pa je morala mnogo prestajati pred domačimi zaradi svoje skrivne ljubezni ; vzlasti bratova žena jo je zasmehovala in pikala z besedami ali z ostrimi pogledi jo zbadala, da se je ubogi deklici serce tergalo. Gospodar je sicer videl vse, a ni mogel pomagati, brez da bi se bil sperl se sinom in taščo in tako izpostavil ljubo hčerko še večej nevarnosti; postal je čmerikav, pa molčal je. Tijro ravno dospe domov, ko se oča vrača od kneza, kajti tudi njega so bili pozvali k seji. Jovo ga pokliče na stran, ter pravi: „Tijro, oboroži se, kajti o polnoči moraš s pandurji nad razbojnike." „Jaz! S pandurji!" zakliče Tijro osupnjen. „Da. ti in še dvadeset druzih vaščanov; tako ukazuje gosposka; poslala nam je v pomoč štiri oborožene pan-durje; ravnokar smo sklenili pri knezu, da malopridneže napadete danes po noči v njih skrivališčih v pogorji." Jezno grize Tijro ustni, ter povesi oči; čez nekoliko Časa pravi: „Dobro, slušam vas; idem ž njimi." Nastal je mrak; solnce je že zatonilo za božjo gnado. Pandur Tene nabije dvocevko, nabije samokresa, prepaše si svitli handžar, vzame sebo streljiva, zavije se v plašč, ter v kmečkej obleki zapusti vasico. Njemu je bilo povelje nad malo trumo; dejal je bil knez, naj ga oboroženi kmetje in njegovi pajdaši čakajo na razpotju tik gostilne na velikaj cesti; kajti oa se je bil podal na ogledovanje. Nastala je terda tema. — Tene sedi v pilnici v kotu. Gosti, katerih je več, kot navadno, vpijejo in razgrajajo pri polnih kozarcih; ne menijo se zanj. __ Bil je somenj v Požegi; vračajoči ljudje so se bili vstavili tu, da si okrepčajo ude. Sumljivo ogleduje pandur ljudi po strani; kar se odpro vrata; noter stopi ves zasopel človek, ki urno popije čašo rakije, plača, ter takoj odide. — „Kdo je ta možak?" pita pandur soseda. „E, kaj še tega ne znate?" čudi se mu ta. „Tijro je, Jovovi sin iz Kamenskega." Pandur osupne. Zdaj je videl onega, ki mu ovira srečo, ki hoče prisiliti sestro, da si vzame ptujca za moža, katerega ne ljubi. Strastno mu bije serce v persih. A nehote tudi misli: „Kaj ima pač Miličini brat opravka, da hodi tu mimo, zdaj, ko je že tako pozno? zakaj me sovraži? temni njegov pogled je zelo sumljiv." Urno plača, ter zapusti sobo. Eavno stopi na cesto, ko vidi, da jo je Tijro zavil na stransko pot proti pogorju. Brez pomisleka jo krene tudi Tene za njim. IV. Onkraj velike ceste razprostiralo se je pogorje, pre-tergano tu pa tam s kotli in votlinami, osenčeno z gozdi, v katerih je rastlo stoletno drevje in nizko germovje. Čudno je potniku pri sercu, ko korači po divje-roman-tični okolici; ni si svest živenja; mogoče, da ga zdaj in zdaj zadene smertna kroglja tolovajeva, ki preži v grapi ali za kacim germom na mimogredoče. — Pot je zel6 neugodna, vzlasti o hudem vremenu in po zimi; jako pospešuje napade roparjev, katerih kaj mergoli po-vsodi, če jim gosposka ni vedno za petami. — V globocem, z germovjem zaraslem kotlu zbrala se je bila omenjeni večer druhal divjih možakov, obstoječa iz begunov, ki so ali uskočili iz zapora, ali pa ubežali iz bližnje vojaške meje, in skrivaje potepali se ter zlo-činovali. Kedar so jih sledili, pobegnili so v varneje kraje, pa v novo jeli lupeževati. Zbrani leže, tik sebe po tleh orožje; med zobmi ima vsak kratko cevko, na strani pa polno čutaro; nekateri poj6, drugi uganjajo surove šale, še drugi igrajo s kockami ali kartami. — Zdajci se vzdigne dolg, suh možak zagorelega, terhlega obličja, katerega so drugi nekako spoštljivo ogovarjali s „harambašo,u izterka pipo ter pravi: „Menite sicer, da smo bili bedasti, ker smo zapustili Ogersko. Kaj vraga! bil je zadnji čas, sicer bi bila druga pela; bili bi se sprijaznili s konopneno vervico in visoko bi nas bili povesili. — Znajte, tu je gospodaril nekdaj Ala Vunga;*) hočemo mu biti verli nasledniki !" „Prav imaš, harambaša," pravi eden, „samo to je zlodej, da nam je okolica čisto neznana." „Neznana?" se divje zasmeja harambaša, „meni je ves komitat znan že od nekdaj; razvaline vseh starih gradov sem že davno pretaknil, za vsa skrivališča znam. Lejte, tam čezi leži Kamensko, tu Čaklovac, takraj Buč, onikraj Veliki grad, unstran Kostel je Krestelovac. Ste li že kedaj čez travnik šli tjekaj ?" „Ne še," je enoglasen odgovor. „Tedaj vam hočem povedati dogodbo, ki vas bode gotovo kratkočasila." In koj jame pripovedovati: „V onej vasi, v Krestelovcu je živelo več bratov. Bili so kmetje, ubožčeki, ki so kervav pot potili za svojega grajščaka. A ta je dobro žerl; zapravil mnogokrat *) Znan glavar lupežev. — 98 — T enej noči več, nego so mu tlačani zaslužili v dveh mesecih. Obkladal jih je s hudo tlako; plačevati so mu morali ogromne davke. — Siroteji so pač zdihovali pod tako težkim jarmom. — A eden teh bratov, previdevši, da si pomagati ne more, si misli: Pač bi bil tepec, da bi se tu mučil, kot černa živina, gospodar pa bi se mastil za moje žulje; raje si laže služim svoj kruh: hočem ga odvzeti onim, ki ga imajo več ko dosti. Vzame svojo puško, pa se poda na cesto. Onda preži na mimopotu-joče in postane svoboden, tako svoboden, kot smo mi in še mogo drugih, katerim ni mar niti rabelj, niti vislice, katere drugi, takozvani „pošteni ljudje," imenujejo lupeže. — Ala Vunga, kajti o njem vam pripovedujem, nabere si nekoliko tovarišev, ki ga izvole za svojega harambašo, počne baš po tej okolici ropati, ne da bi se mu kdo zopers+avljal. A tedaj so bili hudi vojskini časi; takrat ni imela gosposka časa kako „prosto tropo" po cel mesec zalezovati, kakor dan danes. Ozirali so se le po vojskinih izidih, a za drugo bilo jim je malo mar ali pa nič. Ala Vunga je delal, kar se mu je zljubilo. nikdo so ni zmenil za-nj. Kar ga obsede vrag; jel je opiraje se na svojo moč in glasovito ime strašno ropati, največ po graj-ščinah in samostanih. Kot navadno, pogubila je tudi Alo Vungo ženska. Imel je namreč svakinjo, ženo najmlajšega brata. A ljubil jo je bil on samico in jo tudi snubil. Toda ona ni marala za divjega mladenča; dopadel jej je bolje tihi brat njegov in postala mu je soproga. To izvedevši se Ala Vunga zelo razserdi; sklene strašno osvetiti se. Tiho mu kipi strast v razvnetem serci. — Ko pride do moči, zbere necega dne tovariše, pa vdari ž njimi na sorodnike svakinje svoje, pokolje vse do zadnjega, ter konečno zapali še hišo." „Ho! ho! to ti je bil berhak kavelj!" krohočejo se poslušalci. „Jaz tudi menim da," nadaljuje harambaša, „a to ga je drago stalo. — Svakinja vedno misli, kako bi se maščevala. — Sodnija je bila namenila veliko plačilo onemu, kdor ga izda. Oni kervni denar sklene svakinja zaslužiti. — Tedaj je še sredi travnikov stala lepa kapelica, — razvaline se še nahajajo. Necega dne gre ba-bura čez travnike in stopi v kapelico, da bi ohda molila k svetej devici. Kapelica pa je imela majhen zvonik z oknicem. Baš ko hoče stopiti v svetišče, slučajno zagleda pri zvonikovem oknicu obraz vražjega svaka. A naredi se, kot ne bi ga bila opazila. Poklekne pred oltar in opravi svojo molitev, potem se poda v vas. Harambaša niti ne misli, da ga je videla; zapusti le na večer svoje navadno skrivališče in se poda po opravilih. — Žena pak ide h knezu, ter mu pove, kaj je videla. Drugi dan se pandurji na tiho podajo h kapelici, ter jo obstopijo. Harambaša jih takoj zapazi iz zvonika in jame na nje streljati; podere jih nekoliko, da niso nikdar več tlačili trave. A drugi spodej nanosijo derv in suhega berstja, napravijo germado ter jo zažgo. Prisiliti so hoteli harambašo z dimom, da popusti svoje varno zavetje, — a on se še vedno brani. Zdajci mu pri-manjka streljiva. Trenutek premišlja kaj storiti; slednjič jame zvoniti. — Puške pokajo, kroglje žvižgajo mimo zvonika, hrup in vpitje kmetov, ki so derli skup, napol-nuje ozračje, — kapelica je vsa v ognji. — Ala Vunga pleza više in više, da se ubrani strašnej vročini, a nikjer ni poti, da bi uskočil strašni smerti v ognji ali zajetju. Več na more prestajati silne vročine. Urno priveze k oknicu zvonovo verv, ter se po bliskovo spusti na tla, in jo ubere. A kmalu ga vjamejo; peljejo ga v vas, zasadijo pred bratovo hišo kol v zemljo, ter ži- vega nabodejo na-nj. — Drugo jutro so našli njegovo izdajico mertvo v postelji; lastni mož jo je bil po noči zadavil, ker mu je izdala brata, sam pa je pobegnil." Pripovedovalec umolkne, drugi pa hvalijo prederz-nega harambašo. — Zdajci se začujejo moški koraki po listji in kmalu dospe Tijro med-nje, zasopel, da komaj diha. „Harambaša!" pravi, „urno se spravi iz te doline s svojimi ljudmi; nocoj bodo preiskovali vse pogorje; tudi jaz moram ž njimi; a zapeljati jih hočem, da vam nikdar ne pridejo na sled. Danes in jutri nikarte hoditi na cesto; jutri se zberite v tej votlini in ako vas ti psi ne bodo zasledovali v novo, hočem vas obiskati in ostanem vso noč pri vas. Zdaj pa zdravi, urno moram se verniti, da ne bodo kaj sumili." Berž popade podano čutaro in pije nekoliko; potem se hitro odpravi domov. — A ne daleč za njim koraka pandur, ki se je bil verhu kotla dosta blizu skril v ger-movje, da je zamogel slišati Tijrovo poročilo. V. Dan po povedanem dogodjaju bila je nedelja. V Kamenskem je vse praznično; hiše so očejene, prebivalci v pražnej obleki. Na cesti je vse živo mož, žen in mladine. Vse se zgovarja o enej in istej reči, namreč o včerajšnjem preiskovanji. Blizu Jovovega poslopja stoji gruča babur. Ena pripoveduje, kako so vso noč stikali po pogorji, pa ni bilo niti duha niti sluha o lupežih. Zvedela je vse od moža, ki je bil tudi vdeležil se preiskave. „Tedaj niso nič dobili?" pravi ena začujena, ko neha ona praviti. „Prav nič," jej odgovori druga, „vsi so izginili, kot bi se bili vderli v zemljo." „Tu imate zdaj," povzame žalostno neka stara mamica, „vse se je dozdaj še zgodilo, kar so mi prerokovali pokojna mati — Bog jim daj dobro! — na smertni postelji; lani je bila živinska bolezen, letos roje razbojniki, in čez leto o Bog!" — Ne upa se izustiti strašne besede; druge pa jo silijo, naj pove. „No, kaj bode čez leto?" jo barajo enoglasno. „0ez leto bode kuga!" Strašan krik napravi ta beseda med ženskami. Nekatere so se prekriževale, druge si s čela brisale merzel pot. Cez nekoliko časa reče ena: » „Mi smo grešni ljudje in Bog nas tepe z železno šibo svojo; a vendar rada bi-vedela od kodi je kuga." „Jaz vam lehko povem," pravi stara, „daleč, daleč, tam za devetim morjem, za devetimi gorami je dežela, v katerej bivajo le ženske, „kuga-babe". Bog sam valuje te babe, da ne uide nobena in ne napravi nezgode. Ako pa Bog izve za deželo, kjer bivajo zelo grešni ljudje, tedaj poišče eno izmed njih in jej reče: Idi tija v deželo in pomori toliko ljudi, kolikor gre koruzinega zernja v vagan, ali kolikor ima konj dlake na sebi. ali kolikor se mu sploh prav zdi. Kuga-baba se potem odpravi na pot. Od kraja do kraja jo morajo nositi moški; ne morejo se ravno zaradi teže njene pritoževati, kajti te babure so zelo lahke, da človek ne more verjeti, da nosijo toliko duš s seboj. — Zaradi tega ne pobira tolikaj moške, nego ženske. — Kuga se pa ne živi samo o ljudeh, ampak jemlje s seboj tudi jedi in pijače, kjer le količkaj dobiti zamore; vzeme vse s seboj, karkoli je slabo shranjeno." „Da, prav imate," oglasi se zdaj druga, „meni so pred letom zginila tri teleta iz hleva." „Meni krava!" zavpije druga, „Meni suho meso iz dimnika!" dostavi tretja. — 99 — „Lejte," pravi s*ara, „vse to je vzela s seboj kuga; bila je tedaj na potu k Turkom." *) V tem hipu mimo pride pandur. Vse se mu plaho umaknejo. Ko odide, pošepeče ena svojej sosedi na uho: „Ta je prišel zaradi lupežev." „Pri mojej ubogi duši!" terdi druga, „to je tisti, ki sem ga pri vertnem plotu videla meniti se z Jovovo Milico." „S pandurjem ?" se tretja zasmeje, „lejte, lejte vražjo deklino, zdaj jej je kmet že preslab; pa jej bode že še odleglo." „0 sveti Nikolaj!" zavpije zopet ena, „gotovo se mi je prismodila pogača." „Moji mlinci bi morali tudi biti že gotovi," pristavi druga. „Tudi moje mutabene, **) pravi tretja. Berzo hite v svoja stanovanja. Tene je bil preživel od dogodjaja včerajšnje noči strašne ure. Stresa ga tiha groza, ko pomisli, da bode moral ljubičinega brata izdati in izročiti ga sodniji; dobro zna, da s tem zgubi tudi Milico. Ne mora li storiti tega? ne tirja tega dolžnost? Vernivši se od zasledovanja, se obupan vleže na posteljo, a nikakor zaspati ne more, kajti nemir mu kali serce. Kuje naklepe, a zopet jih overže. Vsak trenutek ima druge misli, a nobena mu ni po godu, kako se izviti nevarnemu položaju, da si ohrani ljubimko in zadosti svojej dolžnosti. Kolne uro, o katerej je bil rojen, da se stresa zemlja, a to vse nič ne pomaga. — Zlato solnčice je že prisijalo na postelj, ko vstane. — Koj pošlje neko deklico k Milici, naj pride na znani kraj, kjer jo bode pred poldnem nekdo pričakoval. Milica vede, da je ljubi v vasi, koj ugane, kedo jej e poslal naročilo; obljubi da pride. — Tene kmalu potem zapusti kneževo hišo, ter jo krene skozi vas proti Jovovemu vertu. Sklenil je, da razkrije ljubi vse, na kaka pota brez vednosti domačih zahaja Tijro. Slutil je, da gotovo ne vedo, kam hodi; vendar je hotel vprašati. — Ne čaka dolgo, ko pride Milica. Strastno jo objame in pritisne k sebi, deklica ne more vzderžati solz, ki so jej silile iz oči. „0 Tene!" vzdihne, „kak strah sem vžila zaradi tebe, ko sem zvedela, da greš nad razbojnike; vso noč nisem zatisnila očesa; molitev moja je puhtela za-te k nebesom." „Zastonj je bila," nasmeje se pandur, „zaman smo bili zunaj." „Znam," odgovori Milica, „brat je bil zelo razser- jen; klel je in se rotil, da niste zasačili hudobnežev." Tene se začudi na tihem, da se hudobnež zamore tolikaj dobrikati: a kmalu ga zmoti deva, da ni mogel dalje premišljevati. „Tene!" pravi proseče, „glej, da bode kmalu konec mojej nadlogi; smelo ti je znano, da me je stari Luka snubil za svojega sina; komaj sem se takrat silnej zadregi odtegnila; a to ne W*de trajalo dolgo. Blizu je že Pakracki somenj; ako do takrat ne b'odem tvoja, moram postati druzemu žena." „Nikdar! nikdar!" zavpije pandur prestrašen, „gospod mi je že'obljubil, da dobim hišo; tipa moraš biti moja!" „0, ko ne bi jaz imela tacega brata!" vzdihne deva. „Tvoj brat mi ne bo dolgo na poti; Milica, povej mi po pravici, ali nisi nič nenavadnega opazila nad svojim bratom?" *) Vraže Hervatov iu Slavoncev o kugi. ') Narodna jedila. „Ne!" odgovori na kratko. „Ne zahajajo li ptujci k vam?" „Nikdar." „Ali ne prikriva svojih izhodov vzroke?" Deklica pomisli nekoliko, potem reče: „Mnogokrat izide, a tudi pogosto pride; nikdo ga ne pita, kam zahaja, torej mu ni treba, da bi prikrival svoje izhode." „Milica!" nadaljuje Tene resno, „tvoj oče so nesrečnež!" „Za Boga svetega!" zavpije deklica, „povej, kaj veš ? čudne misli mi vzbujajo tvoja vprašanja. Tene! ljubi moj! prosim te, govori; vsaj bodem molčala; raz-odeni mi, kaj znaš!" ,,Vedi tedaj! Izveš tako, prej ali poznej; bolje je, da te nesreča najde pripravljeno; ljuba, obžaluj svojega brata; ti si sicer nedolžno jagnje, a brat tvoj —" „Milica! Milica!" kličejo jo na vertu domači; dekla jo pride iskat. Tene urno odide; Milica pa se poda v hišo. (Konec prihodnjič.) Mongolski jarem in tatarska raz-djava, (Po Petruševskem in drugih spisal J. Steklasa.) (Konec.) Ko so Tatari zemljo kamskih Bolgarov opustošili, stopili so v zimi 1. 1237 čez meje rjezanske kneževine. Batij je poslal k rjezanskim knezom tirjat desetino od vsega: od knezov, od podložnih in od konjev. Knezi pa so mu hrabro odgovorili: „Ko nas vseh ne bode, potem bode vse vaše." Bjezanski knezi pa so imeli malo voj-nikov: na 100.000 Tatarov je prišel komaj en Rus. Oni so tedaj poslali poslance k velikemu knezu pomoči prosit. Velika knez vladimirski je bil takrat Juri II. Vsevolodovič s prestoljem v Vladimiru na Kljazmi. Pred 60. leti so bili namreč iz Kijeva prenesli velikoknežev-ski prestol semkaj. Juri ni hotel dati pomoči rjezanskim knezom; mislil se je sam s Tatari pogoditi. Kakor kobilice so obsuli Tatari Rjezan, ki se je hrabro ali zastonj branil; Tatari so ga vzeli z naskokom, z obmamo privabili k sebi kneza in kneginjo ter ju ubili, cerkev in samostan požgali, plenili in palili ter streljali ljudi s strelicami. Tako so oni razdjali mesto Rjezan in vso rjezansko kneževino. Potem so navalili na Suzdalj. Pri ¦ Kolomni so potolkli in vjeli Vsevoloda, sina velikega kneza; razdjali so tudi mestice Moskvo, v kterej so še drugega sina Jurija vjeli; kar je bilo mogoče vzeti, vzeli so s seboj, drugo so pa sožgali, a naroda so nekaj po- i bili, nekaj pa v sužnost odpeljali. Od Suzdalja in Moskve so hrumeli Tatari naravnost na prestolno mesto Vladimir. Sin velikega kneza njim je prišel nasproti z bogatimi darovi, ali Batij se ga ni usmilil, niti zaprinesel njegovej mladosti, nego ga je dal ubiti. Nadškof Mitrofan, velika kneginja, hčere in unuki, bojari in mnogo drugih ljudij se je zaperlo v cerkev sv. Bogorodice. Tatari pa vzamejo mesto z na- 1 skokom, zapalijo cerkev, v kterej so se vsi zadušili. Za- ! vzevši in razdjavši Vladimir in drugih 14 mest ter po-končavši vso suzdaljsko pokrajino vdarijo Tatari na velikega kneza, ki je z zbrano vojsko stal na reki Siti, ki se izliva ne daleč od Volge v Mologo. Rusi so se hrabro borili, ali nazadnje vendar niso mogli navale vzderžati, v — 100 — nego so pobegnili. Na begu je bil ubit med drugimi tudi sam veliki knez. Tako je propala samostalnost Ruske 1. 1239. Tatari so se valili dalje, vzeli Tver in Toržok ter ljudi kakor travo koseči, odšli proti Novgo-rodu, ki ni mogel od splošnega strahu in osupnjenosti bližnjemu Toržoku pomoči poslati. Ali goste šume in neprehodni močvirji prečili so Batija na potu, in ker se je spomlad približevala in se reke razlivati začele, vernil se je on 100 verst (7 verst = 1 milja) pred Novgoro-dom v stepe na Volgi. Tako je bil Novgorod rešen strašne bede, ki mu je pretila od Tatarov. Na potu, po kterem se je Batijevo kerdelo nazaj valilo, ležalo je mestice Kozelsk. Kozelci so bili v zboru sklenili: Tatarom se ne predati ter svoje življenje za kneza žertvovati, da zadobe na tem svetu venec slave in na unem nezvenljivo slavo kot borilci za sv. vero od svojega odrešenika Jezusa. Tatari se približajo ter razbijejo v kratkem mestno zidovje; nazadnje se popn6 na nasip, ali mestjani so se poklali ž njimi na meče, drugi pa so zleteli ven na polje ter so tukaj napadli tatarske polke, pobili do 4000 ljudij, pa tudi sami vsi na bojnem polju obležali. Sedem mesecev se je mesto branilo, in ko je je nazadnje Batij vendar pridobil, ni hotel ne enemu mestjanu zaprinesti: vse prebivavce, še celo dojenČeke so potolkli. Knez kozeljski je zginil brez vesti, govorili so, da je utonil v kervi, ker je bil še prav majhen. Od tega časa Tatari tega mesta niso več imenovali Kozelsk nego zlo mesto. Nazadnje so Tatari vendar zginili v polovečke stepe, podjarmili ali pa pregnali prebivalce ter vzeli njih pokrajine. Rusi so mislili, da je nadloga minula in da se Tatari ne bodo več vernili, ker so se podali v Azijo, ali oni so se jako prevarili. Bodočega leta 1240 so se pokazali Tatari zopet v južnej Rusiji, kjer jih dozdaj še niso videli. Raz-djava severne Ruske v preteklem letu ni naučila južno-ruske kneze pameti: med njimi so trajali vekoviti prepiri ; mesto da stoje z zedinjenimi močmi proti divjemu sovražniku, nego so se posamezni tolkli z vragom. Tatari so si tedaj brez vsega truda osvojili mesto za mestom, požigali vas za vasjo ter ljudi morili brez milosti ali je pa posužnjevali. Kneževina černigovska, kijevska, volijinska in galička so bile čisto pokončane. Najstrašnejša je pa razdjava mesta Kijeva. Neki mongolski vojvoda, ki je bil naprej poslan, da pregleda okolico, prišel je do Dnjepra ter tukaj zagledal lepo mesto Kijev (sedaj 76.000 lj.). Dolgo je ogledoval z dopadanjem in občudovanjem lepoto in krasoto tega mesta, ktero se je visoko po gori širilo, ter bliščelo s svojimi palačami in zvoniki svojih mnogobrojnih cerkev, ktere so bizantinski mojstri sezidali in ozaljšali. Tudi drugim Tatarom se je mesto dopadlo, zatorej pošlejo poslance davek od mestjanov tirjat. Kijevljani pa mesto odgovora poslance pobijejo. Batij ni mogel pozabiti te sramote, zatorej je prišel bodočega leta z ogromno vojsko pred Kijev. V narodnej pesni se poje, da je prišel Batij pod Kijev z dvema sinoma in zetom Lukoperom, velikim junakom. Batij piše oholo Kijevljanom: „ Jaz bodem mesto Kijev pokončal, izplenil, božje hiše popalil, kneza in kneginjo odpeljal v sužnost in kneze bojare v kotlu kuhal." To je strašna grožnja! Zdaj se začne oblega mesta od vseh strani: Kijevljani niso mogli eden druzega slišati od škripanja tatarskih voz, od vika velblodov in rezgetanja konj. Dan in noč so bili Tatari s porokami (bruni na verigah) na mestno zidovje; nazadnje so ga razbili ter se vsuli v mesto kakor kobilice. Bojar Dmitrij je mesto hrabro branil, ali zastonj! Začela se je znotraj mesta strašna borba: kopje se lomi, ščiti z vence, množica strelic je zakrila solnce! Po strašnem boju so vzeli Tatarji zidovje popolnoma ter so polegli okoli njega na počitek skoz noč. Kijevljani pa so se po noči zopet ogradili z novim okopom, tako da so Tatari drugo jutro zopet v boj morali. Strašno je bilo klanje, mestjani so se hrabro borili, ali nazadnje vendar niso mogli zoperstati tatar-skej sili. Mnogi so se mislili rešiti v desetinskej cerkvi ter so tamkaj vse svoje stvari spravili; ali tudi stene svetišča niso sovražnika vzderžati mogle, zrušile so se na-nje od težine. Kijev je bil vzet in do tal razdjan in prebivalci vsi pomorjeni razun Dmitrija, kterega so visoko čislali zarad njegove velike hrabrosti. Pri tej priliki je zgorelo mnogo spomenikov in pismenih ostankov. Tudi peščerski samostan je bil porušen. Izpod Kijeva je šel Batij dalje na zapad. Njegove čete so razdevale in palile mesta in vasi ter narod klale ali ga pa v sužnje premenile. Tako Tatarom ni bila dosti samo Ruska, ktero so popolnoma pokončali, nego so padli tudi v sosedne zemlje: v Poljsko, v Ogersko in druge. V veliko srečo kerščanskega sveta ni bil povsod tak nered kakor v Ruskej. Knezi zapadnih zemelj so se zbirali ter zoperstavili tem divjim sovražnikom, ktere so premagali pervikrat pri Olomucu v Moravskej, drugikrat pa na jelenskem zdaj grobniškem polju pri Reci. Tatari se preplašijo jake sile zapadnih junakov ter se vernejo nazaj in poraztresejo po poloveškej stepi. Strašno je izgledala Ruska po tej tatarskej razdjavi. Od mest, vasi, samostanov in cerkev božjih so šterlele v zrak samo izgorele in s kervjo oblite razvaline 7~po kterih so sem in tam ležala smerdljiva trupla. Polja so ležala poteptana; po požganih dvoriščih so tulili volčje za bogatim plenom. Ni bilo slišati glasu ratar-jevega pri poljskem delu, nego krokarji so krokali, deleč si med seboj trupla mertvih poljedelcev. Raztreseni in razperšeni prebivalci, kterim je bilo mogoče pred smertjo ali sužnostjo pobegniti, begali so po šumah in močvirjih boječi se pokazati iz svojih skrivališč. Gorje' je bilo gotovo v vsakej rodbini; v nekterih so imeli jokati po očetu, po materi, po otrocih ali po bratih: sem in tam pa so ležali vsi skupaj na enem kupu. Od tega časa so Tatari začeli vladati nad Rusko. Oni so zavzeli s svojimi kočevskimi tabori vso stepo na jugu in iztoku Ruske. To svojo deržavo, ki se je razprostirala od ustja Dnjepra tje do Urala, zvali so „ zlato ali kipčaško ordo".*) Glavna moč\je bila zedinjena na Volgi, kjer je imel Batij svoj pozlačeni šator, kasneje je sezidal na enej strugi Volge mesto Saraj, ki je zdaj porušeno. Tukaj so živeli kani kipčaški, obdani z mno-gobrojno vojsko; njihov dvor pa ni bil nič manje razkošen. V drugih stepah pa so tavale male tatarske čete z ostanki Polovcev, Pečenjegov in drugih prednikov njihovih, ter so morali pod vodstvom svojih temnikov (vojvodov) meje Kipčaka braniti in podveržene narode berzdati. Batij se je ponašal kot vladar jako oholo. Pervo njegovo delo je bilo povelje, da morajo priti vsi ruski knezi k njemu v Ordo na pfklon; kdor bi se protivil tej naredbi, ta zgubi vse zemlje. Trepetajočega serca so prišli knezi k Batiju: malokdo se je prederznil zoper-staviti se njegovemu povelju. Na kanskem dvoru niso bili ruski knezi z nikakšno častjo sprejeti, nego so se morali še celo poniževalnim običajem podvreči. Zapo- *) Ordo baligh pomeni z zlatom ozaljšan šator, in ker je kan tukaj stanoval in povelje izdajal, prenesena je ta beseda na celo deržavo, kakor visoka porta za Turško od velikih vrat vezirove palače, kjer se derže deržavna posvetovanja. — 101 — vedali so jim, da morajo skoz dva ognja iti, da ne bi prinesli h kanu kakšnega zla; dalje, da se morajo klanjati kumirom, piti kumis (pitje iz kobilnega mleka), v šator stopiti, ali praga se ne dotakniti in še marsikaj druzega, kar je bilo ruskemu sercu težko činiti. Kdor ni ubogal, tega so kaznili. Pervi so prišli v Ordo suz-daljski knezi, potem rjezanski in černigovski. Izmed vseh knezov se je odvažil protiviti samo pobožni Mihel černigovski in pa bojar Fedor, ktera sta morala zato mučeniško smert preterpeti. ker nista hotela malikov moliti. S stidom in skerbjo so se vračali ruski knezi v svoje kneževine; s svojimi lastnimi rokami so oni potopili svojo čast. Po setvi je prišla žetev: dolgo so sejali v raskej zemlji prepire in krivice — in pokazalo se je nazadnje sramotno delo — zavladala je nad Kusijo divja Orda. Težko je bilo ruskej zemlji pod nasilstvom tatarskim, posebno pervih sto let. Ruska je morala plačevati Ordi velik davek, kar je bil enak odvisnosti. Ta davek je bil glavnina ter so jo. odrajtovali navadno v kožah bobrovih, kuninih, medvedjih, lisičjih i. dr., kasneje pa v denarjih. S početka so ta davek jemali v odkup ptujci, ž njimi so hodili samo kanski poslanci, baskaki, z veliko četo Tatarjev, ki so s siromašnim narodom okrutno postopali. Da se davek bolj točno pobira, šteli so narod ter vse popisali; derli pa • so siromake in bogate ter je mučili na razne načine; kdor ni plačal, tega so odpeljali v sužnost. V narodni pesni se poje žalostno o enem teh baskakov, o čol-kanu tako-le: ,.Bral (pobiral) on mlad Ščekal — Dani (davek) nevi hodi; — Carski neviplati (neizplačljive) — S (od) knja-zej bral po sto rublej, — S bojar po pjati desjati, — S krestjan (kmetov) po pjati rublej ... — V kotorago de-neg (denarjev) njet, — V togo ditja vozmet; — V kotorago ditja njet, — V togo ženu vozmet; — V kotorago ženi-to njet, — Togo samogo golovoj vozmet." Tako so ginili Rusi pod tatarskim jarmom; posebno so terpele ženske. Kako strašna je bila ta sužnost, vidi se najbolj iz ruskih narodnin pesni, ki to dobo opevajo. Treba je pa odkriti tudi dobro stran tatarsko: oni niso tlačili in preganjali pravoslavne vere. S početka so bili Tatari pogani, kasneje so postali pod Berekom mu-hamedani; svoje vere vendar niso narivali Rusom, duhovne, redovnike in vsak bogoslužni čin so pustili na miru; od teh še celo niso pobirali glavnine. Tatari se tudi niso mešali v ruske deržavne razmere in običaje, kteri so vladali v Ruskej. Knezi, Rurikovi potomci, so vladali kakor poprej, samo so morali vzeti od Orde za svoje vladanje nekoliko kanskih naredeb (jarliki). Vladarska rodovina Dšudšijeva je vladala v zlatej Ordi do konca 14. stoletja. S perva je bila odvisna od velikega kana, ki je živel v srednjej Aziji, ali neizmerna deržava Čingiskanova je razpala na štiri kanate: Kina, Iran, Dšagataj (Buhara) in Kipčak, ki je bil od vseh najmogočneji. Po smerti Batijevi 1. 1255 ni kraljeval dolgo mir in edinost v vladarskej rodovini Dšudšijevej; sledili so navadni prepiri za prestol, kar je bilo uzrok razpadu te deržave. Pervi je odpal in začel prepire Nogaj, ki je vladal proti koncu 13. stoletja nad zapadnimi Ulusi. Ali po njegovej smerti so se zedinili zopet Nogajevci s Sarajevci, in za vlade Uzbekove (1313—1340), po kte-rem se tudi narod Uzbeki imenuje, je dosegla zlatna Orda verhunec svoje slave in moči. Slovanski običaji. (Spisal Fr. Jaroslav.) Osveta. Osveta je človeku nekaj prirojenega, meni Černo-gorec. Ona nastane, kedar žališ dušo in serce. Černogorec terdi, da rajše umerje, nego sramotno živi. Kakor mu kdo posodi, tako mu i verne. Svest duševna ni razvita v njem na toliko, da bi sprevidel nasledke osvete in kervnega dela, nego gleda le na to, da zadosti svojej razpaljenosti. On meni, da je učinil junaštvo, ako se je osvetil. Turki so skozi skoraj pet sto let netili osveto pri Cernigorcih. Oni so se maščevali za svoje od Cemogorcev pobite, ali to ni bilo toliko pogubljivo, pač pa to. da so oni ubijalce Černogorce z doma pobegnivši pod streho jemali, ter ne samo nagovarjali, temveč celo morali, da se osvete" svojim bratom, če je Černogorec Cernogorca ubil ali iz meržnje ali po nesreči, koj je pobegnil na Turško, kjer so ga Turki sprejeli, ali s pogodbo, da mora pogubiti Cernogorca, in preje, preden donese glavo Černogorsko, nečejo ga za svojega sprejeti niti vere vanj imeti. Tak uskok Černogorec se ni mogel verniti v svojo domovino, a da bi mogel imeti streho in živež na Turškem, moral je dalj časa četovati, da je zarobil glavo svojemu rojaku Cernogorcu. To zlo in ta strup ljudski prevzel je mnoge ljudi tako, da so mnogi uskočili iz domovine pod turško hrambo zgolj zato, da so se mogli osvetiti svojemu nasprotniku. Prosti in brez duševnega razvitka narod stoji ti kot vitka mladika, da se vpogniti na vsako stran; more se vpogniti na dobro ali na zlo. Osveta je strašno delo, ona je gerša nego navadno ubojstvo. Osveta je premišljeno zločinstvo. Kdor se hoče osvetiti, zna koga hoče ubiti in zakaj ga hoče ubiti. Še gerša je ona osveta, ktera ostaja v kervi in ktero bodoči narastaj izveršuje. Ta osveta mora se stegniti tudi na dvajset let. Osvetnik preži na kervnika, gre na vse strani, zalazuje ga na prelazih, niti ne dela, niti sladko ne spi, nego vedno to premišljuje, kako se hoče osvetiti. Miru in počitka nima, preden izverši zlo in kervno delo. Osvetnik najame ljudi, pa gre na oni kraj, koder ima kervnik priti, da ga počaka in ubije.. Osvetnik najpreje gleda, da se osveti na kervniku. če pa ne more do njega, tedaj se osveti njegovemu naj-bližnjemu in najljubšemu, bratu ali drugemu rodbincu. Osveta se z zakonom zabranjuje Cernogorcu, ali v družabnem življenju se ne gleda na to, in pohvali se oni, ki se osveti. Če se hoče zapreči osveta, poskusiti mora to kervnik, gledati mu je, da se umiri s kervnikom. Kako se godi „umir osvete", hočemo pojasniti v posebnem članku. Tudi osveta* tedaj ima neke meje. Ako žaleni pristane na to, da se hoče umiriti, tedaj nič več ne išče in ne preži na kervnika, ali ta se mu mora s pota ogibati do leta dni. Ako kervnik, ki ima dati glavo, ide v ono selo, v kterem- je ubil človeka, in kaže, da ide k temu ali onemu, v takem slučaju neče ga osvetnik ubiti. Isto tako ne, ako se pogode za nekaj časa; dokler ugo-jeni čas ne preteče, nič zalega se mu ne zgodi. Samo to je žalostno pri Cernogorcu, da se mora osvetiti, kajti ako se ne osveti, nima pristopa in poštenja med ostalimi Černogorci. Vele mu, da je ničvred-než, ker nima poguma svojih osvetiti. Tudi ženske so — 102 — vse strastne na osveto, kajti tudi one nagovarjajo svoje, I da se osvete. — Ljubitelj jugoslovanskega slovstva se tu more spominjati lepe pesni Sundečičeve: „krvava košulja" (srajca). Po epizodi te pesni, piše „Vienac" 1.1874. br. 2., sestavil je mladi talentirani kipar Ivan Kendič model za kip: „Osveta Černogorska." Cernagorka kleči; razvila je ker-vavo srajco svojega moža in povzdignila glavo proti svojemu mlademu sinu. V njenem licu kaže se bol in j osveta. Sin stoji pri njej, gleda kervave ostanke svojega | očeta in bolno Uce materino in tudi v njem budi se osveta. Od ljutosti skerčil je roko in zatisnil zobe v svoj perst. — Kedar je Černogorec izveršil osveto, tedaj je vesel, vidi se mu, kakor da se je na novo rodil, ponaša se, kakor da je pribojeval preslavno zmago. Osveta je vkoreninjena v černejgori, in ona se ne da tako lahko izkoreniniti, kakor bi se mislilo. Dogodilo se je več potov, da so skoro vsa plemena edna in druga bila v svaji, in ni smel Cernigorec iti iz sela v selo. Ni je moči ne oblasti, katera bi bila v stanu pretergati to zlo, ki pogublja ljudi. Ciganje v Serbskej. Ciganov je ves svet. Kedaj je ta zarod zaplodil se v Serbsko kneževino, tega nijmamo zgodovinski dokazanega, pa kar se terdi, skoro gotovo so v Serbsko prišli tačas, ko v Valaško in Ogersko. Serbski ciganje se imenujej6 GurbeteinLingure. Gurbeti ali Džambasi živž pod plahtami iz kozje volne. Te svoje šatore noše od kraja do kraja, ker to zahteva njih popotno živenje. Najrajši šatorujejo blizu mest in večih tergov, kodar beretajo s konji. Linguri delajo leseno posodje; navadno iz debelih lipovih čokov izdelujejo različno velike kadunje; nekatere posode, najrajši žlice, krase z mnogoverstnimi rezljinami, časi dosti umeteljniškimi. Pri tem delu pomagajo moškim tudi ženske, ki zdelano posodje na svojih herbtih raz-našajo po mestih in zamenjujejo za moko, za pijačo, za staro obleko, pa tudi prodajajo za novce. Linguri se ne pečajo radi s Serbi, ne druže se prav nič ž njimi, Gur-beta pak nahajaš povsodi. Zdaj je mnogo ciganov v Serbskej kneževini stano-vito vseljenih; ker so Serbski zakoni slehernemu deržav-ljanu, njegovim pravicam bramba, torej se tudi ciganom še dosti dobri godi. Pervo „positivno" število, koliko je ciganov v Serbskej, daje nam 1839. leta popis, ki pa nij popolen, zato ne, ker razodeva le moškega spola bivalstvo; ta popis nam kaže, da je tačas bilo 6074 ciganov-moških v Serbskej kneževini. Mogoče zdrava sodba je ciganskih bitij odločila nekoliko nad 15.000 duš. Najpopolnejši in najzanesljivejši popis o ciganih je na svitlo prišel o ljud-skej štetvi v Serbskej konci 1866. leta. Le-ta štetev je pokazala, da je moških 12.492, ženskih 12.201, vseh 24.693, na 100 bivalcev sploh spada 2.04 ciganstva. Največ ciganov ima Smederevski svet, kateri je tudi najrodovitnejši v vsej kneževini. Jugozapadni kraji: Kru-ševški, Užiški, Cačanski, Eudniški in Podrinjski imajo najmenj ciganov, pa saj je primeroma le-todi tudi ljudstvo ubožno, svet pa gorat. Odstotek ciganov je v Serbskej znaten, veči, nego je v Bosni ali celo v Ogerskej, kjer jih je le 1.09 odstotkov. A da-si je v Serbskej kneževini dosti ciganov, vendar domačemu svetu ne delajo nikakoršnih nadleg, kar +iče njih živež, če prav ne smemo in ne moremo terditi, da so ciganje delalni. Res pa je, da ciganje skoro nikjer občinstvu nijso tako malo nadležni, kakor v Serbskej. V Serbskej kneževini mnogo ciganov živi ob poljedelstvu; skoro vsako mesto ima svojo „cigansko malo", tudi cigansko četert ali ulice, kjer so ciganje največ kovači, nožarji in drugači rokodelci. Za terdno ustanovljeni cigan v Serbskej je deležnik vseh pravic, katere uživajo Serbje sami, to se ve, da pa mora nositi tudi vsa bremena, katera knežakom nalaga osoda. Po mestih živi 4732 ciganov, po vaših pa 19.961, torej je vseh: 24.693. V primerji s knežaci je ciganov po mestih 4.22, po vaših pak 1.85 odst., kar nam priča, da je ciganstva v mestih mnogo več, nego na deželi. Najpripadnejše je to razmerje v Podrinjskem kraji, temu najbliže pa je Jagodinski kraj. Le v Aleksinškem kraji živi ciganov po vaših več, nego po mestih, a v tem okraji je po selih največ ciganov, ki kmetujejo. Izmed 100 ciganov obče jih živi po mestih 19.2, na deželi pa 80.8 odstotkov. Cigansko moško in žensko razmerje je to-le: na 100 moških spada 97.9 ženskih, drugega bivalstva pa na 100 moških le 95.9 ženskih. Kar tiče cigane, njih raz-mernost je po raznih krajih zel6 različna. Najmenj ženskih ima Čemoreški kraj — in sicer: 90.8, največ pa Jagodinski —: 110.5! V Belem gradu jo med moškimi in ženskimi razmerje: 100: 77.4, tedaj najmanjše. Ciganov je v Serbskej kneževini največ pravoslavcev, a vendar jih skoro 20 odst. veruje v Mohameda — zv-lasti na Turškej meji. Ko so 1802. leta Turci morali umakniti se iz junaške Serbske, zapustilo je kneževino tudi mnogo ciganov, toda večina je kmalu prišla nazaj in zopet je pravoslavna vera bila dobra jim. Sploh pa ciganu vera. nij dosti na mari. Pravoslavnih ciganov je 19.955, mohamedanov 4.738, vseh: 24.693. Pravoslavnih ciganov je 80.81 odst., Mohamedovih prijateljev pa 19.9°/0. Razen Belega grada so v Serbskej le kraji: Belgraški, Krajinski in Požarevski, kjer so ciganje zgol pravo-slavci, po drugih krajih so ciganje tudi mohamedci, v Čačanskem kraji pa so zgolj mohamedci. Ciganje so zelo slaboverni, zvlasti na deželi, sploh pa smemo terditi, da je največ ciganov brezi vsakojake vere. Ali so ciganje v Serbskej delalni ali ne, to nam jako zanimljivo jasni ljudski popis 1866. leta. Nedelalnih ciganov, največ potepuhov in prosjakov, našli so vseh 152!! Nedelalnih ciganskih bitij je tedaj le 0.62 odst.; izmed 100 nedelalnih (neproduktivnih) ljudij vse kneževine spada na cigane 48.25 odst., tedaj še polovica ne, kar se nikakor ne ujemlje s pravim ciganstvom po drugih deržavah. Da so v Serbskej ciganje pridnega živenja uže dosti navadili se, to najbolj dokazuje to, ker se jih 20.83 odst. peča s poljstvom. Ciganskih rokodelcev je 19.564, kmetovalcev 5129. Izmed 100 ciganov jih 79.18 odst. spada na tiste, kateri ne kmetujejo. V krajih: čačanskem, Rudniškem in Užiškem, pa v Belemgradi nij nikakoršnih kmetovalcev, a v Aleksinškem kraji in v Podrinjskem se ciganje s kmetijo pečajo pridnejše, nego z rokodelstvom. če Serbsko delimo na sever in na jug, nahajamo, da je v južnej polovici skoro trikrat toliko kmetovalcev, kolikor jih je na severji. Največ ciganskih rokodelcev je v zapadnej kneževini. Jako radi ciganje kovarijo. 1866. 16ta popis kaže, da je ciganov po 1557 samosvojnih kovačev, ki imajo do 1089 pomočnikov. Ob kovaštvu je do tega leta živelo — 103 — 8396 duš, tedaj 34 odst. vsega bivalstva. Ciganski kovači najraji predelujejo staro železo in navadno vare" podkve, žreblje, ostre sekire in lemeže. Orodje in delal-nice imajo prav priproste. Kotlarilo je do 1866. leta 116 nastavnikov (mojstrov), imeli so 36 pomočnikov, največ izdelujejo medne kotle; ob tem rokodelstvu je živelo 630 duš ali 2.55 odst. vseh ciganov. Tudi godejo radi ciganje. Z godbo se je pečalo 204 osob in živelo je ob njej 600 osob ali 2.40 odst. vseh. ciganov. Beračev in klatežev je bilo 36 družin ali 152 duš, kar je gotovo jako malo v primerji z drugimi deržavami. A vojščak nij noben cigan, 1848 leta pa je vendar-le 600 serbskih ciganov teplo se z Ogri; vojskovali so serčno, na mari jim je bil le dobiček, ne-da bi bili zapodili sovražnika, temuč le branili so se. Oblečen je serbski cigan tako, kakor serbsk deželan. Govori tudi serbski, ali zel6 slabo, pa le po tistih krajih, kjer Serbje bivajo. Kjer žive Eumunje — v Krajinskem kraji, v Požarevškem, Cernoreškem in Čuprijskem cigan govori valaški. Ciganske godce Serbje imajo jako radi, zvlasti ker brezi godbe ne mine nebena Serbska veselica. Med ciganskimi goslarji so nekateri izborni godci. Zvlasti Šabški cigan Cicvarii je vzoren. Njegova godba je ganljiva, izborna tehnika, zat6 pa je tudi znamenit godec. Kriminalna Serbska statistika nijma nič ciganov; 1866. leta popis kaže, da je izmed 615 kaznjencev v ječo na delj časa obsojenih bilo samo 5 ciganov ali 0.8 odst. vseh jetnikov. Na 10.000 bivateljev v Serbskej spada 5 kaznjencev, na 10.000 ciganov pa le 2, — več, nego polovico menj; pa nij, da bi menili, da so ciganje nravnejši, nego Serbje, temuč ciganskih jetnikov je menj za tega delj, ker se prehudo boje težkih kaznij. Ciganje v Serbskej nijso zmerom imeli teh pravic, ki jih imajo zdaj, zaničevali so jih tudi v tej kneževini, kakor povsodi drugodi. Ko so bili Serbje znebili se Turškega gospostva, dobili so tudi ciganje svoje starešine — „aračlije"; ti starešine so sodili, obravnovali policijske in novčne razmere in odgovorni so bili vladi za vse. Ali aračliji so vsled svojih sodnijskih obravnav bogateli: za tega delj so 1845. leta zgubili sodno moč in dalje imeli samo obravnave policijskih in novčnih razmer, cigane pa je vlada odločila Serbskim sodnijam To leto je ustanovila in ukazala: ciganje, kateri zmčrom bivajo na tistem mesti in imajo nepremakljivo posestvo, — da morajo plačevati vse davke in pridavke, katere plačujejo drugi knežaki. Ta ukaz pa nij zadeval ciganov, verujočih v Mohameda; le-ti ciganje so dajali samo harač, poleg tega pa vsako leto dvajsetico, s čemer so plačevali svoje starešine. Ti krajni ciganski starešine so imeli svoj prostor in glas v srenjskih odborih in svobodno so zagovarjali svojega ljudstva razmere. Kar tiče davek potepenih ciganov, pa tudi takih, kateri nijso stanovito bivali v tistej občini, kar zadevlje' ta davek, to je: harač (torej haračlija ali aračlija), nij noben zakon kolikoma določeval ga, temuč promenil se je skoro sleherno leto, kar je velike težave prizadevalo zvlasti ubogim ciganom. Stoperv 13. dan junija meseca 1853. leta so zakonito ustanovili harač, ki je bogačenje izpodverl aračlijem, a ciganje so sploh bili pokorni le Serbskim uradom; posle nijso več odbirali si zvlastnih starešin, temuč smeli so vselej odbrati, si le uda v srenjski odboi. Vsak oženjen cigan, če je bil v kakem mesti stanovito vseljen in če je imel stanovito bivališče ali nepremakljivo posestvo, živel je v versti plačujočih deržavnih glav. Ciganski služniki in neože- njenci so plačevali bečarok. Vsi drugi ciganje, kateri nijso imeli stanovitega bivališča in nepremakljivega posestva ne, plačevali so še dalje harač, a sicer triverstno. Pervoverstniki so bili oženjeni ciganje, plačevali so po 12 dvajsetic h a r a č a vsako leto. Drugoverstniki so bili štirinajst — ali večletni, ne še oženjeni ciganje, plačevali so na leto po 6 dvajsetic. Tretjeverstniki pa so bili dečaki 8 do 14 let stari; ti pa so na leto plačevali po 4 dvajsetice. Ciganje, plačujoči pervi davek, morali so dajati vsak eno dvajsetico samo, to je: služnino srenjskega odbora udu, katerega so si vselej sami izbrali. To plačevanje pa je ciganom jako lajšalo živenje in mnogim zlostim prečilo pot dalje, a tudi natančnejša „kontrola" je bila mogoča. 1855. leta so določili, da mora perva versta vsako leto plačati: — 14V2 dvajset., druga versta 7l/s dv., tretja versta pa 5 dvajsetic. Ta ustanova ima še dan denes zakonito vrednost, a skoro ne bode treba promeniti je, zat6 ne, ker se vsako leto menj ciganov klati okrog. Najboljše nam to priča to, kerjemenjin menjharača. 1866. leta ga je bilo 30.000 frank., 1872. leta pa so harača prejeli samo 4.691.4 fr. Serbski ciganje se ponašajo z lepo rastjo, rijava koža pa kaže njih pervotnost, njih rod. Po obleki ne poznaš cigana, boljše je oblečen, nego Serb. Take so tudi ciganke, redka pa je ciganka poštenega obraza in lepega života, to so prave ostudnice! Cigankino živenje pa je tudi terpko. Pod težo velikih kadunj in drugega posodja giblje in bereta od kraja do kraja, cigana pak le redko kedaj vidiš, da bi na herbtu imel kako breme. Imovitejših Serbov je dosti ciganov, pa taje svojo pervotnost; celo se terdi, da je tudi advokat Stajkovac rojen cigan. Serbski cigan je verle glave in zna se vesti o vseh svojih okornostih, a Serbje, kar nam je znano, nijso še nikoli bridko zoperni bili jim. V Bosni živoči ciganje se v ničemer ne razlikujejo od drugih ciganov, od Serbskih pa se jako razlikujejo. Bivajo blizu ljudnatih krajev v posebnih barakah ali pod šatori; najraji se klatijo od kraja do kraja. Govore serbski, medsobno pa se razgovarjajo takisto, kakor Ogerski ciganje, v tistem narečji. Sploh verujejo v Mohameda, ali pravoverci (Turci) jim prepovedujejo, da ne smejo hoditi v njih mešite; za tega delj imajo svoje običaje, prav za prav pa nijmajo nlkakoršne vere. Da je v Bosni razmeroma le malo ciganov, krive so tega mnogotere okolnosti. Prave korenine mohamedanu je cigan zaničljiva stvar, pa tudi kerščan mu ne zavida Mohamedove vere, in ker je sam dober rokodelec, zat6 cigana ne potrebuje nikoli. V Serbskej pa ne preganja ta osoda ciganstva, torej v njej nekoliko več ciganov živL Le op. Gorenjec. Basni. Nekdaj listnat hrast stal je z golo glavo, in je žalostno gledal svoje tovarše, kako so se na njih živahni tiči veselili in prepevali. Žalovaje pomaja svoje suhe veje, in tako-le zdihne: Oh! zakaj ne morem biti tudi jaz tako srečen, kakor oni, da bi tudi na mojih vejah počivali in se veselili dobri tiči. — Lesica, ki je ondi blizo na svoj plen prežila, sliši stok žalostnega hrasta, in ga tolaži tako le: — Kaj tožiš, dobri starec! saj tudi tvoji sosedje se bodo veselili lepega živega tičjega petja le tako dolgo, dokler jim slana njih lepega oblačila ne razterže; potlej ga bodo popustili njegovi veseli — 104 — gostje. — Iz tega zamoreš spoznati in učiti se, da veseli gostje le tako dolgo pri tebi ostanejo, dokler pri tebi najdejo dobrih jedi in pijače: ko tega več ne bo, te ne bo nobeden več poznal. Tiči so se sošli, in so začeli se pogovarjati o tem, kdo zmed njih zamore. dalje in više leteti. Najprej se vzdigne orel, in zleti tako visoko, da so se mu vsi čudili. Potem so si prizadevali tudi drugi tiči za orlom leteti; toda eni so le malo mogli se vzdigniti od tal za orlom, drugi pa so kmalu vsi trudni se nazaj vernili. Lesica, ki je vse to videla, jim je rekla: Ako nimate ne moči ne sposobnosti, kviško se povzdigniti, čemu se napenjate? Bodite zadovoljeni s svojim nizkim in pohlevnim stanom! _______ Lačen pes gleda svojega gospodarja, da bi mu dal kak dober kos, saj pa je uže mnogokrat marsikako dobro zverino za mizo oskerbel. Gospodar mu reče: Počakaj še en malo, zdaj je prezgodaj. Pohlevna žival čaka, in čaka; ali od zajca ne dobi nobenega kosa. Na zadnje začne cviliti, ker ga je lakota hudo terpinčila; in tedaj mu verze gospodar golo kost; toda, kako si bo uboga žival svojo lakot z golo kostjo utolažila? Tako se mnogokrat godi na svetu : marsikdo mora drugim služiti samo kakor sredstvo. Kravo so molzli, in ona je svoje mleko dajala, ker so jo lepo božkali in ji prijazno prigovarjali, tako da ni za nje molzno tele nič mleka ostalo. Tedaj je mlado tele govorilo rekoč: Mati! ne poslušajte lepih besed, ki vam je dajejo; ker sicer vi ostanete prazna, in jaz tudi ne dobim potrebne hrane. Lovski pes je gledal zaničljivo na" herta, češ, da hert ni še nikoli nobenega zajca vlovil, in svojemu gospodarju nikoli nobene službe učinil. Hert, ki je to zapazil, je rekel svojemu tovaršu: Nenavidljivi tovarš: ti pač gledaš brez vzroka na me tako zaničljivo; pomisli le to: Ali bi bil ti kedaj najinemu gospodarju zajca vlovil, ako ga ne bi bil jaz zasledil in izmedsgermovja in terstja zapodil? ______ Bolno podgrivko so tiči obiskat prišli. Uboga živa-lica je mislila, da so zato prišli jo obiskat, ker jo po-milujejo, in zato jim je rekla: Lepa hvala vam za vašo ljubezen! glejte, ker ste tako dobri proti meni, zapustim vam svoje gnjezdo! — Lisica je slišala vse to, pa je zavpila: Uboga lahkoverna reva! ali ne veš, da so vsi ti obiskovalci prišli k tebi, ker se veselijo, da v kratkem umerješ, in da si tedaj tvoje lepo gnjezdo brez vsega truda prilastijo. __________ Kazne novice. Duhovske spremembe t K e r š k i škofiji. Čast. g. B1 a a s Jož. je dobil faro Blatčane v Meljs. dol. — Za dekanijske svetovalce so bili izvoljeni in poterjeni čč. gg.: M a č n i k Ed. za breško dekanijo ; Godec Jan. in Legat Bal. za spodnjerožno dekanijo; Lesjak Bal. star., za belaško dekanijo. — Za provizorje grejo čč. gg.: S t e m-b o v Martin v Radweg in A n g e r e r Henr. na Kermski most. — Prestavljeni in ustavljeni so čč. gg. za kaplane: V i d u c Jož. k mestni glavni fari v Celovcu ; Z o j e r Sim. v Wolfsberg; Helian Jož. v nemški Bleiberg; Greiner Šim. v Kotmaroves; K o r m a n Pr. k sv. Hemi; Primožič Val. za oskerb. kaplana v Guštanj. — Čast. g. S o-m e r Jož., kaplan v Št. Mihelu, se gre učit na bogosl. doktorstvo. Izdajateljica: K. Janežič. — Odgovorni urednik: Š. Št. Jakobska posojilnica t Rožu. Na nedeljo 27. septembra t. 1. poklicala je Št. Jakobska posojilnica v Rožu svojo ude k občnemu zboru, da jim je razložila delovanje in denarno stanje v pretočenem društvenem letu, ki se je končalo z mesecem avgustom, in da se je nov odbor izvolil. Zbrala se je bila več ko polovica vseh udov, ki so pazljivo poslušali, kako je posojilnica v pretočenem letu napredovala in koliko zamorejo združene moči. Iz poročila tajnikovega smo izvedeli, da šteje posojilnica že nad 200 udov, ki imajo pri njej že nad 30.000 gld. obresto-nosno naloženega kapitala. Na menjice, katerih se je v ! pervem in drugem letu bilo naredilo nad 700, bilo je izposojenih okoli 40.000 gld., na hiše in zemljišča 11.600 in proti zastavi 703 gld. Izposojila so se bila dozdaj še vsa i redno in o pravem času vernivala, da nobenega dolžnika ni 1 bilo še treba klicati pred sodnijo. Kako važna in koristna da je posojilnica 'za kmečke okoliščine, pokazalo se je o vigredi tekočega leta. Slaba lanska letina je vse naše posestnike prisilila, da so si morali o vigredi za živež in setev žito kupovati. Kaj bi počeli, ko bi lastnega denarnega za-• voda ne imeli? Marsikateri kmet bi bil moral daleč okoli po svetu pomoči iskati. Posojilnica je pomagala, kjer je le mogla in si tako pridobila od dne do dne več prijateljev. Lastnega premoženja ali matice ima posojilnica okoli 900 gld. Kupila si je letos dobro Vertheimsko kašo za 175 gld., da si ž njo svoj imetek in listine proti vsem tu mogočim nevarščinam dobro zavaruje. Po obširnem tajnikovem poročilo o denarnem stanju dal je predsednik glasovati in sklepati. Za vložine se je odločila dividenda 6°/0 , za menjice ostane tudi zanaprej 8°/0 obresti. Za uboge šolarje v Št. Jakobski fari se je darovalo 20 gld. Volil se je potem nov odbor. Večina starih odbornikov je ostala. Izvoljeni so gg.: M. Hribernik za predsednika, kaplan J. Knaflič za tajnika, J. Šuster p. d. Maček za denarničarja, J. Janežič za preglednika, potem J. Serajnik p. d. Zofran, Gr. Janežič p. d. Lucman, P. Stiker p. d. Tomaž, L. Torkar p. d. Kovač in J. Puker p. d. Šerbicelj za odbornike. — Da se odbornikom stroški, ki so pri zborih neizogibljivi, vsaj nekaj povernejo in za malo odškodovanje obilnega truda in skerbi dovolilo se je vsakemu odborniku, ki pomaga v nedeljo pri uradovanji, po 40 kr., in štirim odbornikom, ki knjige vodijo, zapisujejo in kašo varujejo po 80 kr. Konečno se je izreklo odbornikom za dosedanje vspešno delovanja hvala in trikrat slava. Deržavni zbor je sklican na 2Q. t. m., tedaj imajo deželni zbori le še malo dni zborovati. Razne poezije, spisal in založil Dobravčin v Ljubljani 1874, tako se imenuje zbirka raznih pesmi, ki je v Blaznikovi tiskarni prišla na svitlo. Lična knjižica, ki obsega 88 strani, velja samo 30 kr. in se živo priporoča vsem prijateljem našega slovstva. V založbi tiskarne družbe sv. Tlohorn v Cclovrii je prišel na svitlo: Anton Janežič-ev slovensko-minski slovar. Drugi popravljeni in pomnoženi natis. Mehko vezan 2 gold. 20 kr. Terdo vezan s platnenim herbtom 2 gld. 50 kr. Dobiva se v tiskarnici družbe sv. Mohora v Celovcu in lahko se tudi naročeva pri vseh slov. knjigarjih. 34P" Fridjan je slovarju: Spisek delavcev na slovenskem slovstvenem polji od 1. 1550—1874. Janežič. — Tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu.