Oznaka poročila: ARRS-CRP-ZP-2018/37 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU l.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta V3-1642 Naslov projekta Onesnaženost zraka z ultra-finimi delci in ocena možnih vplivov na zdravje zaradi ognjemetov Vodja projekta 30713 Jerneja Farkaš-Lainščak Naziv težišča v okviru CRP 4.1.3 Izpostavljenost ljudi ultrafinim delcem (nanodelcem) kot posledice ognjemetov Obseg efektivnih ur raziskovalnega dela 72 Cenovna kategorija D Obdobje trajanja projekta 10.2016 - 09.2017 Nosilna raziskovalna organizacija 3333 NACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNO ZDRAVJE Raziskovalne organizacije -soizvajalke NACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJE, OKOLJE IN 3334 HRANO Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 3 MEDICINA 3.08 Javno zdravstvo (varstvo pri delu) Družbeno-ekonomski cilj 07. Zdravje Raziskovalno področje po šifrantu FORD/FOS 3 Medicinske vede 3.03 Zdravstvene vede 2.Sofinancerji Sofinancerji 1. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3.Povzetek raziskovalnega projekta1 SLO_ K onesnaženju zunanjega zraka z ultra-finimi delci (ali nano delci) pomembno prispevajo tudi ognjemeti. Zaradi ognjemetov se v ozračje sprostijo velike količine ultra-finih delcev, na katere so lahko vezani nekateri strupeni elementi in druge strupene kemikalije. Iz najnovejših epidemioloških raziskav, ki proučujejo dokaze o vplivu ultra-finih delcev na zdravje, je razvidno, da je z vidika vplivov na zdravje izpostavljenost v času ognjemetov pomemben dejavnik tveganja. Namen projekta je bil oceniti potencialno izpostavljenost prebivalcev ultra-finim delcem na izbrani lokaciji v Ljubljani na osnovi meritev ultra-finih delcev v ozračju in izračuna vdihanega odmerka ultra-finih delcev [število delcev na kg telesne mase na dan] v času ognjemetov. Meritve so vključevale številčne koncentracije ultra-finih delcev v osmih velikostnih razredih od 10 nm do 800 nm. Vdihani odmerki ultra-finih delcev [število delcev na kg telesne mase na dan] so bili izračunani za (a) celotno obdobje izvajanja meritev od oktobra 2016 do avgusta 2017, (b) obdobje, ko ni bilo ognjemetov oziroma uporabe pirotehničnih sredstev večjega obsega (meseci brez ognjemetov) in (c) obdobje, ko so bili izvedeni ognjemeti oziroma uporabljena pirotehnična sredstva večjega obsega (januar in junij 2017). Število ultra-finih delcev je bilo najvišje v zimskih mesecih. V tem obdobju so bile izmerjene vrednosti ultra-finih delcev več kot dvakrat višje kot v poletnih mesecih (april— avgust 2017). V celotnem obdobju je bilo najbolj konstantno število delcev v velikostnem razredu N3 (20-30 nm), največje nihanje v izmerjenih vrednostih pa je bilo v velikostnem razredu N7 (100-200 nm). Od aprila do junija 2017 je bilo število delcev v skoraj vseh velikostnih razredih dokaj konstantno. V času ognjemetov je bila potencialna izpostavljenost ultra-finim delcem večja od izpostavljenosti ultra-finim delcem v obdobju brez ognjemetov. Izračun vdihanih odmerkov ultra-finih delcev [število delcev/kg telesne mase/dan] za različne starostne skupine je pokazal, da je bil vdihani odmerek v času ognjemeta večinoma večji od vdihanega odmerka ultra-finih delcev v obdobju brez ognjemetov, največji vdihani odmerek ultra-finih delcev pa je bil izračunan v primeru starostne skupine od 1 do 6 let in za velikostni razred N4 (30-50 nm). Za pridobitev z dokazi podprte ocene povezanosti med onesnaženostjo zraka z ultra-finimi delci v času ognjemetov in potencialno izpostavljenostjo prebivalcev ultra-finim delcem je treba izvesti raziskavo časovnih trendov. Vsekakor pa je potrebno aktivnosti usmeriti tudi v osveščanje prebivalstva o škodljivih posledicah ognjemetov in uporabe pirotehničnih sredstev za zdravje in okolje. ANG_ Fireworks contribute significantly to the pollution of outdoor air with ultra-fine particles or nano particles (UFP). Due to the fireworks, large quantities of ultra-fine particles, which are related to some toxic elements and other toxic chemicals, are released into the atmosphere. Recent epidemiological studies indicate various negative effects of ultra-fine particles on health. It becomes more and more evident that exposure at the time of fireworks may be an important risk factor for health. The purpose of this project was to evaluate the level of potential exposure to the ultra-fine particles at a selected location in Ljubljana based on the measurements of ultra-fine particles in the atmosphere and calculation of the inhaled dose of ultra-fine particles [number of particles per body weight per day] during the time of fireworks. Measurements of ultra-fine particles included eight size classes, from 10 nm to 800 nm. Inhaled dose [number of particles per body weight per day] were calculated for (a) the total period of the measurements from October 2016 to August 2017, (b) the period when there were no fireworks or use of large-scale pyrotechnic products (months without fireworks), and (c) the period during the fireworks or use of large-scale pyrotechnic products (January 2017 and June 2017). The number of ultra-fine particles was the highest in the winter months. During this period, the measured values of ultra-fine particles were more than twice as high as in the summer months (April-August 2017). During the whole period, the most constant particle number was in the N3 size class (20-30 nm), while the greatest fluctuation in the measured values was in the N7 (100-200 nm) size class. From April to June 2017, the number of particles in almost all size classes was fairly constant. During the time of fireworks, the potential exposure to ultra-fine particles was greater than exposure to ultra-fine particles in a period without fireworks. The calculation of inhaled dose of ultra-fine particles [number of particles / kg body weight / day] for different age groups showed that the inhaled dose during the fireworks was largely greater than the inhaled ultrafine particle dose in the non-fireworks period, the highest inhaled dose of ultra -fine particles was calculated in the case of the age group of 1 to 6 years and for the size class N4 (30-50 nm). The results obtained indicate a link between a higher concentration of ultra-fine particles in ambient air and fireworks. Consequently, this means greater potential exposure of inhabitants to ultra-fine particles due to fireworks. In order to improve evidence-based assessment, a study of time trends should be carried out, taking into account relevant public health data. It is also important to focus on raising awareness about the harmful effects of fireworks on health and the environment. 4.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela oz. ciljev raziskovalnega projekta2 Cilji predlaganega ciljnega raziskovalnega projekta so bili: ocena potencialne izpostavljenosti ultra-finim delcem, ki nastanejo kot posledica ognjemetov: povezava med onesnaženostjo zraka z ultra-finimi delci v času, ko so ognjemeti najbolj pogosti (npr. pred in po Novem letu) in možnimi posledicami za zdravje; pridobljene informacije uporabiti za ozaveščanje javnosti o povečani izpostavljenosti v času ognjemetov in posledicami za zdravje; s tem podpreti Evropsko kemijsko zakonodajo REACH (registracija, evalvacija, avtorizacija in omejitve kemikalij), ki temelji na raziskavah izpostavljenosti snovem v okolju, ter izvajanje Parmske deklaracije o okolju in zdravju (WHO , 2010) in Akcijskega načrta za izvajanje Strategije RS za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012-2020 (Vlada RS, julij 2015). Cilj je bil tudi uporabiti rezultate in ugotovitve projekta kot izhodišče za pripravo ukrepov za zmanjšanje "novih tveganj", ki jih povzročajo nanodelci in za sprejemanje učinkovitih ukrepov, glede tveganj, ki jih lahko predstavljajo ognjemeti. Cilji V okviru projekta so bili realizirani vsi zastavljeni cilji in sicer: ocenili smo potencialno izpostavljenost ultra-finim delcem, ki nastanejo kot posledica ognjemetov; ugotovili smo povezavo med onesnaženostjo zraka in ultra-finimi delci v času, ko so ognjemeti najbolj pogosti; na podlagi pregleda dostopne svetovne literature smo opisali možne posledice za zdravje, ki so povezane z izpostavljenostjo ultra-finim delcem, ki so posledica ognjemetov; pridobljene informacije smo uporabili za ozaveščanje ljudi o škodljivih posledicah ognjemetov tako, da smo na spletni strani v času pred novoletnimi prazniki objavili poziv »odpovejmo se ognjemetom« in objavili rezultate projekta http://nijz.si/sl/odpovejmo-se-ognjemetom. Ugotovitve projekta podpirajo Evropsko kemijsko zakonodajo REACH (registracija, evalvacija, avtorizacija in omejitve kemikalij), ki temelji na raziskavah izpostavljenosti snovem v okolju, ter izvajanje Parmske deklaracije o okolju in zdravju (WHO , 2010) in Akcijskega načrta za izvajanje Strategije RS za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012-2020 (Vlada RS, julij 2015). Rezultate in ugotovitve projekta lahko uporabimo kot izhodišče za pripravo ukrepov za zmanjšanje "novih tveganj", ki jih povzročajo nanodelci in za sprejemanje učinkovitih ukrepov, glede tveganj, ki jih lahko predstavljajo ognjemeti. Ključne ugotovitve Vpliv ognjemeta na število izmerjenih UFP v januarju 2017 zaradi visokih vrednosti ozadja ter uporabe ostalih pirotehničnih sredstev in glede na meteorološke razmere ni bil nedvoumno opazen, medtem ko je bilo zaradi nižjih vrednosti ozadja povišanje števila UFP na dan 27. 06. 2017 med 22:00 ter 23:00 uro (v času ognjemeta) in glede na meteorološke razmere izrazito opazno. V tem obdobju je bilo opaženo tudi dobro ujemanje med vsoto povprečnih koncentracij števila UFP in PM10. Izračun vdihanih odmerkov UFP [število delcev/kg telesne mase/dan] za različne starostne skupine je pokazal, da je bil vdihani odmerek v času ognjemeta večinoma večji od vdihanega odmerka UFP v obdobju brez ognjemetov, največji vdihani odmerek UFP pa je bil izračunan v primeru starostne skupine od 1 do 6 let in za velikostni razred N4 (30-50 nm). Za bolj zanesljivo oceno povezanosti med onesnaženostjo zraka z UFP v času ognjemetov in stopnjo potencialne izpostavljenosti prebivalcev UFP je treba izvesti raziskavo časovnih trendov in rezultate smiselno dopolniti z zdravstvenimi podatki (npr. dnevno število obiskov v bolnišnici zaradi bolezni srca in ožilja). Kakor je razvidno iz razpoložljive literature, je tovrstnih raziskav o izpostavljenosti UFP zaradi ognjemetov in vplivih na zdravje zelo malo, predvidoma tudi zaradi velike kompleksnosti, ki jo taka raziskava predstavlja. Znanstvena spoznanja Na podlagi izvedene raziskave smo opredelili določene metodološke pomanjkljivosti pri merjenju UFP v ozračju in oceni potencialne izpostavljenosti, na primer: prekratko obdobje izvajanja meritev in izvajanje meritev le na enem merilnem mestu, zlasti zaradi izpada meritev v januarju 2017, ko je bilo le 42 % veljavnih meritev. Pomembno spoznanje je, da je treba za bolj zanesljivo oceno potencialne izpostavljenosti vključiti podatke na dnevni ravni (dnevni hod), kar v okviru omenjenega projekta sicer ni bilo možno zaradi omejenega financiranja. Uporaba mesečnih povprečnih vrednosti za oceno potencialne izpostavljenosti ognjemetom ter morebitnih sezonskih nihanj predstavlja dovolj dober približek, vendar pa treba v bodoče kot vhodne podatke pri ocenjevanju potencialne izpostavljenosti upoštevati najvišje urne ali dnevne izračunane vrednosti števila UFP v ozračju. Rezultati projekta Ugotovili smo, da je bilo število UFP najvišje v zimskih mesecih. V tem obdobju so bile izmerjene vrednosti UFP več kot dvakrat višje kot v poletnih mesecih (april-avgust 2017). V celotnem obdobju je bilo najbolj konstantno število delcev v velikostnem razredu N3 (20-30 nm), največje nihanje v izmerjenih vrednostih pa je bilo v velikostnem razredu N7 (100-200 nm). Od aprila do junija 2017 je bilo število delcev v skoraj vseh velikostnih razredih dokaj konstantno. Za podrobnejši prikaz vrednosti delcev različnih velikosti v ozračju smo urno število UFP primerjali z delci PM10 v času od 31. 12. 2016 ob 01:00 uri do 02. 01. 2017 ob 00:00 uri ter v času od 27. 06. 2017 ob 01:00 uri do 29. 06. 2017 ob 00:00 uri. V navedenem obdobju je bil namreč izveden ognjemet. Povišanje števila UFP v posameznih velikostnih razredih po 18:00 uri na dan 31. 12. 2016 je bilo dobro razvidno. Največje povišanje števila UFP je bilo v velikostnem razredu N7 (100-200 nm), najvišje število UFP v tem velikostnem razredu je bilo izmerjeno ob 22:00 uri. Po 02:00 uri je bilo opaziti upadanje števila merjenih UFP vseh velikostnih razredov. Ugotovili smo, da so imele koncentracije PM10 podoben dnevni hod, po 19:00 uri zvečer so se začele zviševati in dosegle najvišje vrednosti ob polnoči, nato so se znižale. Na dan 31. 12. 2016 so bila na merilnih postajah v Ljubljani izmerjena preseganja mejne dnevne vrednosti za PM10. Visoke vrednosti in preseganja mejnih dnevnih vrednosti za PM10 so se praviloma na ta dan pojavljale tudi po ostalih krajih, kjer se izvajajo meritve. Vpliv ognjemeta na izmerjeno število UFP v omenjenem obdobju zaradi visokih vrednosti ozadja ter uporabe ostalih pirotehničnih sredstev ni bil nedvoumno opazen. Zaradi nižjih vrednosti ozadja je bilo povišanje števila UFP na dan 27. 06. 2017 med 22:00 ter 23:00 uro izrazito opazno, vzrok za to pa bi lahko bil ognjemet na Ljubljanskem gradu v sklopu javnih prireditev »Junij 2017 v Ljubljani in 65. Ljubljana Festival«. Po informacijah Upravne enote Ljubljana je bil ta izveden med 22:30 in 23:30 uro (19). Opaziti je bilo poviševanje števila UFP v posameznih velikostnih razredih okrog 20:00 ure z maksimalno koncentracijo v velikostnem razredu N4 (30-50 nm) ob 23:00 uri. Pri koncentraciji PM10 v omenjenem časovnem obdobju ni opaziti povišanih vrednosti. Izračun vdihanih odmerkov UFP [število delcev/kg telesne mase/dan] za različne starostne skupine je pokazal, da je bil vdihani odmerek v času ognjemeta večinoma večji od vdihanega odmerka UFP v obdobju brez ognjemetov, največji vdihani odmerek UFP pa je bil izračunan v primeru starostne skupine od 1 do 6 let in za velikostni razred N4 (30-50 nm). Nasprotni rezultati so se pokazali pri velikostnem razredu N2 (10-20 nm) in N3 (20-30 nm), ko so bili vdihani odmerki v času ognjemeta nižji od vdihanega odmerka UFP v obdobju brez ognjemetov pri vseh opazovanih starostnih skupinah. Razlog za tovrstni rezultat lahko pripišemo fizikalnim značilnostim UFP, saj se manjši delci zadržujejo dal časa v atmosferi in lahko vplivajo na zdravje s časovnim zamikom. Tudi izmerjeni podatki UFP v ozračju kažejo, da je bilo v celotnem opazovanem obdobju najbolj konstantno število delcev v velikostnem razredu N3 (20-30 nm). Učinki projekta in uporabnost rezultatov Pripravili smo poročilo za regulatorni organ Urad RS za kemikalije, pripravili smo znanstveni prispevek za revijo Javno zdravje (prispevek je v postopku recenzije), rezultate in promocijsko gradivo smo objavili na spletni strani. 5.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev3 Program je bil realiziran v okviru zastavljenih ciljev v celoti. V času ognjemetov je bila potencialna izpostavljenost ultra-finim delcem večja od izpostavljenosti ultra-finim delcem v obdobju brez ognjemetov. Izračun vdihanih odmerkov ultra-finih delcev [število delcev/kg telesne mase/dan] za različne starostne skupine je pokazal, da je bil vdihani odmerek v času ognjemeta večinoma večji od vdihanega odmerka ultra-finih delcev v obdobju brez ognjemetov, največji vdihani odmerek ultra-finih delcev pa je bil izračunan v primeru starostne skupine od 1 do 6 let in za velikostni razred N4 (30-50 nm). 6.Spremembe programa dela raziskovalnega projekta oziroma spremembe sestave projektne skupine4 Bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa dela raziskovalnega projekta, zapisanega v prijavi raziskovalnega projekta, ni bilo. 7.Najpomembnejši dosežki projektne skupine na raziskovalnem področju5 Dosežek 1. COBISS ID 3910885 Vir: vpis v obrazec Naslov SLO Izpostavljenost nano delcem iz okolja ANG Exposure to nanoparticles from the environment Opis SLO Nanodelci so nevidni sestavni del našega okolja. V okolju so prisotni kot posledica naravnih procesov, nastajajo pa tudi pri različnih antropogenih dejavnostih. V zadnjem času je tudi vedno več načrtno proizvedenih novih nanomaterialov, ki se uporabljajo na različnih področjih. Posledično je potencialna izpostavljenost ljudi nanodelcem večja. Zaradi svoje majhnosti imajo nanodelci drugačne lastnosti in tudi drugačen vpliv na zdravje kot večji delci enake kemijske sestave. Epidemiološke študije so pokazale vplive ultrafinih delcev (nanodelcev v zraku) na respiratorni, kardiovaskularni, živčni in imunski sistem. Nekatere študije so pokazale možnost škodljivega vpliva nanodelcev na embrionalni razvoj in na razvoj diabetesa. Pomembno je, da z ustreznimi ukrepi in pristopi obvladujemo izpostavljenost nanodelcem oziroma se jim izognemo v največji možni meri in s tem zmanjšamo neželeni vnos nanodelcev v telo. ANG Nanoparticles are an invisible component of our environment. They are present in the environment as a result of natural processes, and they also occur in various anthropogenic activities. In recent times, there are also more and more planned new nanomaterials that are being used in various fields. Consequently, the potential exposure of humans to nanoparticles is greater. Due to their small size, nanoparticles have different properties and also have a different impact on health than larger particles of the same chemical composition. Epidemiological studies have shown the effects of ultrafine particles (nanoparticles in the air) on respiratory, cardiovascular, nervous and immune systems. Some studies have shown the possibility of harmful effects of nanoparticles on embryonic development and on the development of diabetes. It is important that with appropriate measures and approaches we control the exposure to nanoparticles or avoid them as much as possible, thereby reducing the unwanted intake of nanoparticles into the body. Objavljeno v Enboz, ISSN 2232-3139, jan.- feb. 2017, letn. 7, št. 1, str. 7-12 Tipologija 1.03 Kratki znanstveni prispevek 2. COBISS ID 3846885 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Vpliv ultrafinih delcev na dnevno število umrlih zaradi bolezni dihal v občini Ljubljana ANG The impact of ultrafine particles on daily counts of deaths from respiratory diseases in the municipality of Ljubljana Opis SLO Ultrafini delci so zunanji onesnaževalci zraka, ki jih povezujemo z obolevnostjo in smrtnostjo zaradi dihalnih in kardiovaskularnih bolezni. Namen te študije je bil oceniti časovno spremenljivost koncentracije števila ultrafinih delcev v zunanjem zraku in dnevno število smrti zaradi bolezni dihal. Epidemiološka ekološka časovna študija variabilnosti je trajala 731 dni. Opazovana populacija je vključevala prebivalce Mestne občine Ljubljana, ki so v opazovanem obdobju umrli zaradi bolezni dihal. Največje dnevno število umrlih zaradi bolezni dihal v letu 2012 je bilo v obdobjih februar-april, maj-junij in oktober. Naslednja obdobja z največjim dnevnim številom umrlih zaradi Dosežek bolezni dihal so se ponovila v času od decembra 2012 do aprila 2013, maja-julija 2013 in oktobra 2013. Ta obdobja sovpadajo z obdobji povečanih koncentracij števila ultrafinih delcev. Ugotovili smo, da obstaja časovna variabilnost med obdobji z višjim dnevnim številom smrtnih primerov zaradi bolezni dihal in zvišanih ravni koncentracij ultrafinih delcev. Raziskava učinka ultrafinih delcev v zunanjem zraku na javno zdravje je novo znanstveno področje javnega zdravja, ki zaradi svoje kompleksnosti potrebuje interdisciplinaren pristop. ANG Ultrafine particles are outdoor air pollutants, the exposure to which is associated with morbidity and mortality for respiratory and cardiovascular diseases. The purpose of this study is to assess the temporal variability of ultrafine particle number concentrations in outdoor air and daily counts of deaths from respiratory diseases. Epidemiological ecological temporal variability study lasted 731 days. The observed population included residents of the Municipality of Ljubljana, who died of respiratory diseases in the observed period. Descriptive statistics was implemented. The highest daily counts of deaths from respiratory diseases in 2012 were in the periods February-April, May-June, and October. The next periods with the highest daily counts of deaths from respiratory diseases repeated again in the periods December 2012-April 2013, May-July 2013, and October 2013. These periods coincide with the periods of increased levels of ultrafine particle number concentrations. We concluded that there was a temporal variability association between the periods with higher daily counts of deaths from respiratory diseases and heightened levels, of ultrafine particle number concentrations. Research of the ultrafine particles' effect in outdoor air on public health is a new scientific field in public health, which because of its complexity needs an interdisciplinary approach. Objavljeno v Inštitut za sanitarno inženirstvo; Sanitarno inženirstvo; 2016; Vol. 10, no. 1; str. 35-47; Avtorji / Authors: Kranjec Natalija, Galičič An, Eržen Ivan, Kukec Andreja Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 3. COBISS ID 3709925 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Epidemiološke raziskave vpliva onesnaženosti zunanjega zraka na zdravje v Sloveniji: sistematični pregled ANG EPIDEMIOLOGICAL STUDIES OF OUTDOOR AIR POLLUTION AND HEALTH EFFECT IN SLOVENIA: A SYSTEMATICAL REVIEW Opis SLO Uvod: Epidemiološke raziskave, ki proučujejo vpliv onesnaženosti zunanjega zraka na zdravje ljudi predstavljajo dokaze, na podlagi katerih se oblikujejo javnozdravstveni ukrepi in politike. Namen: Zbrati in predstaviti vse epidemiološke raziskave, ki so ocenjevale povezanost med onesnaženostjo zunanjega zraka in zdravja v Sloveniji. Metode: Pregled literature v bibliografski bazi COBISS in Google Učenjak je bil pripravljen sistematično in kronološko. Rezultati in razprava: Do vključno junija 2016 je bilo v Sloveniji izvedenih devet epidemioloških raziskav ocene vpliva onesnaženega zunanjega zraka na zdravje ljudi. Izvedene so bile raziskave na individualni in populacijski ravni. Najpogosteje sta bila območja opazovanja regija Zasavje in primorska regija. V vseh analiziranih raziskavah so bili opazovani zdravstveni izidi posamezne ali vse diagnoze bolezni dihal. Sklep: Avtorji raziskav so ocenili, da imajo negativen vpliv na zdravje prebivalcev v regiji Zasavje zlasti trdni delci z aerodinamskim premerom do 10 ^m (PM10) pozimi, v primorski regiji pa ozon (O3) poleti. Introduction: Epidemiological studies of the outdoor air pollution health effect assessment present evidence on which public health measures and policies are formed. Aim: To arrange and present all epidemiological studies which assessed the association between outdoor air pollution and Dosežek ANG health in Slovenia. Methods: Literature review in bibliographical database COBISS and Google Scholar was prepared and presented systematically and chronologically. Results and discussions: Up until June 2016 in Slovenia nine epidemiological studies of outdoor air pollution health effect assessment have been published. Studies were implemented at the individual and at the population level. The most frequently observed areas of observation were Zasavje region and primorska region. In all studies observed health outcomes were individual or all respiratory diseases. Conclusion: Authors of the studies have associated negative health effect to particles with aerodynamic diameter 10 pm or less (PM10) in winter season in Zasavje region and to ozone (O3) in primorska region in summer. Objavljeno v Nacionalni inštitut za javno zdravje; Kakovost zunanjega zraka; 2016; str. 27-37; Avtorji / Authors: Galičič An, Zaletel-Kragelj Lijana, Kukec Andreja Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 8.Najpomembnejši dosežek projektne skupine na področju gospodarstva, družbenih in kulturnih dejavnosti6 Dosežek 1. COBISS ID 4126949 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Onesnaženost zraka z ultra-finimi delci in ocena možnih vplivov na zdravje zaradi ognjemetov ANG Air pollution with ultra-fine particles and assessment of possible effects on health due to fireworks Opis SLO K onesnaženju zunanjega zraka z ultra-finimi delci (ali nano delci) pomembno prispevajo tudi ognjemeti. Zaradi ognjemetov se v ozračje sprostijo velike količine ultra-finih delcev, na katere so lahko vezani nekateri strupeni elementi in druge strupene kemikalije. Iz najnovejših epidemioloških raziskav, ki proučujejo dokaze o vplivu ultra-finih delcev na zdravje, je razvidno, da je z vidika vplivov na zdravje izpostavljenost v času ognjemetov pomemben dejavnik tveganja. Namen projekta je bil oceniti potencialno izpostavljenost prebivalcev ultra-finim delcem na izbrani lokaciji v Ljubljani na osnovi meritev ultra-finih delcev v ozračju in izračuna vdihanega odmerka ultra-finih delcev [število delcev na kg telesne mase na dan] v času ognjemetov. Meritve so vključevale številčne koncentracije ultra-finih delcev v osmih velikostnih razredih od 10 nm do 800 nm. Vdihani odmerki ultra-finih delcev [število delcev na kg telesne mase na dan] so bili izračunani za (a) celotno obdobje izvajanja meritev od oktobra 2016 do avgusta 2017, (b) obdobje, ko ni bilo ognjemetov oziroma uporabe pirotehničnih sredstev večjega obsega (meseci brez ognjemetov) in (c) obdobje, ko so bili izvedeni ognjemeti oziroma uporabljena pirotehnična sredstva večjega obsega (januar in junij 2017). Število ultra-finih delcev je bilo najvišje v zimskih mesecih. V tem obdobju so bile izmerjene vrednosti ultra-finih delcev več kot dvakrat višje kot v poletnih mesecih (april-avgust 2017). V celotnem obdobju je bilo najbolj konstantno število delcev v velikostnem razredu N3 (20-30 nm), največje nihanje v izmerjenih vrednostih pa je bilo v velikostnem razredu N7 (100200 nm). Od aprila do junija 2017 je bilo število delcev v skoraj vseh velikostnih razredih dokaj konstantno. V času ognjemetov je bila potencialna izpostavljenost ultra-finim delcem večja od izpostavljenosti ultra-finim delcem v obdobju brez ognjemetov. Izračun vdihanih odmerkov ultra-finih delcev [število delcev/kg telesne mase/dan] za različne starostne skupine je pokazal, da je bil vdihani odmerek v času ognjemeta večinoma večji od vdihanega odmerka ultra-finih delcev v obdobju brez ognjemetov, največji vdihani odmerek ultra-finih delcev pa je bil izračunan Dosežek v primeru starostne skupine od 1 do 6 let in za velikostni razred N4 (3050 nm). Za pridobitev z dokazi podprte ocene povezanosti med onesnaženostjo zraka z ultra-finimi delci v času ognjemetov in potencialno izpostavljenostjo prebivalcev ultra-finim delcem je treba izvesti raziskavo časovnih trendov. Vsekakor pa je potrebno aktivnosti usmeriti tudi v osveščanje prebivalstva o škodljivih posledicah ognjemetov in uporabe pirotehničnih sredstev za zdravje in okolje. ANG Fireworks contribute significantly to the pollution of outdoor air with ultra-fine particles or nano particles (UFP). Due to the fireworks, large quantities of ultra-fine particles, which are related to some toxic elements and other toxic chemicals, are released into the atmosphere. Recent epidemiological studies indicate various negative effects of ultra-fine particles on health. It becomes more and more evident that exposure at the time of fireworks may be an important risk factor for health. The purpose of this project was to evaluate the level of potential exposure to the ultra-fine particles at a selected location in Ljubljana based on the measurements of ultra-fine particles in the atmosphere and calculation of the inhaled dose of ultra-fine particles [number of particles per body weight per day] during the time of fireworks. Measurements of ultra-fine particles included eight size classes, from 10 nm to 800 nm. Inhaled dose [number of particles per body weight per day] were calculated for (a) the total period of the measurements from October 2016 to August 2017, (b) the period when there were no fireworks or use of large-scale pyrotechnic products (months without fireworks), and (c) the period during the fireworks or use of large-scale pyrotechnic products (January 2017 and June 2017). The number of ultra-fine particles was the highest in the winter months. During this period, the measured values of ultra-fine particles were more than twice as high as in the summer months (April-August 2017). During the whole period, the most constant particle number was in the N3 size class (20-30 nm), while the greatest fluctuation in the measured values was in the N7 (100-200 nm) size class. From April to June 2017, the number of particles in almost all size classes was fairly constant. During the time of fireworks, the potential exposure to ultra-fine particles was greater than exposure to ultra-fine particles in a period without fireworks. The calculation of inhaled dose of ultra-fine particles [number of particles / kg body weight / day] for different age groups showed that the inhaled dose during the fireworks was largely greater than the inhaled ultrafine particle dose in the non-fireworks period, the highest inhaled dose of ultra -fine particles was calculated in the case of the age group of 1 to 6 years and for the size class N4 (30-50 nm). The results obtained indicate a link between a higher concentration of ultra-fine particles in ambient air and fireworks. Consequently, this means greater potential exposure of inhabitants to ultra-fine particles due to fireworks. In order to improve evidence-based assessment, a study of time trends should be carried out, taking into account relevant public health data. It is also important to focus on raising awareness about the harmful effects of fireworks on health and the environment. Šifra D.01 Vodenje/koordiniranje (mednarodnih in domačih) projektov Objavljeno v Nacionalni inštitut za javno zdravje; 2017; 33 str.; Avtorji / Authors: Farkaš-Lainščak Jerneja, Golja Viviana, Š0men Joksić Agnes, Kukec Andreja, Rejc Tanja, Lešnik Uroš, Gobec Matevž, Lukan Benjamin, Bertalanič Renato, Eržen Ivan Tipologija 2.12 Končno poročilo o rezultatih raziskav 2. COBISS ID 30233127 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Nanovarnost - ali smo dovolj previdni z nano? Dosežek ANG Nanosafety - are we aware enough of nano? Opis SLO »Nano« je nevidni sestavni del našega okolja. Na eni strani gre za delce (velikostni razred 10-9 m), ki se naravno pojavljajo npr. v zunanjem zraku (prav tako v notranjem) in so v veliki meri tudi posledica antropogenih dejavnosti. Ti delci so lahko zaradi svojih lastnosti škodljivi za zdravje. Na drugi strani pa gre za načrtno proizvedene nanomateriale oziroma nanostrukture (nanotehnologijo), ki obetajo boljše življenje in zdravje zaradi uporabe in možnosti izboljšav na različnih področjih, npr. nanoelektronika, medicina, biotehnologija, prehranska industrija, kozmetika, itd. V okviru diskusije smo odgovorili na nekatera vprašanja, s katerimi smo dodatno pojasnili in dopolnili vsebine predavanj in tudi odgovorili na vsa morebitna vprašanja udeležencev. Pri diskusiji so nas vodila naslednja vprašanja: 1. Kje vse srečamo nanodelce v vsakdanjem življenju (razen v primerih, predstavljenih v predavanjih), kaj moramo pri tem vedeti glede ustreznega ravnanja? 2. Kakšne evidence so na razpolago o njihovih potencialnih škodljivih učinkih na zdravje? Kako pridejo v naše telo, kako delujejo? 3. Mnogi nanotehnologijo označujejo kot novo industrijsko revolucijo: kakšne so lahko koristi, kakšno nevarnost lahko predstavlja in kakšno tveganje (predvsem na področjih, omenjenih v predstavitvah)? 4. Kakšna so priporočila za varovanje zdravja v domačem okolju? Na delovnem mestu? V naravnem okolju? Kaj lahko/moramo storiti sami? Kaj lahko/morajo storiti državne institucije? Kaj lahko prispeva šolstvo? ANG "Nano" is an invisible component of our environment. On the one hand, those are particles (size range 10-9 m), which occur naturally in the environment, for example, in the ambient air (also indoor) and are largely due to anthropogenic activity. These particles can be harmful to health due to their properties. On the other hand, they are deliberately produced as nanomaterials or nanostructures (nanotechnology) that promise a better life and improved health and potential improvements in various fields, for example, nanoelectronics, medicine, biotechnology, food industry, cosmetics, etc. In the context of the discussion, we would be able to answer some questions that would further clarify and supplement the contents of the lectures and also answer all additional questions of the participants. In the discussion we have been guided by the following questions: 1. Where do we encounter nanoparticles in everyday life (in addition to cases presented in lectures), what else do we need to know about their behavior? 2. What evidence is available about their potential adverse health effects? How do they get into our body,what are mechanisms of their action? 3. Many people designate nanotechnology as new industrial revolution: what are the benefits, what kind of risk can it pose (especially in the areas presented in the lectures)? 4. What are the recommendations to protect health in the home environment? At work? In the natural environment? What can / must we do ourselves? What can / must state institutions do? What can education contribute to? Šifra B.01 Organizator znanstvenega srečanja Objavljeno v Nacionalni inštitut za javno zdravje; 2016; Avtorji / Authors: Š0men Joksić Agnes, Bažec Bojana Tipologija 2.25 Druge monografije in druga zaključena dela 9.Drugi pomembni rezultati projektne skupine7 IgOLJA, Viviana, OTOREPEC, Peter, Š0MEN JOKSIĆ, Agnes, NOVAK, Saša. Izpostavljenost nanodelcem iz okolja = Exposure to nanoparticles in the environment. V: KRAIGHER, Alenka (ur.), BERGER, Tatjana (ur.), NIKOLIČ, Saša (ur.). Javno zdravje - povezovanje za zdravje: zbornik izvlečkov = Public health - networking for health. Ljubljana: Sekcija za preventivno medicino Slovenskega zdravniškega društva. 2016, str. 38-39. http://www.spm.si/wp-content/uploads/2016/12/Zbornik-prispevkov-2016.pdf. [COBISS.SI-ID 3826917] GOLJA, Viviana, ŠÖMEN JOKSIĆ, Agnes, NOVAK, Saša. Nanoizdelki in nanodelci v našem okolju in zdravje. V: ŠÖMEN JOKSIĆ, Agnes (ur.), BAŽEC, Bojana (ur.). Nanovarnost - ali smo dovolj previdni z nano? : zbornik povzetkov, 8. posvet Kemijska varnost za vse, Izola, 23. november 2016 g[uredili Agnes Šömen Joksić, Bojana Bažec]. [Ljubljana]: Nacionalni inštitut za javno zdravje. 2016, str. http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/zbornik_kv_2016.pdf. [COBISS.SI-ID 30233895] lO.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine8 10.1. Pomen za razvoj znanosti9 SLO_ Na splošno je zelo malo znanega o potencialnem tveganju zaradi izpostavljenosti ljudi ultra-finim delcem, ki so posledica ognjemetov. Rezultati projekta so doprinesli k pojasnitvi povezave med onesnaženostjo zraka z ultra-finimi delci in potencialno izpostavljenostjo ljudi. V času ognjemetov se kakovost zraka zelo poslabša, posledično pa to predstavlja večje tveganje za zdravje. Povišanje števila ultra-finih delcev v posameznih velikostnih razredih zaradi ognjemeta je bilo dobro razvidno, kadar so to dopuščale meteorološke in druge razmere. Na podlagi izvedene raziskave smo opredelili določene metodološke pomanjkljivosti pri merjenju ultra-finih delcev v ozračju in oceni potencialne izpostavljenosti, na primer: prekratko obdobje izvajanja meritev in izvajanje meritev le na enem merilnem mestu, zlasti zaradi izpada meritev v januarju 2017, ko je bilo le 42 % veljavnih meritev. Pomembno spoznanje je, da je treba za bolj zanesljivo oceno potencialne izpostavljenosti vključiti podatke na dnevni ravni (dnevni hod), kar v okviru omenjenega projekta sicer ni bilo možno zaradi omejenega financiranja. Uporaba mesečnih povprečnih vrednosti za oceno potencialne izpostavljenosti ognjemetom ter morebitnih sezonskih nihanj predstavlja dovolj dober približek, vendar pa treba v bodoče kot vhodne podatke pri ocenjevanju potencialne izpostavljenosti upoštevati najvišje urne ali dnevne izračunane vrednosti števila ultra-finih delcev v ozračju. ANG_ In general, little is known about the potential risk of human exposure to ultra-fine particles resulting from fireworks. The results of the project have contributed to the clarification and of the relationship between air pollution with ultra-fine particles and the potential exposure of humans. At the time of fireworks, air quality is deteriorating considerably, and consequently this poses a greater health risk. The increase in the number of ultra-fine particles in individual size classes due to fireworks was well documented under certain meteorological and other conditions.. Based on performed research, we identified certain methodological deficiencies in the measurement of ultra-fine particles in the atmosphere and the assessment of potential exposure, for example: the short period of measurements and measurements at only one measuring station, in particular due to the measurement failure in January 2017, when only 42% of valid measurements were achieved. It is important to realize that for a more reliable estimation of potential exposure, data should be included at the daily level. This was not achiveable due to limited financing framework of this project. The use of monthly average values for the estimation of potential exposure to fireworks and possible seasonal fluctuations is a good approximation, however in the future, as the input data, the highest hourly or daily calculated values of the number of ultra-fine particles in the atmosphere should be taken into account. 10.2. Pomen za razvoj Slovenije10 SLO Rezultati projekta lahko pomembno prispevajo k javnozdravstveni politiki Slovenije in s tem k uresničevanju ciljev Akcijskega načrta za izvajanje Strategije za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012-2020, to je preprečevanje bolezni z izboljšanjem kakovosti zunanjega zraka in zraka v zaprtih prostorih. Slovenija lahko na podlagi ugotovitev tega projekta pristopi k ustreznim ukrepom in promocijskim aktivnostim za zmanjšanje onesnaženosti zraka zaradi ognjemetov in s tem potencialne izpostavljenosti ljudi. Akcijski načrt za uresničevanje Strategije namreč opredeljuje konkretne naloge resorjev in deležnikov do leta 2020 za varovanje zdravja otrok in mladostnikov pred škodljivimi dejavniki okolja. ANG The results of the project can make a significant contribution to the public health policy of Slovenia and thus to the realization of the objectives of the Action Plan for the implementation of the Strategy for the Health of Children and Adolescents in relation to the Environment 2012-2020, ie prevention of diseases by improving the quality of ambient air and indoor air. On the basis of the findings of this project, Slovenia can take appropriate measures and introduce the promotional activities to reduce air pollution caused by fireworks and hence potential human exposure. The Action Plan for the Implementation of the Strategy defines the specific tasks of the authorities and stakeholders by 2020 to protect the health of children and adolescents against harmful environmental factors. ll.Vpetost raziskovalnih rezultatov projektne skupine 11.1. Vpetost raziskave v domače okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? 1 v domačih znanstvenih krogih 2 pri domačih uporabnikih Kdo (poleg sofinancerjev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih?11 Zavod Republike Slovenije za šolstvo 11.2. Vpetost raziskave v tuje okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? 1 v mednarodnih znanstvenih krogih 2 pri mednarodnih uporabnikih Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujini raziskovalnimi inštitucijami:12 Mediterranean Health Interview Surveys Studies: Long Term Exposure to Air Pollution and Health Surveillance (LIFE12 ENV/IT/000834 MED HISS) IS Global, Centre for Research in Environmental Epidemiology, Cataluna, Spain National Institute of Health and Medical Research (INSERM), Paris, France Kateri so rezultati tovrstnega sodelovanja:1^ Vzpostavitev sistema spremljanja vplivov onesnaženega zraka na zdravje in vzpostavitev sistema, ki bo temeljil na spremljanju obstoječe kohorte, ki je bila vzpostavljena za potrebe raziskave o zdravstvenem stanju prebivalcev. Za vsakega člana kohorte bo določena izpostavljenost glavnim onesnaževalom zraka (PM2,5, PM10, NOx, NO2, O3), hkrati pa se bo preko obstoječih baz umrljivosti in obolevnosti spremljalo zdravstveno stanje, ki je lahko posledica izpostavljenosti onesnaženemu zraku. 12.Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj dada nene Rezultat Dosežen Uporaba rezultatov V celoti T F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj dada ne ne Rezultat Dosežen Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih T F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj dada ne ne Rezultat Dosežen Ж Uporaba rezultatov V celoti F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj dada ne ne Rezultat T Uporaba rezultatov F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj DA DA NENE Rezultat Uporaba rezultatov T F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj dada ne ne Rezultat Uporaba rezultatov T F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj dada ne ne Rezultat Ж Uporaba rezultatov F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj dada ne ne Rezultat T Uporaba rezultatov F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj dada nene Rezultat Uporaba rezultatov F. 10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj dada ne ne Rezultat Uporaba rezultatov F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj dada ne ne Rezultat Uporaba rezultatov F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj DA DA NENE Rezultat Uporaba rezultatov F. 13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA DA NENE Rezultat Uporaba rezultatov F. 14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA DA NENE Rezultat Uporaba rezultatov F. 15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj dada ne ne Rezultat Uporaba rezultatov F. 16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj dada ne ne Rezultat Uporaba rezultatov F. 17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj DA DA NENE Rezultat Uporaba rezultatov F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj dada nene Rezultat Dosežen | Uporaba rezultatov V celoti 1 F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj dada ne ne Rezultat Uporaba rezultatov F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj dada ne ne Rezultat Uporaba rezultatov F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA DA NENE Rezultat Uporaba rezultatov F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA DA NENE Rezultat Uporaba rezultatov F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj dada ne ne Rezultat Uporaba rezultatov F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj dada ne ne Rezultat Uporaba rezultatov F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj dada ne ne Rezultat Uporaba rezultatov F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA DA NENE Rezultat Uporaba rezultatov F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj DA DA NENE Rezultat 1 JI Uporaba rezultatov F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj dada nene Rezultat Uporaba rezultatov F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj dada nene Rezultat Uporaba rezultatov F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj dada ne ne Rezultat Dosežen | Uporaba rezultatov V celoti 1 F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj dada ne ne Rezultat Uporaba rezultatov F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj DA DA NENE Rezultat Uporaba rezultatov F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj DA DA NENE Rezultat Uporaba rezultatov F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj dada ne ne Rezultat Uporaba rezultatov F.35 Drugo Zastavljen cilj dada ne ne Rezultat Uporaba rezultatov Komentar ' — 13.Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visokošolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja 1 2 3 4 G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja 1 2 3 4 G.01.03. Drugo: 1 2 3 4 G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu 1 2 3 4 G.02.02. Širitev obstoječih trgov 1 2 3 4 G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje 1 2 3 4 G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije 1 2 3 4 G.02.05. Razširitev področja dejavnosti 1 2 3 4 G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost 1 2 3 4 G.02.07. Večji delež izvoza 1 2 3 4 G.02.08. Povečanje dobička 1 2 3 4 G.02.09. Nova delovna mesta 1 2 3 4 G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih 1 2 3 4 G.02.11. Nov investicijski zagon 1 2 3 4 G.02.12. Drugo: 1 2 3 4 G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti 1 2 3 4 G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti 1 2 3 4 G.03.03. Uvajanje novih tehnologij 1 2 3 4 G.03.04. Drugo: 1 2 3 4 G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja 1 2 3 4 G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja 1 2 3 4 G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave 1 2 3 4 G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti 1 2 3 4 G.04.05. Razvoj civilne družbe 1 2 3 4 G.04.06. Drugo: 1 2 3 4 G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete 1 2 3 4 G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj 1 2 3 4 G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura 1 2 3 4 G.07.02. Prometna infrastruktura 1 2 3 4 G.07.03. Energetska infrastruktura 1 2 3 4 G.07.04. Drugo: 1 2 3 4 G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva 1 2 3 4 G.09. Drugo: 1 2 3 4 Komentar i -1 14.Naslov spletne strani za projekte, odobrene na podlagi javnih razpisov za sofinanciranje raziskovalnih projektov za leti 2015 in 201614 http://nijz.si/sl/odpovejmo-se-ognjemetom C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni; • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja in obdelavo teh podatkov za evidence ARRS; • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki (v primeru, da poročilo ne bo oddano z digitalnima podpisoma); • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta; • bomo sofinancerjem istočasno z zaključnim poročilom predložili tudi elaborat na zgoščenki (CD), ki ga bomo posredovali po pošti, skladno z zahtevami sofinancerjev. Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba in vodja raziskovalnega projekta: raziskovalne organizacije: NACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNO Jerneja Farkaš-Lainščak ZDRAVJE ŽIG Datum: 9.3.2018 Oznaka poročila: ARRS-CRP-ZP-2018/37 1 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku). Nazaj 2 v v Navedite cilje iz prijave projekta in napišite, ali so bili cilji projekta doseženi. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11). Nazaj 4 Navedite morebitna bistvena odstopanja in spremembe od predvidenega programa dela raziskovalnega projekta, zapisanega v prijavi raziskovalnega projekta. Navedite in utemeljite tudi spremembe sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta (t. j. v letu 2016). . Če sprememb ni bilo, navedite »Ni bilo spremeb«. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Navedite dosežke na raziskovalnem področju (največ deset), ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 6 Navedite dosežke na področju gospodarstva, družbenih in kulturnih dejavnosti (največ pet), ki so nastali v okviru tega projekta. Dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka, sistem nato sam izpolni podatke, manjkajoče rubrike o dosežku pa izpolnite. Dosežek na področju gospodarstva, družbenih in kulturnih dejavnosti je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek dosežka na področju gospodarstva, družbenih in kulturnih dejavnosti praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 7 in 8 (npr. v sistemu COBISS rezultat ni evidentiran). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 9 v v Največ 4.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 1 1 Največ 500 znakov, vključno s presledki. Nazaj 12« Največ 500 znakov, vključno s presledki. Nazaj Največ 1.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 14 Izvajalec mora za projekte, odobrene na podlagi Javnega razpisa za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2016« v letu 2016 in Javnega razpisa za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri« v letu 2016, na spletnem mestu svoje RO odpreti posebno spletno stran, ki je namenjena projektu. Obvezne vsebine spletne strani so: vsebinski opis projekta z osnovnimi podatki glede financiranja, sestava projektne skupine s povezavami na SICRIS, faze projekta in njihova realizacija, bibliografske reference, ki izhajajo neposredno iz izvajanja projekta ter logotip ARRS in drugih sofinancerjev. Spletna stran mora ostati aktivna še 5 let po zaključku projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-CRP-ZP/2018 v1.00 0C-0F-7B-29-2B-76-9B-AA-BD-AE-57-BC-D8-2F-E8-94-F1-EE-7A-42 Nacionalni inštitut za javno zdravje Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Elaborat o izvedenem ciljnem raziskovalnem projektu V3-1642 Onesnaženost zraka z ultra-finimi delci in ocena možnih vplivov na zdravje zaradi ognjemetov Vodja projekta: Jerneja Farkaš-Lainščak Izvedbo projekta V3-1642 sta sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) in Ministrstvo za zdravje, Urad Republike Slovenije za kemikalije (URSK) v okviru projektov Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2016« v letu 2016, štev. pogodbe C2715-16-352213. KAZALO 1. UVOD...............................................................................................................................................3 2. METODE DELA.................................................................................................................................4 2.1. Eksperimentalni del.................................................................................................................4 2.1.1 Merilno mesto........................................................................................................................4 2.1.2 Merilna oprema in princip meritev........................................................................................5 2.1.3 Izvedba meritev in ostali podatki...........................................................................................6 2.2. Izračun vdihanega odmerka UFP.............................................................................................6 3. REZULTATI IN RAZPRAVA.................................................................................................................7 3.1. Rezultati meritev.....................................................................................................................7 3.2. Potencialna izpostavljenosti prebivalcev UFP.......................................................................10 4. ZAKLJUČEK.....................................................................................................................................12 5. REFERENCE .................................................................................................................................... 13 1. UVOD Ultra-fini delci ali nanodelci (v nadaljevanju UFP; iz angl. ultra-fine particles) so majhni delci snovi, velikosti od 1 do 100 milijardink metra (10-9 metrov) (HEI, 2013). Uradne definicije velikosti UFP ni, vendar v večini literature navajajo aerodinamični premer 100 nm in manj ( N2 N3 N4 N5 N6 N7 N8 velikostni razred-> 10-20nm 20-30nm 30-50nm 50-70nm 70-100nm 100-200nm 200-800nm Delež podatkov Mesečno Najvišja Najvišja Mesečno Najvišja Najvišja Mesečno Najvišja Najvišja Mesečno Najvišja Najvišja Mesečno Najvišja Najvišja Mesečno Najvišja Najvišja Mesečno Najvišja Najvišja Mesec povprečje dnevna urna povprečje dnevna urna povprečje dnevna urna povprečje dnevna urna povprečje dnevna urna povprečje dnevna urna povprečje dnevna urna (1/cm3) (1/cm3) (1/cm3) (1/cm3) (1/cm3) (1/cm3) (1/cm3) (1/cm3) (1/cm3) (1/cm3) (1/cm3) (1/cm3) (1/cm3) (1/cm3) (1/cm3) (1/cm3) (1/cm3) (1/cm3) (1/cm3) (1/cm3) (1/cm3) oktober 2016 84% 1624 2788 11969 1171 1972 8204 1590 2812 5797 1105 2055 3348 1132 2127 3734 1512 2883 5363 511 963 2145 november 2016 83% 1835 3846 13319 1251 2154 5424 1699 3226 9755 1148 2465 4815 1199 2802 4058 1730 4234 6421 599 1294 2232 december 2016 100% 1634 2327 6005 1490 2369 5586 2376 4024 7441 1901 3226 5275 2282 3820 6024 3951 6444 9969 1580 2585 3800 lanuar2017 42% 1075 1633 4238 1233 1625 3451 1944 2589 4676 1437 2098 3339 1628 2605 4699 2811 5794 9966 1291 2922 4242 februar 2017 100% 849 1597 3628 811 1916 3956 1231 3184 6867 938 2860 5159 1076 3626 5582 1780 6521 9609 712 2692 4139 marec 2017 100% 1182 2000 5973 1107 1776 4251 1600 2401 5319 1095 1796 3923 1100 2063 3589 1550 3073 5578 515 1144 2350 maj 2017 92% 1113 1661 5973 878 1369 2889 1210 1900 6681 785 1195 6152 710 1479 4000 896 2143 4846 258 593 1176 junij 2017 100% 994 1447 5109 836 1474 3909 1196 1942 5683 786 1335 3678 739 1298 2494 986 1506 2269 313 737 920 julij 2017 100% 994 1447 5109 836 1474 3909 1196 1942 5683 786 1335 3678 739 1298 2494 986 1506 2269 313 737 920 avgust 2017 96% 1324 1927 9811 938 1305 4080 1308 1855 4619 865 1330 3368 804 1182 2949 1048 1575 2426 331 620 910 Najvišje število UFP, glede na mesečno povprečje, smo izmerili v velikostnem razredu 100-200 nm in sicer decembra 2016, najvišje urno število UFP pa je bilo izmerjeno v velikostnem razredu 10-20 nm v mesecu novembru 2016. Zaradi velikega izpada meritev v januarju 2017, mesečno povprečje za ta mesec ne kaže realnega stanja. V nadaljevanju je na sliki 4 prikazano izmerjeno mesečno število UFP za celotno merjeno obdobje. Slika 4: Prikaz izmerjenih velikostnih razredov UFP po mesecih Iz slike 4 je razvidno, da je število UFP najvišje v zimskih mesecih in so bile več kot dvakrat višje kot v poletnih mesecih (april-avgust 2017). V celotnem obdobju je bilo najbolj konstantno število delcev v velikostnem razredu 20-30 nm, največje nihanje pa je bilo v velikostnem razredu 100-200 nm. Od aprila do junija 2017 pa je bilo število delcev v skoraj vseh velikostnih razredih dokaj konstantno. V nadaljevanju je na sliki 5 prikazano urno število UFP v primerjavi z delci PM10 v času od 31. 12. 2016 ob 01:00 uri do 02. 01. 2017 ob 00:00 uri, na sliki 6 pa urno število UFP v primerjavi z delci PM10 v času od 27. 06. 2017 ob 01:00 uri do 29. 06. 2017 ob 00:00 uri. V navedenem obdobju je bil namreč izveden ognjemet. Slika 5: Število UFP in koncentracija PM10 od 31.12.2016 01:00 do 02.01.2017 00:00 Na sliki 5 je razvidno povišanje števila UFP v posameznih velikostnih razredih po 18:00 uri na dan 31. 12. 2016. Največje povečanje števila UFP je bilo v velikostnem razredu N7 (100-200 nm), najvišje število UFP v tem velikostnem razredu pa je bilo izmerjeno ob 22:00 uri. Po 02:00 uri je opaziti upadanje števila UFP v vseh merjenih v velikostnih razredih. Koncentracije PM10 imajo podoben hod, po 19:00 uri zvečer so se začele zviševati in dosegle najvišje vrednosti ob polnoči, nato so se znižale. Na dan 31. 12. 2016 so bila na merilnih postajah v Ljubljani izmerjena preseganja mejne dnevne vrednosti za PM10. Visoke vrednosti in preseganja mejnih dnevnih vrednosti za PM10 so se praviloma na ta dan pojavljale tudi po ostalih krajih, kjer se izvajajo meritve zraka. Vpliv ognjemeta na izmerjeno število UFP v omenjenem obdobju zaradi visokih vrednosti ozadja ter uporabe ostalih pirotehničnih sredstev ni nedvoumno opazen. g 6000 60 Д -- Od S. З- 1*4 IN ГЧ ГЧ N2-801 -N3-802 -N4-803 -N5-804 -N6-805 -N7-806 -N8-807 ---- Bezigrad: PM10 Slika 6: Število UFP in koncentracija PMi0 od 27.06.2017 01:00 do 29.06.2017 00:00 Iz slike 6 je razvidno poviševanje števila UFP v posameznih velikostnih razredih okrog 20:00 ure z maksimalno koncentracijo v velikostnem razredu N4 (30-50 nm) ob 23:00. Pri koncentraciji PM10 v omenjenem časovnem obdobju ni opaziti povišanih vrednosti. Zaradi nižjih vrednosti ozadja je povišanje števila UFP na dan 27.06.2017 med 22:00 ter 23:00 izrazito opazno, vzrok za to pa bi lahko bil ognjemet na Ljubljanskem gradu v sklopu javnih prireditev »Junij 2017 v Ljubljani in 65. Ljubljana Festival«. Po informacijah UE Ljubljana je bil ta izveden med 22:30 in 23:30 uro. Na sliki 7 je prikazana primerjava mesečnih vrednosti vseh povprečnih števil UFP (10-800 nm) s povprečnimi mesečnimi koncentracijami PM10. Iz slike je razvidno dobro ujemanje med vsoto povprečnega števila UFP in koncentracijo PM10, korelacijski faktor je 0,904 (visoka/močna povezanost). Slika 7: Primerjava povprečnega mesečnega števila UFP (vsota vseh merjenih razredov od 10 nm do 800 nm) in povprečnih mesečnih koncentracij PM10 v opazovanem v obdobju od oktobra 2016 do avgusta 2017 3.2. Potencialna izpostavljenosti prebivalcev UFP Rezultati izračuna vdihanega odmerka UFP za različne starostne skupine prebivalcev v opazovanem obdobju na osnovi povprečnih mesečnih koncentracij števila UFP (vsota delcev od 10 nm do 100 nm) v obdobju od oktobra 2016 do avgusta 2017 so prikazani na sliki 8. Slika 8: Vdihani odmerki UFP [število delcev x 106/kg telesne mase/dan] za različne starostne skupine zaradi izpostavljenosti povprečnim mesečnim koncentracijam števila UFP (vsota števila delcev velikostnih razredov od 10-100 nm) v opazovanem obdobju od oktobra 2016 do avgusta 2017 Iz slike 8 je razvidno, da je bil izračunani vdihani odmerek UFP v vseh starostnih skupinah v zimskem obdobju večji v primerjavi z ostalim obdobjem. Največji vdihani odmerek UFP je bil izračunan za starostno skupino 1-2 leti, opazno večji v primerjavi z ostalimi starostnimi skupinami je bil tudi v starostnih skupinah od 2-3 leta, 3-6 in od 6-11 let. Vpliv ognjemeta na število izmerjenih UFP v januarju 2017 zaradi visokih vrednosti ozadja, uporabe ostalih pirotehničnih sredstev in glede na meteorološke razmere ni bil nedvoumno opazen. V tem mesecu je bilo tudi premalo veljavnih meritev, zato so rezultati informativne narave. Posledično je lahko izračunani vdihani odmerek podcenjen oziroma precenjen. Na osnovi ujemanja vsote povprečnih koncentracij števila UFP in PM10 in na podlagi dejstva, da se manjši delci dalj časa zadržujejo v ozračju (Wang et al., 2007; Zhang et al., 2010; Lin, 2016), kar so pokazale tudi naše meritve (v celotnem opazovanem obdobju je bilo najbolj konstantno število delcev v velikostnem razredu do 30 nm), smo predpostavili, da je bil izračunani vdihani odmerek UFP na osnovi januarskega povprečja dovolj dober približek za oceno potencialne izpostavljenosti UFP v tem obdobju (Farkaš-Lainščak et al., 2017). Za podrobnejši prikaz potencialne izpostavljenosti UFP zaradi ognjemetov so na slikah 9 in 10 prikazani vdihani odmerki UFP za različne starostne skupine, izračunani na podlagi dnevne koncentracije števila UFP (vsota števila delcev v velikostnih razredih UFP od 10 do 100 nm) štiri dni pred ognjemetom, na dan ognjemeta in štiri (oziroma tri) dni po ognjemetih, ki sta bila 1. 1. 2017 (slika 9) in 27. 6. 2017 (slika 10) (Sömen Joksić et al., 2018). Slika 9. Vdihani odmerki UFP [število delcev x 106/kg telesne mase/dan] za različne starostne skupine zaradi izpostavljenosti dnevnim koncentracijam števila UFP (vsota števila delcev velikostnih razredov od 10-100 nm) na dan ognjemeta (1. 1. 2017), štiri dni pred ognjemetom (28.-31. 12. 2016) in tri dni po ognjemetu (2. 1.-4. 1. 2017) (Sömen Joksić et al., 2018). Iz slike 9 je razvidno, da se je vdihani odmerek UFP povečeval od 29. 12. 2016 in dosegel najvišjo vrednost 31. 12. 2016. Predvidevamo, da je bilo večje število UFP v ozračju v tem obdobju posledica različnih drugih virov onesnaževanja, vključno s povečano uporabo ostalih pirotehničnih sredstev. Dne 1. 1. 2017 se je vdihani odmerek UFP rahlo znižal in se 2. 1. 2017 približal vrednosti izpred treh dni pred ognjemetom. Iz slike 9 je tudi razvidno, da se je vdihani odmerek dne 4. 1. 2017 znova začel povečevati, vendar je naslednjega dne prišlo do okvare merilca, tako da nadaljnjega poteka vrednosti števila UFP nismo mogli prikazati (Farkaš-Lainščak et al., 2017). Največji vdihani odmerek je bil izračunan 31. 12. 2017 v starostnih skupinah 1-2 let, 2-3 let in 3-6 let. Izračun vdihanega odmerka na osnovi dnevnih vrednosti UFP v tem obdobju ne prikaže nedvoumne povezave med ognjemetom in potencialno izpostavljenostjo UFP zaradi ognjemeta. Slika 10. Vdihani odmerki UFP [število delcev x 106/kg telesne mase/dan] za različne starostne skupine zaradi izpostavljenosti dnevnim koncentracijam števila UFP (vsota števila delcev velikostnih razredov od 10-100 nm) na dan ognjemeta (27. 6. 2017), štiri dni pred ognjemetom (23. 6. 2017-26. 6. 2017) in štiri dni po ognjemetu (28. 6. -1. 7. 2017) (Sömen Joksić et al., 2018). Slika 10 prikazuje rezultate izračunov vdihanega odmerka UFP štiri dni pred ognjemetom in štiri dni po ognjemetu, ki je bil dne 27. 6. 2017. Vdihani odmerek se je na dan ognjemeta opazno povečal in se je v naslednjih štirih dneh po ognjemetu zmanjševal. Največji vdihani odmerek je bil izračunan 27. 6. 2017 v starostnih skupinah 1-2 let, 2-3 let in 3-6 let. Izračuni vdihanega odmerka, izračunanega na podlagi dnevne koncentracije števila UFP na dan ognjemeta 27. 6. 2017 so nedvoumno pokazali povezavo med ognjemetom in potencialno izpostavljenostjo. Vdihani odmerek UFP se je na dan ognjemeta v primerjavi s predhodnimi dnevi povečal za približno 40 %, in se zmanjševal naslednji dan za približno 20 % ter se v naslednjih dneh še zmanjševal. Štiri dni po ognjemetu se je vdihani odmerek UFP zmanjšal na raven štirih dni pred ognjemetom. Na koncentracijo delcev, ki so lahko posledica ognjemeta (in posledično na vdihani odmerek), vpliva veliko različnih dejavnikov, ki v sklopu te raziskave niso bili upoštevani. Na nastajanje in širjenje UFP v zunanjem zraku imajo pomemben vpliv meteorološke razmere (smer in hitrost vetra, temperatura in vlažnost zraka), razgibanost terena in ostali točkovni, linijski ter razpršeni viri, ki prispevajo k onesnaženosti ozračja z UFP (Lin, 2016). Zato je potrebno v bodočih raziskavah pri določitvi vpliva ognjemeta na kakovost zraka in potencialne izpostavljenosti ljudi te dejavnike upoštevati v največji možni meri (Baldauf et al., 2016), kakor tudi razširitev raziskave časovnih trendov in dopolnitev rezultatov z zdravstvenimi podatki (npr. dnevno število obiskov v bolnišnici zaradi bolezni srca in ožilja) (Slezakova et al., 2013; Farkaš-Lainščak et al., 2017; Sömen Joksić et al., 2018). 4. ZAKLJUČEK V okviru projekta smo v času od oktobra 2016 do avgusta 2017 izvedli meritve UFP v zraku na ožjem območju Ljubljane (merilno mesto Kmetijski inštitut Slovenije). Meritve so vključevale številčne koncentracije UFP po osmih velikostnih razredih od 10 nm do 800 nm. Število UFP je bilo v zimskih mesecih (oktober 2016-marec 2017) več kot dvakrat višje kot v poletnih mesecih (april-avgust 2017). Z opravljeno raziskavo smo grobo ocenili sezonska nihanja vrednosti UFP v ozračju in prikazali potencialni vpliv ognjemetov na kakovost zraka ter posledično potencialno izpostavljenost UFP. V tem obdobju smo opazili tudi dobro ujemanje med vsoto povprečnih koncentracij števila UFP in PM10. V opazovanem obdobju sta bila izvedena dva večja ognjemeta v sklopu javnih prireditev v Ljubljani in sicer 1. 1. 2017 in 27. 6. 2017. Izračun vdihanega odmerka na osnovi dnevnih vrednosti UFP v tem obdobju ne prikaže nedvoumne povezave med ognjemetom in potencialno izpostavljenostjo UFP zaradi ognjemeta. Zaradi nižjih vrednosti ozadja je bilo povišanje števila UFP na dan 27. 6. 2017 med 22:00 ter 23:00 uro (v času ognjemeta) izrazito opazno, posledično je vdihani odmerek, izračunan na podlagi dnevne koncentracije števila UFP na dan ognjemeta 27. 6. 2017 nedvoumno pokazal na povezavo med ognjemetom in potencialno izpostavljenostjo. V obeh primerih je bil največji vdihani odmerek izračunan na dan ognjemeta in v starostnih skupinah 1-2 let, 2-3 let in 3-6 let. Na podlagi sistematičnega pregleda literature lahko zaključimo, da je poleg velikosti UFP pomembna tudi njihova kemična sestava, kar je potrebno upoštevati pri načrtovanju nadaljnjih raziskav. Predvsem pa je pomembno poznavanje atmosfere in upoštevanje parametrov, ki vplivajo na nastanek, koncentracijo in širjenje UFP v zraku, kot posledica ognjemetov. Zelo pomembna je lokalna meteorologija, ki je v idealnem primeru podprta s satelitskimi meritvami, da lahko z ustrezno primerjavo in nato določeno gotovostjo zaključimo, da je povečana koncentracija aerosola oziroma delcev UFP posledica ognjemetov. Raziskava vsebuje določene pomanjkljivosti, ki jih je v bodoče pri podobnih raziskavah potrebno nasloviti in odpraviti. Glavne pomanjkljivosti se kažejo v relativno kratkem obdobju izvajanja meritev na enem merilnem mestu, kar je bila posledica časovnih in finančnih omejitev. Na rezultate je pomembno vplival tudi izpad meritev v januarju 2017. Ne glede na to smo z raziskavo pridobili pomembne podatke in izkušnje za izboljšan pristop k podobnim raziskavam v prihodnje. Iz razpoložljive literature je namreč razvidno, da je tovrstnih raziskav o izpostavljenosti UFP zaradi ognjemetov in vplivih na zdravje zelo malo, predvidoma tudi zaradi velike kompleksnosti, ki jo taka raziskava predstavlja. Vsekakor je treba aktivnosti v tej smeri nadaljevati in v bodoče izboljšati tako izvedbo meritev UFP, kakor metodologijo ocene potencialne izpostavljenosti prebivalcev. V skladu z ugotovitvami in izkazanimi potrebami predlagamo izvedbo predhodno dobro zasnovane in ovrednotene ekološke raziskave časovnih vrst in časovnih trendov oziroma nadgradnjo raziskave tako z zdravstvenimi podatki (npr. dnevno število obiskov v bolnišnici zaradi bolezni srca in ožilja oziroma ostalih relevantnih zdravstvenih izidov) kot z okoljskimi, to je večjim številom podatkov o dnevnih koncentracijah UFP v zraku (daljšo časovno vrsto). S tem bi bolj zanesljivo prispevali tudi k oblikovanju ustreznih podlag za ukrepanje regulatornih organov in k bolj utemeljenemu pristopu k širitvi zavedanja ter osveščanja ljudi o tovrstnem tveganju in pomenu zmanjšanja izpostavljenosti. 5. REFERENCE Andersen ZJ, Wahlin P, Raaschou-Nielsen O, Ketzel M, Scheike T, Loft S. Size distribution and total number concentration of ultrafine and accumulation mode particles and hospital admissions in children and the elderly in Copenhagen, Denmark. Occup Environ Med 2008; 65(7): 458-66. Atkinson RW, Fuller GW, Anderson HR, Harrison RM, Armstrong B. Urban ambient particle metrics and health: a time-series analysis. Epidemiology 2010; 21(4): 501-11. Atkinson RW, Mills IC, Walton HA, Anderson HR. Fine particle components and health-a systematic review and meta-analysis of epidemiological time series studies of daily mortality and hospital admissions. J Expo Sci Environ Epidemiol 2015; 25(2): 208-214. Baldauf RW, Devlin RB, Gehr P, Giannelli R, Hassett-Sipple B et al. Ultrafine Particle Metrics and Research Considerations: Review of the 2015 UFP Workshop. Int J Environ Res Public Health. 2016; 13: 1054-1075. Belleudi V, Faustini A, Stafoggia M, Cattani G, Marconi A, Perucci CA, Forastiere F. Impact of fine and ultrafine particles on emergency hospital admissions for cardiac and respiratory diseases. Epidemiology 2010; 21(3): 414—23. Braniš M, Vyškovska J, Maly M, Hovorka J. Association of size-resolved number concentrations of particulate matter with cardiovascular and respiratory hospital admissions and mortality in Prague, Czech Republic. Inhal Toxicol 2010; 22(2): 21-8. Breitner S, Liu L, Cyrys J, Brüske I, Franck U, Schlink U, Leitte AM, Herbarth O, Wiedensohler A, Wehner B, Hu M, Pan XC, Wichmann HE, Peters A. Sub-micrometer particulate air pollution and cardiovascular mortality in Beijing, China. Sci Total Environ 2011; 409(24): 5196-204. De Almeida, D.S., Martins, J.A., Vidotto, L.H.B., Martins, L.D. Study of Potential Health Damage Caused by Ultrafine Particles in Megacities Using a Pulmonary Deposition Model. Journal of Geoscience and Environment Protection, 2015, 3, 67-71. Dfaz-Robles LA, Fu JS, Vergara-Fernandez A, Etcharren P, Schiappacasse LN, Reed GD, Silva M. Health risks caused by short term exposure to ultrafine particlesgenerated by esidential wood combustion: A case study ofTemuco, Chile. Environ Int 2014; 66: 174-181. Farkaš-Lainščak J, Golja V, Sömen Joksić A, Kukec A, Rejc T, Lešnik U, Gobec M, Lukan B, Bertalanič R, Eržen I. Onesnaženost zraka z ultra-finimi delci in ocena možnih vplivov na zdravje zaradi ognjemetov. Poročilo o izvedenem ciljnem raziskovalnem projektu (V3-1642). Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2017. Pridobljeno 16. 4. 2018 s spletne sthttp://nijz.si/sl/odpovejmo-se-ognjemetom HEI Review Panel on Ultrafine Particles. Understanding the Health Effects of Ambient Ultrafine Particles. HEI Perspectives 3. Boston, MA: Health Effects Institute, 2013. Heinzerling A, Hsu J, Yip F. Respiratory Health Effects of Ultrafine Particles in Children: A Literature Review. Water Air Soil Pollut 2016; 227: 32. Pridobljeno 4. 10. 2017 s spletne strani: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4714792/pdf/nihms-748028.pdf. Khaparde VV, Pipalatkar PP, Pustode T, Rao CV, Gajghate DG. Influence of burning of fireworks on particle size distribution of PM10 and associated barium at Nagpur. Environ Monit Assess 2012; 184(2): 903-11. Kumar M, Singh RK, Murari V, Singh AK, Singh RS, Banerjee T. Fireworks induced particle pollution: A spatio-temporal analysis. Atmos Res 2016; 180: 78-91. Li W, Shi Z, Yan C, et al. Individual metal-bearing particles in a regional haze caused by firecracker and fireworks emissions. The Science of the Total Environment,2013, 443, 464-469. Li W, Shi Z, Yan C, Yang L, Dong C, Wang W. Individual metal-bearing particles in a regional haze caused by firecracker and fireworks emissions. Sci Total Environ 2013; 443: 464-469. Lin CC. A review of the impact of fireworks on particulate matter in ambient air. J Air Waste Manag Assoc 2016; 66(12): 1171-1182. Moya J, Phillips L, Schuda L. in sod. Exposure Factors Handbook: 2011 Edition. US EPA, 2011. Pridobljeno 4. 10. 2017 s spletne strani: https://cfpub.epa.gov/ncea/risk/recordisplay.cfm?deid=236252). Nazaroff WW. Indoor particle dynamics. Indoor Air 2004; 14(7): 175-83. Nemmar A, Hoylaerts MF, Hoet PHM, Dinsdale D, Smith T, Xu HY, et al. Ultrafine particles affect experimental thrombosis in an in vivo hamster model. Am J Respir Crit Care Med 2002; 166: 9981004. Oberdörster G, Oberdörster E, Oberdörster J. Nanotoxicology: an emerging discipline evolving from studies of ultrafine particles. Environ Health Perspect 2005; 113: 823-839. Pervez S, Chakrabarty RK, Dewangan S, Watson JG, Chow JC, Matawle JL. Chemical speciation of aeroslols and air quality degradation during the festival of lights (Diwali). Atmos Pollut Res 2016; 7: 92-99. Seaton A, MacNee W, Donaldson K, Godden D. Particulate air pollution and acute health. Lancet 1995; 345(8943): 176-178. Slezakova K, Fonseca J, Morais S, do Carmo Pereira M. Ultrafine particles in ambient air of an urban area: dose implications for elderly. J Toxicol Environ Health A 2014; 77(14-16): 827-836. Slezakova K, Morais S, do Carmo Pereira M. Atmospheric Nanoparticles and Their Impacts on Public Health. In: Current Topics in Public Health (Ed. Alfonso J. Rodriguez-Morales). InTechOpen, 2013. Pridobljeno 20. 9. 2017 s spletne strani https://mts.intechopen.com/books/current-topics-in-public-health/atmospheric-nanoparticles-and-their-impacts-on-public-health Stewart JC, Chalupa DC, Devlin RB, Frasier LM, Huang LS, Little EL, et al. Vascular effects of ultrafine particles in persons with type 2 diabetes. Environ Health Perspect 2010; 118: 1692-1698. Stölzel M, Breitner S, Cyrys J, Pitz M, Wölke G, Kreyling W, Heinrich J, Wichmann HE, Peters A. Daily mortality and particulate matter in different size classes in Erfurt, Germany. J Expo Sci Environ Epidemiol 2007; 17(5): 458-67. Sömen Joksić A, Kukec A, Golja V, Lešnik U, Gobec M, Eržen I, Farkaš-Lainščak J. Onesnaženost zraka z ultra-finimi delci in ocena potencialne izpostavljenosti prebivalcev zaradi ognjemetov. Javno zdravje 2018; 2(1): 29-39. Pridobljeno 16. 4. 2018 s spletne sthttp://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/somen joksic et al. jz 02-04.pdf UFIREG. Data collection and methods, Environmental health reports Dresden: Technische Universität Dresden, 2014. Pridobljeno 14. 9. 2016 s spletne strani: http://www.ufireg-central.eu/index.php/downloads. UFIREG. Ultrafine particles-Cooperating with environmental and health policy. Results. Pridobljeno 14. 9. 2016 s spletne strani: http://www.ufireg-central.eu/index.php/results. Urad Republike Slovenije za kemikalije, Ognjemeti in druga zabavna pirotehnika zastrupljajo ozračje, [e-zloženka]. Pridobljeno 13. 9. 2016 s spletne strani: http://www.uk.gov.si/fileadmin/uk.gov.si/pageuploads/pdf/Ognjemeti dokoncna.pdf. Vaclavik Bräuner E, Forchhammer L, M0ller P, Simonsen J, Glasiu M, Wählin P, e tal. Exposure to Ultrafine Particles from Ambient Air and Oxidative Stress-Induced DNA Damage. Environ Health Perspect 2007; 115(8): 1177-1182. Wang Y, Zhuang G, Xu C, An Z. The air pollution caused by the burning of fireworks during the lantern festival in Beijing. Atmos Environ 2007; 41(2): 417-431. Wichmann HE. Diesel exhaust particles. Inhal Toxicol 2007; 19: 241-244. Zhang M, Wang X, Chen J, Cheng T, Wang T, Yang X, Gong Y, Geng F, Chen C. Pysical characterization of aerosol particles during the Chinese New Year's firework events. Atmos Environ 2010; 44(39): 5191-5198. Zahvala: Avtorji se zahvaljujemo sodelavcem Agencije Republike Slovenije za okolje, zlasti gospodu Renatu Bertalaniču, za redno sprotno pripravo in posredovanje okoljskih in meteoroloških podatkov za merilni postaji za spremljanje kakovosti zraka Bežigrad in Krvavec.