303 Tehtnica in uteži. Veliko truda stane, časih tudi veliko časa, dor'' narjev in strahu pred zgubo, preden žival vzredimo, slamo, zrnje, krompir itd. pridelamo. Vsaka reč je nekaj vredna. Nič ne pride samo po sebi. Zatorej bi zlasti na kmetih naj rabili tehtnico in nteže, vedno bolj in zmiraj več. Ugodni vspehi se kmalu prikažejo. Tehtnice bi naj ue manjkalo ne v kuhinji, ne v skednjih, pa ne pri hlevih. Nekateri grajščaki, posamezne občine imajo uže centezimalne tehtnice. Tako more kmetovalec stehtati vsak voz gnoja, seno, slamo, krompir, repo, vsako goved, svinjo itd., da poizve, kako se kaj pita ali debeli, koliko hrane potrebuje. Iz t-ga lahk-) določi, koliko je katera stvar vredna, kako jo ima ceniti, da škode ne trpi. Nobeno delo, nobeno orodje se tako hitro ne plača, kakor tehtanje in tehtnica. Povsod se rabi tehtnica več, najmanje na kmetih. V nekaterih podjetjih delajo s tehtnicami jako natančno, na pr.: na železnici, pošti, fabrikah, magazinih itd. Nadejati se sme, da bode kmalu vsaka občina imela svojo tehtnico , da bodo vse pridelke prodavali na tehtnico in vselej vedeli, koliko je kaj vredno. Tudi bodo znali, koliko je žival na teži zgubila, kedar se je bila v mesto odgnala, kajti bojazen, nemir, trud uplivajo tudi na težo. Kmet pa nima, da bi ljudem kar zastonj dajal. Časih mnogo simotamo barantajo za kakošno debelo prase. Tehtnica bi vsemu prepiru hitro konec storila. Koliko sena prodajo še zmiraj po «jcenjavi na vid. Enaka se godi zastran slame. Posamezni snopi niso vsi enaki, in če jih je mnogo, se prevarimo kmalu za kakošen cent. Kmetu se dela škoda, če prav le pri slami. Na večih posestvih kaže časih voz gnoja tehtati, zlasti če je enakomeren. Tako se izve, koliko živina potegne, pa tudi, koliko ga ie treba za hektar. Znamo nadalje, koliko je se navozilo v hlev, v skedenj. Vedeti , in sicer natančno vedeti ter prepričati se , to bodi skrb razumnemu kmetovalcu. Želeti je torej, da bi tehtnico in uteže bolj pogosto rabili, zlasti na kmetih. Tedaj bodo ljudje vse bolje cenili in mošnje polnili.