Št. 38. V Ljubljani, 21. septembra 1907. Leto III. Izhaja vsako soboto in velja po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. Posamezne številke po 10 vin. Na naročbe brez denarja se ne oziramo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Breg št. 12. GLASILO KMETSKE STRANKE NA NOTRANJSKEM. Inseratl se računajo za celo stran 36 K, za >/e strani 25 K, za 2 i s strani 18 K, za '/s strani 9 K, za >/io strani 5 K, %> strani 3 K. Pri večkratni objavi primeren pe¬ sa«— pust. - Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik“. D Vseslovenski trgovski shod v Ljubljani. Kakor poroča „Slov. Trgovski Vestnik", je sklenilo društvo „Merkur“ v Ljubljani, da priredi v nedeljo, dne 20. oktobra t. 1. v Ljubljani vseslovenski trgovski shod. Vse slovenske trgovske organizacije so se izrazile za shod. Sestavil se je poseben pripravljalen odbor, da določi program za shod, ki se mora izkazati kot veličastna manifestacija slovenskega trgovstva. Razni ugledni narodni gospodarji so že obljubili, da pridejo 2 0. vinotoka v Ljubljano. Brez ovinkov radi priznamo, da smatramo ta shod za eno najvažnejših slovenskih zborovanj: slovenski trgovski stan hoče za svoje stanovske potrebe in zahteve javno manifestirati, govoriti hoče tudi o slo¬ venskem trgovskem šolstvu in o položaju uslužbencev. Vsa slovenska javnost mora v pravilnem spoznavanju neizmerne važnosti krepkega narodnega trgovstva ta shod pozdraviti. Tako tudi mi a gr ar c i. Kakor agrarci za svoj kmetski stan kličemo po samopomoči in organizaciji, tako priznamo tudi drugim stanovom, da imajo prav, če se po istem načelu zdru¬ žijo v močno bojno vrsto. Z veseljem lahko tukaj kon- statujemo, da so notranjski trgovci delovanje naše kmetske stranke večinoma dobro podpirali. Vedeli so, da je premožen in krepak kmetski stan pogoj za dobro prospevanje trgovca, ki živi med kmetom. Mi smo prepričani pristaši zadružne ideje in delujemo za odpravo vseh tistih posredovalnih dobičkov, ki niso gospodarsko utemeljeni. Zaradi tega pa še zdaleka nismo kaki nasprotniki trgovcev v tem smislu, da bi jih smatrali za nepotrebne, češ da se producent (pro¬ izvajalec) in konsument (t. j. tisti, ki proizvod porabi) lahko sama neposredno najdeta. Le kratkovidno in le na papirju izpeljivo razmotrivanje v to zavaja. Kleri¬ kalce pa je zapeljala v napačno konsumarstvo politična strast. Nasprotno: prepričani smo, da bo trgovina vselej ostala, pa naj se tudi zadružništvo še tako lepo razvije, kajti posredovanje je samo že tako sila važno in tudi težavno ter tudi riskantno delo, daje utemeljeno, da se temu delu z vso glavo in kapitalom posveti cel stan. Trgovstvo je potrebno in bo vedno potrebno, in v interesu proizvajalca (n. pr. poljedelca) je, da more spraviti svoje izdelke v roke spretnega, izkušenega trgovstva. Zato agrarci pozdravljamo trgovski shod in po¬ življamo notranjske trgovce, da se vsi udeleže važnega zborovanja, ki naj njih stanu prinese obilo koristi. Politične vesti. Koroški „Mir“ je postal čisto drugačen, odkar se je preselil v Celovec nov slovenski odvetnik dr. Muller. Prejšnjemu edinemu slovenskemu odvetniku dr. Brejcu to ni prav prijetno. Prenehala je tista gonja med dr. Brejcem in ljubljanskimi klerikalci in tisti, ki so si očitali največe podlosti in izdaj alstva si leže v bratskem objemu. „Mir“ je postal listič, ki glede olikanosti stoji na nižini ljubljanskega „Slovenca“. Lepo je čitati, kako hvali klerikalni „Mir“ manevre in militarizem, še lepše pa, kako leži na trebuhu pred cesarjem, ki je bil ob manevrih v Celovcu, kakor da smo že dobili za to vsaj eno slovensko šolo na Ko¬ roškem. Pisava „Mira“ vzgaja h klečeplastvu. Končno pa tjidi slepa kura zrno najde. Čadežev na Brezju Korošci ne verjamejo in „Mir“ se ne upa pisati za čudeže, ker bi se mu Korošci smejali. Zato piše sledeče: „opozoriti moramo slovenske krščanske časni¬ karje, da se o rečeh, ki so v tesni zvezi z verskimi vprašanji, ne piše več, nego je treba, dokler stvar ni zadosti pojasnjena. Piše se namreč, kakor se nam zdi malo preveč, o nekem „čudežu“ v Brezjah." „Minulo je zdaj 25 let, ko so na Koroškem slovele neke svetnice. Stran 298. NOTRANJE« Letnik 111. V Pliberku so imeli eno zaprto, policija in zdravnik so jo nadzorovali, jedla ni nič, nosila je „Kristusove rane**, ki so krvavele, ne da bi zdravnik umel, kako, in nazadnje je bila vsa stvar le velika bla¬ maža za lahkoverno duhovščino. 1 * Take nauke daje „Mir -1 kranjskim klerikalcem in škofu. No, ti so previdni in ne dajo zdravniku besede radi one „čndežne ženske.** Pač pa se silno jeze nad koroškimi klerikalci in jim očitajo, da le zavist iz njih govori, ker delajo Brezje prehudo konkurenco koroškim kloštrom in božjim potom. Vprašanje ravnatelja na prvi državni gimnaziji v Ljubljani še ni rešeno. Profesor Štritof začasno vodi posle ravnatelja. V Trstu vprizarjajo socijaldemokrati velike de¬ monstracije. Mestni svet pa je sklenil, da v svoji upravi začne peči kruh in žemlje. Nagoabena pogajanja med Avstrijo in Ogrsko so došla do najbolj perečih točk. Vse kaže, da se bodo Ogri po grozovitem kričanju podali in privolili v av¬ strijsko stališče. Košut in Aponi že trobita „nazaj“. Seveda si bodo Ogri dali svoj gospodarski poraz pla¬ čati drugod in cesar jim bo dal obliže za bolečine v obliki raznih jezikovnih koncesij pri armadi (vse na stroške nemadjarskih narodov na Ogrskem) in bo pri¬ volil v neke „garancije za ustavo.** Listek. Morilec. Po francoskem. Obtoženca je zagovarjal mlad zagovornik, novinec, ki je nastopil prvikrat. Govoril je tako: „Dejanja ne morem tajiti, gospodje sodniki. Moj klijent, pošten uradnik, kateremu se ne da slabega očitati, dober in boječ človek, je umoril svojega gospo¬ darja v hipni jezi, ki se nam zdi neumljiva. Dovolite mi, da vam razjasnim psihologijo tega zločina, če se morem tako izraziti, pri tem nočem ničesar pomanjševati, ne opravičevati. Ko končam, bodete sodili. Ivan Nikolaj Lužer je sin poštenih starišev, ki so ga vzgojili v priprostega človeka, polnega spoštovanja do nekaterih reči. Tu je iskati vzrok njegovega zločina: v spošto¬ vanji ! Spoštovanje je čuvstvo, gospodje, katerega komaj še poznamo dandanes, prazna beseda je, ki je že davno izgubila vso moč. Morali bi poiskati gotove ponižne, v napredku zaostale rodbine, pri njih bi še našli to resno sporočilo, to vero v reči in osebe, to vero, ki ne trpi dvoma, ne posmeha, ne sumničenja. Ni možno, da bi bil kdo pošten, namreč pošten v popolnem pomenu te besede, če ni človek, ki je zmožen spoštovanja. Tak človek ima zavezane oči. On veruje. Mi, kojih oči široko odprte gledajo v svet, ki živimo tu v palači pravice, ki je svetišče, kamor pridejo Domače vesti. Vodstvo c. kr. okrajnega glavarstva v Po¬ stojni je v tekočem tednu prevzel vladni tajnik go¬ spod Silvo Domicelj. Dosedanji okrajni glavar gospod Štefan Lapajne je dobil do stalnega upokojenja dopust in se je že preselil v Ljubljano. Pevsko društvo „Postojna“ naznanja vsem svojim izvršujočim članom, da se prične z rednimi pevskimi vajami počenši z mesecem oktobrom. Prva pevska vaja je v sredo, dne 2. oktobra ob 8. uri zvečer. Ker se je radi epidemije pričelo letos bolj pozno s pevskimi vajami, se poživljajo p. n. gg. pevci, da radi tega odslej bolj pridno posečajo pevske vaje. Odbor. Legar se je pojavil na Gradišču pri Vipavi. Do sedaj je obolelo 12 oseb. Deželna vlada je odredila strogo izolacijo bolnikov, da se razširjanje bolezni, kolikor mogoče, omeji. — V Postojni je bil v prete¬ čenem tednu le en nov slučaj legarja. Drugi bolniki bodo po mnenju zdravnikov tekom 14 dni popolnoma okrevali. Za ljudsko knjižnico v Matenjivasi sta po¬ slala posebno lepo zbirko g. L. Cvetnič, c. kr. poštni kontrolor v p. v Št. Petru ter g. Benedek, nadučitelj v Planini. Bodi jima na tem mestu izrečena najiskrenejša zahvala. vse grdobije človeštva, mi, ki smo zaupniki sramote, udani zagovorniki človeških lopovščin, opora, da ne rečem podpora vseh potepuhov in vlačug od kneza do berača, mi, ki sprejemamo sočutno, odpuščajoč dobro¬ hotno, vse hudodelce, da jih zagovarjamo pred vami, mi, ki, ako resnično ljubimo svoj poklic, merimo svojo zagovorniško sočutje z velikostjo hudodelstva, mi ne moremo imeti spoštovanja v duši. Mi spoznavamo jasno, da prihaja pohujšanje od najvišjih mogotcev do berača, mi vemo sredstvo, kako se vse zgodi, kako se vse napravi in vse prodaja. Surova je kupčija, ki zamenjuje službe in časti za denar, finejša je ona, ki daje te v zameno za naslove in deleže v industrijalnih podjetjih, prav priprosta pa je, če jih daje za poljub ženske. Naša dolžnost in naš poklic nas prisili, da ničesar ne prezremo, sili nas sumničiti celi svet, saj so vsi ljudje sumljivi; začudenje pa nas obhaja, veliko začudenje, če stojim pred možem, ki kot morilec sedi tu pred nami in ima vendar v svojem srcu mogočno vero spošto¬ vanja, vero, ki je tako močna, da je postal njena žrtev. Mi, gospodje, mi varujemo čast tako, kakor skrbimo za snažnost, iz studa pred nizkotnim, vsled čuvstva osebne vrednosti in ponosa; a mi nimamo za njo v srcu slepe vere, prirojene, kot ta človek. Naj vam povem povest njegovega življenja: Bil je vzgojen, kot so se vzgajali nekdaj otroci, po načelu, ki vsa človeška dejanja razdeljuje v dve vrsti: v dobra in slaba. Dobro je nepremagljiva moč, ki se razlikuje od slabega, kakor se razlikuje Letnik lil. NOTRANJEC Stran 299, Južna železnica pošilja zadnji čas z velikim veseljem na postojnsko postajo mlade, sloveščine ne¬ zmožne germančke kot uradnike, najbrže v ta namen, da se tu priučijo par besed našega jezika. Sedaj imamo kar dva taka gospoda, ki jim smrdi vse, kar je na¬ šega že od daleč. Prvi sliši na ime Štefan o, drugi se zove Lušickij. Prav „pristna“ nemška imena. Zlasti se pa prvi odlikuje.v zagrizenosti. Tako je nedavno od priprostega delavca, ki je uslužben v lesni trgovini, zahte¬ val, da govori nemški rekoč: „Sprechensienichtdeutsch?“ Seveda mu je ta mož nato pošteno in primerno odgo¬ voril. To je že preneumno, da bi taki mladi, naduti nemški petelinčki izzivali s tem, da se mora v pisarni nemško govoriti raditega, ker niso oni zmožni našega jezika. Cernu hodijo potem k nam v službovanje, ko jim sili srce „zum deutschen Rhein hinauf". Mi zahte¬ vamo, da se nam da slovenščine popolnoma vešče nra- dnike na tukajšnjo postajo. Za »Sokolski dom v Postojni 41 je darovala najdeno svoto eno K 2 vin. gdč. Mimi Mislej, ki ji izrekamo iskreno zahvala. Živela! Most preko Pivke pri Vel. Potoku in k temu spadajoči del projektirane ceste je pričela pretečeni teden graditi dunajska tvrdka Ackerman. Ako ne na¬ stanejo kake nepričakovane ovire, bo delo še pred zimo izvršeno. Most bo deloma iz betona, deloma že¬ dan od noči. Njegov oče ni bil izmed onih duhovitih mož, kateri gledajo svet iz višine in vidijo tudi izvir verovanja in spoznavajo družabne potrebe, ki so začetek omenjene razlike človeških dejanj. Vzrastel je in bil je veren in zaupljiv, navdušen in omejen. Ko je bil star dvaindvajset let, so ga oženili. Izbrali so mu za ženo sestričino, katera je bila vzgo¬ jena kot on, čista kot on. Imel je torej neprecenljivo srečo, da je dobil za družico pošteno, odkritosrčno ženo, kar je najti vedno težje na svetu, a je vendar naj¬ večje vrednosti. Svojo mater je oboževal, kakor se obožujejo le matere onih rodbin, kjer se spoštujejo stariši z onim globokim čuvstvom, ki se navadno goji le za božanstvo. Tudi svoji ženi je doprinašal podobna čuvstva, komaj malo slabejša. In živel je v popolni nevednosti slabega, v trdovratni poštenosti in tihi sreči, ki ga je popolnoma ločila od sveta. Varal ni nikogar in niti slutil ni, da bi zamogel kdo varati njega. Nekaj dni pred svojo poroko je vstopil kot bla¬ gajnik v banko gospoda Langla, čigar morilec je postal pozneje. Gospodje sodniki, dokazano je po pričevanji gospe Langle in njenega brata gospoda Pertu, po pričevanji cele rodbine in vseh višjih nastavljencev te banke, da je bil Lužer uzoren uradnik, pošten, ndan, dobrosrčen, reden in poln spoštljivosti do svojega gospodarja. Za vzorno ponašanje je užival vedno zasluženi ugled. Tudi o njegovi ženi se je govorilo samo dobro. lezen. Cesta na mostu bo skoraj v isti visočini, kakor je prostor pred jamskim vhodom in jo sedaj voda tudi ob največji povodnji ne bo dosegla. Ker je most najkočljivejša in tudi najdražja točka cestne zveze med Postojno, Studencem in Bukovjem, zato smemo upati, da se bo, ako se most letos zgradi, v spomladi nadaljevalo z delom ceste proti Zagonu. Na šolah v Postojni se prične letošnje šolsko leto 1. oktobra 1.1. — Ob tej priliki opozarjamo na preveliko važnost meščanske šole, ki se je otvo- rila lansko leto. Učenci, ki dovrše to šolo, lahko vstopajo v razna druga učilišča, kakor v 3. (oziroma 4. razred) realke, na učiteljišče, na mnogovrstne stro¬ kovne šole (za umetno ključavničarstvo, za elektro¬ tehniko, za lesno in kiparsko obrt itd.), na razne državne obrtne šole, višja kmetijska učilišča, trgovske šole in trgovske akademije, navtične (brodarske) šole, gozdarske šole i. dr. Meščanska šola ima poleg tega, da pripravlja učence za višje šole, tudi ta prevažen namen, da vzgojuje omikane in izurjene srednje stanove, osobito trgovce in obrtnike. Le svojim 518 meščanskim šolam se ima zahvaliti Češka, da sta obrtnost in trgovstvo v tej deželi tako razviti, kakor v nobeni drugi avstrijski kronovini. Le žal, da se je pri nas na Kranjskem doslej vse premalo storilo za meščansko šolstvo. Še celo v Dalmaciji, tej pastorki Kar mu je zbolela dobra družica na legarju ter je umrla. Vsekako je občutil Lužer globoko žalost, a ni je kazal na vnanje. Le bledi njegov obraz in utrujenost, ki je ležala nad njim, sta pričala, kako globoka je rana. Sedaj, gospodje, se je zgodilo nekaj čisto na¬ ravnega. Mož je bil oženjen deset let, deset let ga je raz¬ vajala dobra žena, vedno je bila poleg njega. Pogrešal jo je vedno, zjutraj in zvečer je pogrešal njenih Iju- beznjivih pozdravov, pogrešal je nežnega šumenja ženskih kril, pogrešal je onega ljubkovanja, zdaj zaljubljenega, zdaj materinskega, ki možu olajšuje življenje, one lju¬ beče navzočnosti, ki pomaga čez težke ure, pogrešal je vseh onih malenkosti, katerih ne čutimo, a so nam postale neobhodno potrebne. Ni mogel več živeti sam. Da prebije dolge večere, navadil se je hoditi v bližnjo krčmo. Pil je svoje pivo in sedel mirno, raztreseno sledeč kroglam biljara, ki so bežale in se podile pod oblaki dima, poslušal pogovore igralcev, pogovore po¬ litikov in smeh, ki se je razlegal po dvorani, povzročen po krepkih šalah. Zadremal je večkrat od trudnosti in dolgočasja. A v globini srca je nosil neutešljivo hrepe¬ nenje po ženski. Nehote se je približal vsak večer mizi, kjer je sedela blagajničarka, majhna plavolaska; nepre¬ magljiva privlačna sila je bila zanj, ker je bila ženska. Začela sta govoriti in postala je sladka navada zanj, preživeti ob njeni strani svoje večere. Bila je ljubka in prikupljiva ta ženska, kakor je navada onih, Stran 300. NOTRANJEC Letnik III. avstrijski, so bolje skrbeli za srednji stan, kajti tudi v tej deželi se je ustanovilo že 8 meščanskih šol. — Zato pa tudi najgorkeje priporočamo vsem roditeljem, da pridno pošiljajo svoje otroke na prvo slovensko meščansko šolo v Postojno, kjer se otvori letos razun I. razreda tudi že II. razred. Za vstop v I. razred je potrebno samo, da dovrši učenec z dobrim uspehom 5. šolsko leto (ni treba 5. razred) kateresibodi ljudske šole, a pri vstopu se mora izkazati z zadnjim šolskim izpričevalom in s krstnim listom. Ljudska knjižnica v Postojni, ki je bila radi legarja nekaj časa zaprta, prične svoje redno poslo¬ vanje, začenši v nedeljo, dne 22. t. m., kakor po navadi, od 11.—12. ure dopoldne. Goškega župana so deli pod ključ. Iz Vipave se nam poroča: Župan iz Goč je bil od c. kr. okraj¬ nega glavarstva v Postojni klican na uradni dan v Vipavo. On je prišel, a zmota je hotela, da je g. gla¬ var dotični akt doma pozabil. Obravnave ni bilo, mož je mislil, da je prišel zastonj. Vabljen je bil zopet na zadnji uradni dan, a v neki drugi zadevi. Mož misleč, da je vabljen v isti zadevi, je bil silno nejevoljen, da se mu dela nepotrebna pota. Pri zaslišanju je bil ne¬ koliko preglasen. Plemič livnogradski ga osorno pogleda in zarohni, župan odgovarja v istem tonu. Andrejka ki prodajajo svoje smehljaje. Vedno bolj se je je oklepal Lužer, akoravno je ni poznal in ni vedel njene pre¬ teklosti, se je zaljubil vanjo in to samo zato, ker ni poznal nobene druge. Plavolaska je bila premetena, zapazila je kmalu, da se lahko okoristi in premišljevati je jela resno, kaj bi se dalo storiti. Prišla je do sklepa, da se mora Lužer z njo poročiti. Dosegla je svoj namen z lahka. Ali je potrebno, gospodje sodniki, da vam razlagam, kakšen je bil ta zakon? Deklica, koje preteklost je bila polna madežev, ni postala vsled možitve boljša, temuč nasprotno, postala je brezstidna. Z neprimerno zvijačo je varala svojega poštenega soproga, neštetokrat, z vsemi uradniki banke, kakor pričajo pisma. Rekel sem: z vsemi, zdi se mi kakor, da bi ji bilo ravno to povzročalo posebno veselje, da vsi vedo za njegovo sramoto. A mož ni slutil ničesar. Slednjič je, iz lahko umljivih razlogov, zapeljala v svoje mreže še devetnajstletnega sina gospoda Lan- gleja ter ga je dobila popolnoma v oblast. Gospod Langle, ki je poprej vsed prijateljstva do svojega vestnega uradnika molčal, je sedaj, ko je videl lastnega sina v rokah nevarne ženske, skenil, razjasniti soprogu vse. Precej, še v silni jezi, dal je poklicati gospoda Lužera in mu je povedal vse. Naj vam, gospodje sodniki, sedaj preberem opis hudodelstva, kakor ga je opisal umirajoči gospod Langle sam: pošlje po orožnike in ukaže župana 24 ur zapreti. Drugi župani prosijo zanj in po preteku 3 ur ga je slavni koncipist Andrejka zopet spustil na prosto. Iz Planine pri Vipavi. V nedolgem času je izšlo dvoje dopisov v vrlem „Notranjcu“. Dopisa sta v živo zadela znanega „Domoljubovega“ dopisnika, ki je vso učenost z žlico požrl. Ker pa strelja ta znani resnicoljubnež za plotom in vzbuja „sum“, kakor slišim, name, češ da sem jaz „Notranjčev“ dopisnik iz Planine, izjavljam in prosim slavno uredništvo, da blagovoli potrditi, da nisem bil jaz do sedaj ,.Notranj¬ čev" dopisnik iz Planine. Ivan Vuga, nadučitelj. Opomba uredništva: Potrdimo!. Iz St. Petra. Dne 17. septembra popoludne ob 4. uri se je vršila tukaj volitev občinskega odbora (vsled rekurza v tretjič!) za prvi volilni razred. Izvoljeni so bili sami naprednjaki. Klerikalci se volitve niso udeležili, ker se jim je dozdevalo, da bi tudi vkljub na pomoč hitelih častnih klerikalnih občanov častno pogoreli. Za uspešno izvolitev gre čast in slava vstrajnim in zvestim gospodom na postaji v Št. Petru kakor tudi gospodu veleposestniku Deklevu v Postojni. Odbor ljudskoizobraževalnega društva v Dolenjivasi pri Senožečah se najprisrčneje zahvaljuje c. kr. kmetijski družbi kranjski, ki je poslala za knjiž¬ nico 15 podučnih knjig, kakor tudi „Slov. Matici", ki Izvedel sem, da je moj sin včeraj podaril ženi Lužerja deset tisoč frankov. Silna jeza me je zgrabila pri tem, močnejša je bila od razuma. Nikdar nisem dvomil nad poštenjem Lužerja, a mnogokrat je slepota nevarnejša kot prave napake. Dal sem ga poklicati in rekel sem mu, da sem žal prisiljen, ga odpustiti iz službe. Ves prestrašen je stal pred menoj, ni razumel zakaj. Z nekako živahnostjo je zahteval pojasnila. Odrekel sem mu to, povdarjajoč, da so razlogi popolnoma intimni. Mislil je, da ga sumičim česa dru- zega, zelo bled me je začel rotiti, naj mu vendar ne zakrivam ničesar. Ker sem le molčal, začel me je psovati, postal je pri tem tako razburjen, da sem se ga bal. Ker me je z neko opazko zadel v srce, se nisem mogel več zadrževati, povedal sem mu vse. Stal je kakor okamnjen pred menoj, bulil v me oči; kar hipoma zgrabi dolge škarje, ki leže na moji pisalni mizi, vzdigne roko in v tistem trenutku čutim nekaj na vratu nad prsi, a ni me bolelo. Glejte, gospodje sodniki, tako priprosto je ta dogodek opisal umorjeni gospod Langle. Kaj naj še rečem v zagovor svojega klijenta? Spoštoval je svojo drugo ženo slepo, ker je s spoznanjem in razumom spoštoval svojo prvo ženo." Po kratkem posvetovanji je bil obdolženec oproščen. Letnik III. NOTRANJEC Stran 301. je naklonila 55 zabavnih in podučnih spisov. Da bi našli še mnogo posnemalcev! Vlada ne oddaja žvepljenega ogljika. To vest je dobila s posredovanjem g. Gombača matenjska kme¬ tijska podružnica. Tudi aparatov za pokončevanje ogercev ne oddaja, temveč izključno le za uničevanje trtne uši. Ne kaže torej druzega, nego pridno zemljo obračati, da pride črv na vrh, kjer vsled svoje než¬ nosti kmalu pogine. „Slovenec“ zadnji čas pošilja polno pretiranih poročil o postojnskem legarju med svet. Preveliko skrb si delajo slovenčevci za Postojno. Prepričani pa smo, da hočejo s takimi lažmi trgu le škodovati. Čudno se nam zdi, da ne poroča raje o nekem oklofutanem filo¬ zofu v Postojni, dalje o nekem adjunktu, ki je fungiral pri postavljanju mlajev kot komandant, potem kako so napeljali električni tok brez vednosti trž. oskrbništva, kako so pletli vence za novo mašo itd. Pometajte raje pred svojim pragom, smeti je dovolj. Z enako pičo hranite pa raje svojo prečastito duhovščino. Sicer pa postojnske dopisnike še čaka prilika, da stopijo z imeni na dan. Pekarija gg. Križe in Istenič se otvori v Postojni dne 1. oktobra in se bode prodajal kruh na vago. Upamo, da bode nova pekarija dobro uspevala. Ker sta oba gospoda domačina, ju priporočamo. Prosveta. Družba sv. Cirila in Metoda je izdala umet¬ niško izdelane sprejemnice za vse redne svoje člane in podpornike. Storila je to radi tega, da se članom preskrbi lep viden znak članstva pri naši družbi. Te vsprejemnice z umetniško sliko sv. Cirila in Metoda je mogoče tudi v okvir dati. Na sprejemnici je natisnjen tudi izvleček družbinih pravil. Podružnice naj bi na¬ ročile večje število teh sprejemnic, s katerimi naj bi privezali tesneje ude naši družbi. Vsak, ki prejme to vsprejemnico, naj bi vplačal vsaj 20 v, — seveda bi bil višji znesek družbi še bolj všeč. „Družbe sv, Cirila in Metoda" koledar je že v tisku in inseratni del bo zaključil svoje na¬ biralno delovanje s 1. oktobrom. Slovenske tvrdke naj vpoštevajo, da je ta koledar najbolj razširjen in ga je najti v vsaki narodni hiši. — Cene inseratom so odmerjene jako zmerno, vsled tega pričakujemo, da se bodo solidne narodne tvrdke prijavile na vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, Narodno gospodarstvo. Trgovska-obrtna zadruga v Ljubljani’, regi¬ strirana zadruga z omejenim jamstvom, je vpisana v zadružni register po sklepu c. kr. deželnega kot trgov- s kega sodišča v Ljubljani z dne 8. septembra 1907, št. firm 741/7. Naši sloveski trgovci in obrtniki so tako dobili svoj denarni zavod, čegar namen je izboljševati trgovino in obrt. Novi denarni zavod bo dajal svojim članom posojila in jim preskrboval kredit po kolikor možno nizki ceni. Preskrboval bo svojim članom sredstev v trgovske in obrtne namene, zlasti tudi dobavne kav¬ cije ter tako olajševal našim domačim trgovcem in obrtnikom udeležbo pri oddaji javnih del. Trgovsko- obrtna zadruga bo pomagala svojim članom pri skupnih podjetjih, osobito pri skupnem nabavljanju, odnosno skupnem razpečavanju trgovskega in obrtnega blaga. Snovala bo za svoje člane naprave, ki povzdiguje trgovsko in obrtno obratovanje. Jamstvo zadruge je omejeno. Zadružni deleži so dvojni: glavni po 100 K, opravilni po 2 K. Deleži se plačujejo v gotovini pri vstopu. Šte¬ vilo članov je neomejeno. V zadrugo sprejema načelstvo fizične in juristične osebe, ki se morejo vezati po pogodbah. Denarni zavod je zasnovan na taki podlagi, da je pristop mogoč vsakemu tudi manj premožnemu. Pričakujemo, da se posebno naše trgovsto in obrtništvo oklene no¬ vega zavoda polnoštevilno. Trgovska-obrtna zadruga bo sprejemala hranilne vloge in denar v tekoči račun. Hranilne vloge so po določbah zadružnih pravil dvojne. Prva skupina hranilnih vlog so tiste vloge, ki se sprejemajo od vsakogar, če je član zadruge ali ne. Druga skupina so hranilne vloge, ki jih morejo vlagati le člani, ki so vplačali vsaj en opravilni delež po 2 K. Zadruga daje s tem svojim članom priliko, da z pla¬ čevanjem vlog po 1 K na teden prihranijo tekom petih let dobro obrestovano glavnico tristo kron. Ta narašča iz 260 tedenskih vplačil po 1 krono in iz obresti v znesku 40 kron od teh vplačil. S to uredbo je dana zlasti trgovskemu naraščaju ugodna in lepa priložnost za hranjenje. Poživljamo in vabimo naše trgovstvo in obrtništvo, da se pridno oglaša za pristop. Čim mnogo- brojnejši bo odziv, tem lepši vspeh bo zagotovljen no¬ vemu zavodu. Stanovska organizacija je z ustanovitvijo tega zavoda storila krepek korak naprej in zadobila krepko oporo. 29. t. m. se vrši ustanovni občni zbor. Vpis trgovsko-obrtne zadruge so izposlovali gg.: Ivan Knez, Alojzij Lilleg, Josip Vidmar. Uravnava letnih in živinskih sejmov v Ljubljani. V smislu sklepa ljubljanskega občinskega sveta je deželna vlada dovolila, da se popolnoma opuste dosedanji letni blagovni sejmi in da se uvedejo vsako sredo živinski sejmi. Ako pade sreda na praznik, se vrši semenj en dan poprej. Na te živinske sejme se sme prignati vole, bike, krave, teleta, kozle, koze, ovce jančke in prašiče; vsako prvo sredo v mesecu se smejo prodajati tudi konji. Prodaja majhnih teličkov, kot klavno živino, je prepovedana. Sejmi so se pričeli v tem mesecu. T. V. Hranilnica in posojilnica v Senožečah, regi- strovana zadruga z neomejenim poroštvom, ustanovljena od pristašev »Kmetske stranke", bo začela v kratkem poslovati. Shod gostilničarjev, ki se je vršil v torek v Ljubljani, je prav dobro uspel. Med drugimi stanov- Stran 302. NOTRANJEC Letnik III. • skimi zahtevami se je sklenilo delati na ustanovitev lastne pivovarne na Gorenjskem. Z njo hočejo omejiti npliv in moč kartela, ki so ga nemške pivovarne skle¬ nile. Zahtevalo se je tndi odpravo vinske posknševalne kleti v Ljubljani. Rž in detelja. Prav je, da sejemo deteljo med rž. Detelja med ovsom in ječmenom ne vspeva, ker se spomladi rada posuši. Rž in detelja rabita dosti fosfor¬ jeve kisline. Zato je dobro gnojiti polje poleg hlevskega gnoja še s Tomasovo žlidro in sicer se rabi pet centov za hektar. Pridelek obilno plača izdatke za nmetno gno¬ jilo. Rž se naj seje v suhem vremenu, ker ji mokrota še bolj škoduje, kakor drugemu žitu. Endivijo treba zvezati, da postane rumenkasta. Dobro je tndi, če se jo pokrije s staro vrečo. Detelja je dobra za kokosi. Dostikrat nesejo kokoši jajca z mehko lupino. To se zgodi, če ne dobe dovolj apna. V detelji je razmemo zelo veliko apna, (33 krat toliko kot v životu,) zato je dobro, če krmimo kokoši z deteljo, tembolj ker je apno v detelji zelo lahko prebavljivo. Iz detelje je treba napraviti rezanco ter jo pred porabo kako uro kuhati. Skuhani detelji se lahko pridene otrobe, moko ali kaj druzega. Kokoši, katere krmimo z deteljo, ne postanejo predebele, kar je za kokošjerejo važno, zakaj predebele kokoši nimajo oplojenih jajc. Ali pospešuje umetno gnojenje rast plevela? Če gnojimo žito, smo pognojili tudi plevelu. Zato se plevel na pognojenih njivah bolj razvija kot na ne- pognojenih. Vendar bi bilo neumno zaradi tega dejstva opustiti umetno gnojenje. Saj imamo sredstva zoper plevel. Važno je, da prekopljemo, kakor hitro mogoče, stmišče, da zadušimo plevel. Mnogokrat pride plevelovo seme tndi z mešanim gnojem, ki ni dovolj preležan na polje. Najvažnejše pa je, da sejemo le čisto seme. Mi¬ sleči kmetovalec se ne bo strašil truda, ki mu prozroča čiščenje semena in se bo nveril, da umetni gnoj ne razmnožuje plevela na polju. Zveza slovenskih zadrug. V Ljubljani se je osnovala „Zveza slovenskih zadrug", registrovana zadruga z omejeno zavezo. Njen okoliš obsega Kranjsko, Koroško, Štajersko, Goriško- Gradiščansko, Trst in Istro. Zveza bo vršila sledeče naloge : 1. revidirala bo včlanjene zadruge v smislu revi¬ zijskega zakona, 2. storila vse korake, da varuje interese svojih zadrug, 3. vzdrževala poslovne odnošaje med sabo in zadrugami-članicami in med njimi samimi. Posredovala bo med zadrugami denarno zravnavo, vršila bo pa tudi blagovne posle s tem, da bo nakupovala za svoje zadruge in društva razne potrebščine, predvsem kme¬ tijske, spravljala in prodajala bo pridelke in izdelke članov ter posredovala naročila države, dežele, občin itd pri zadrugah. Zadružni delež je zelo nizko odmerjen z 10 K vpisnina znaša le 10 kron. Z ustanovitvijo „Zveze slovenskih zadrug" se je ugodilo pereči potrebi osobito kranjskih zadrug vseh vrst, ki so doslej pogrešale živahne centrale, iz katere bi jim dohajalo bodrilo in pouk. Že opetovano smo v „Notranjcu“ pisali, da nam treba „Zveze“, iz katere izhaja življenje. Celjska „Zveza“, ki je sicer vzorno upravljana, nam je bila nekako predaleč, da bi mogla vse naloge „Zveze“ v svojem obširnem delokrogu vršiti. In uprav v zadnjih mesecih, kar je celjska „Zveza" začela delati s podvojeno močjo, odkar razvija veli¬ kansko ustanavljujočo delavnost na Štajerskem, se nam je žalostilo, ko smo videli, da treba take življenja polne agilnosti tudi, ali celo še bolj, pri nas na Kranj¬ skem. Vse to pa bi celjska „Zveza“ komaj vršiti mogla. Zato se je sporazumno s celjsko „Zvezo“ izvršila usta¬ novitev „Zveze slovenskih zadrug". Zavezi se bosta druga drugo izpopolnjevali in se podpirali. Z ustanovitvijo „ZSZ“ je odstranjena zadnja ovira za razvoj našega zadružništva. Odslej bomo mnogo lažje delali na zadružnem polju. Po svetu. Kaj čutijo umirajoči. Hribolazec, ki je bil padel iz nebotične skale, je pripovedoval, da si je bil med padanjem svest nevarnosti, vendar ni občutil strahu. Drngega ni mislil kot: Kako dolgo bom neki padal, ali bom padel na skalo ali med kamenje? Utopljenec, ki so ga s težavo rešili smrti, je pripovedoval, da ni v trenutku, ko se je zgrnila voda nad njegovo glavo, drngega mislil kot na to, da je škoda, ker ni prebral lepe povesti, katero je bil pričel isti dan čitati. Dosti huje se je godilo obešencu. Ko je začutil, da se je vrv krog vratu nategnila, je izgubil zavest. Ko so odrezali vrv in se je s težavo zbudil k življenju, pravil je, da so bile kratke minute, ko je visel, zanj večnost. Zdelo se mu je, da potuje brezkončno po vesoljstvu med samimi poha¬ bljenimi samomorilci, ki so na peklenski način plesali krog njega. Ta čas je bil tako strašen, da rajši prebije najhujše vdarce usode, kakor da bi se poskusil še enkrat usmrtiti. Zdrava rodbina. Na Angleškem živi sedem bratov Valkeri, ki štejejo shupaj 530 let. Najmlajši je 11 let star. Tudi njih stariši so bili več kot 90 let stari, ko so umrli. Materinska ljubezen. V Raceburgu na Nemškem je padel otrok brivca Rudolfa v škaf vrele vode. Zdrav¬ niki so spoznali, daje rešitev le mogoča, če se pokrijejo rane s kožo zdravega človeka. Otrokova mati je bila takoj pripravljena se žrtvovati za svoje dete; zdravniki so ji izrezali velike kose kože. Otrok je rešen, a mati je v smrtni nevarnosti. Šest dni po poroki se je usmrtil iz neznanega vzroka uradnik Martinič v Pragi. Letnik III. NOTRANJEC Stran 303. Nadporočnik in jurist — sušilca. Oficir Arpad gtoinički je izstopil iz svojega stanu ter se začel učiti, kako se prekaja meso. Zdaj je še njegov brat, ki je študiral jus v Budimpešti, obesil učenje na klin in tudi vstopil kot vajenec. Oba upata, da bosta kot sušilca obogatela. Bik usmrtil žensko. Stajerc Lenart Straser je hotel upreči bika. Pri tem delu mu je pomagala sinaha. Ko je mlada žena hotela živali navezati na¬ gobčnik, je sunil bik starega Lenarta, da je padel, potem pa začel obdelovati ženo z rogmi. Razmesaril ji je trebuh tako, da je čez 24 ur v strašnih mukah umrla. Zapustila je pet otrok v starosti od treh mesecev do sedem let. Za kratek čas. Triletnemu Janezku, ki se je vedno rad štel med velike, se je nekoč nekaj pripetilo. Mati so zavpili: „0 ti prešiček ti!“, a so dobili ogorčeni odgovor: „ Janezek, ni prešiček ne!“ „No kaj pa si?“ — „Janezek je velik prešič“, se odreže otrok. Zet: „Oče, saj ste rekli, da se bom začudil, ko dobim doto. Do zdaj nisem ničesar dobil!“ Tast: No, saj se čudiš. Ali ne? Teta: „Lepo je, da me obiščete, otročički . . .“ Francelj: „Oče so rekli, da nas nočejo doma, ker smo preglasni." Stric: „Makso, ti se učiš medicine. Svetuj mi kaj, ker mi peša spomin!“ Nečak: „Za izvrstno sredstvo vem, striček. Posodi mi 200 K. — Tega ne boš nikoli pozabil!“ Loterijske številke. Trst, 14. septembra. 9 1885 881 Praga, 18. septembra .... 50 85 86 29 16 Proda se: 1 landauer, 1 polpokrita ko¬ čija, 1 lepe sani, koleselj, 3 lepe konjske oprave, ~ • : več vozov in razno orodje. . . - Kdor želi kaj kupiti, naj se zglasi v Cerknici št. 41 pri gospej Manici Mii avec v nedeljo, dne 29. t. m., ob 3. uri popoldne. Sprejmem v oskrbo in hrano. — Jos. Kraigher v Postojni. PodnanoSha mlekarska in sirarska zadruga —v Hruševju - :— razpolaga z rečjo množino finega sira 35 (pol emendoica) in ga prodaja po 1 K 60 v. loko Hruševje. Naročila se točno izvršujejo. Priporočamo se za obila naročila. Zarezano strešno opeko (Falz) navadno strešno opeko, kakor tudi zidak, žlebak in vsako drugovrstno opeko ima v zalogi Harol Jelovšek opekarnar na Vrhniki (Notranjsko). Dva krepka dečka poštenih štarišev, ki imata veselje do trgovine, sprejme takoj I. Brinšek, trgovina z mešanim blagom, Trnovo na Notranjskem. Zahtevajte cenike zastonj in poštnine prosto. Franc Čuden najstarejša eksportna tvrdka na debelo in drobno. Upap in trgovec zlatarne im srebrnine v LJUBLJANI. Delničar prvih združenih tovarn ur »Union« v Bielu, Genovi in Glashutte. rzjb \A Notranjska posojilnica v Postojni registrovana zadruga z omejenim poroštvom Posluje vsak torek in petek od 9.—12. ure - dopoludne. == o © Obrestuje hranilne vloge po 4 , / 2 °/» brez odbitka rent¬ nega davka, katerega plačuje sama. 1 Daje posojila proti vknjižbi po 5'/, in amortizaciji najmanj 1 na osobni kredit po 6%. © © © Prošnje za posojila se sprejemajo le ob torkih, posojila se izplačujejo le ob petkih. Stran 304. NOTRANJEC Letnik m. Svetovnoznana postojnska jama je odprta vsak dan ob pol 11. nri dopoludne in je izključno električno razsvetljena. Od 1. marca do 31. oktobra je odprta tudi ob pol 4. uri proti vstopnini K 5'— za osebo. Ob nedeljah in praznikih pa le K 3*— za osebo. dovoljujejo se večjim družbam. — Podrobna pojasnila in potrebni pouk da vsakomur nemudoma in brezplačno £ EDVRRD TfiVČRR v Ljubljani O 11 št. 35 , Kolodvorske ulice št. 35, j j nasproti starš TišEerjevi gostilni. — traja samo 5 do 6 dni. vozi se najcenejše s prekrasno opremljenimi ekspresnimi parobrodl, takozvanimi Knlser IViihelm II., Krcnprinz Wilhe9m in Kaiser Vifiihem der Grosse, kateri so naj večji in najvarnejši na svetu. Notranjci, rabite narodni kolek v korist družbe sv. Cirila in Metoda! Izdajatelj Maks Šeber. — Odgovorni urednik Mihael Rožanec. — Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.