23. štev.
V Kranju, dne 9. junija 1917.
Leto V.
Izhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4—, za pol leta K 2-—, za četrt leta K 1— Za vse druge države in Ameriko K 560.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati. Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin. za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj.
Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775.
Boj za Trst.
Dunaj, 2. junija.
Davi se je ponesrečil pri Gorici sovražen napad. Sicer ob Soči samo topovski boji in jako živahno letalsko delovanje, Naši bojni letalci so zbili v zračnem boju dve sovražni letali. Na tirolski fronti so vzele meseca maja naše napadov željne čete 8 oficirjev, 728 mož, 10 strojnih pušk in 2 metala granat iz sovražnih pozicij.
Dunaj, 3. junija.
V ozemlju Sv. Marka pri Gorici so vrgli oddelki stotnika Sonnewenda sovražnika z rezkim sunkom iz njegovih najsprednejših jarkov. Pustil nam je 10 oficirjev, 500 mož in 4 strojne puške.
Italijanski letalci so obmetali Trst in istrske kraje z bombami. V Trstu je bila ubita ena žena in en otrok.
Dogodki na morju.
Dunaj, 2. junija.
V noči od 31. maja na 1. junija je vladalo v ozemlju Trsta in na sosednem obrežju živahno ponočno letalsko delovanje, pri čemur so naša pomorska letala železniške naprave in druge vojaške objekte v Cervinjanu in in St. Giorgio di No-garo obložila z bombami z opaženim uspehom. Sovražni letalski napadi na Trst in okolico so u-bili enega dečka. Materijalne škode ni. Pri nočnem zasledovanju se je posrečilo našemu letalcu poročniku linijske ladje Banfieldu, sestreliti sovražno letalo na sovražnem ozemlju. Mi nismo izgubili nikakega letala.
Dunaj, 4. junija.
Vzhodno od Gorice je poskusil sovražnik večkrat zopet zavzeti predvčerajšnjim na nas izgubljene jarke. Vsi napadi so bili brezuspešni, naš plen se je zvišal nad 11 častnikov, 600 mož in 9 strojnih pušk. Na Fajtjem hribu smo dvignili 33 Italijanov iz sovražnih pozicij. V pokrajini pri Jamljah je bilo bojno delovanje bistveno živahnejše. Pri Arcu na južnem tirolskem smo zbili italijanski hidroplan. Kakor je razvidno iz zelo previdnih cenitev, prekašajo izgube Italijanov v deseti bitki ob Soči vse, kar je bil sovražnih pri prejšnjih navalih žrtvoval človeških življen in ljudske sile svoji zavojevalni politiki. Dognali smo tekom 19dnevne borbe, da je bilo v prvi črti najmanj 35 italijanskih divizij. Proti odseku fronte, širokem 40 kilometrov, je torej jurišala najmanj polovica vse italijanske vojske. Izgube, ki jih je imel pri teh žrtvah napadalec, na mrtvih in ranjenih presegajo gotovo 161.000 mož. Poleg tega smo odvzeli sovražniku 16.000 vjetih, tako da dobimo, za Italijane ugodno računano, skupno izgubo 180.000 mož. Tej izgubi nasproti stoji za sovražnika zasedenje gore Kuk in v razvaline sestreljene vasi Jamlje kot pridobitev na prostoru, dosti malo za zmagoslavje, katero je polnilo drugo obletnico vojne Italije. Uspeh je ostal brez vsakega dvoma na naši strani I
Dunaj, 5. junija.
Južno od Jamelj — na pol pota med Trži-čem in Grmado — so zavojevale naše čete z načrtno pripravljenim in izvrženim protinapadom znaten del pred dvema tednoma na tem odseku po
Italijanih osvojenih jarkov. Zaman je vrgel sovražnik svoje peš došle in z avtomobili pripeljane rezerve v boj, da bi nam zopet izstrgal pridobljeno o-zemlje. V dan in noč trajajočem borenju, ki se je davi vsled novih italijanskih ojačenj stopnjevalo do največje ljutosti, je ostala naša junaška infanterija na vsej črti zmagovalka. Sovražnik je povsodi vržen nazaj. Tudi poskusi Italijanov, da bi razbremenili svoje južno krilo s sunki pri Kostanjevici, na Fajtjem hribu in vzhodno Gorice, so se izjalovili ob hrabri obrambi naših čet popolnoma.
Število včeraj pri Jamljah pripeljanih vjetni-kov znaša 171 oficirjev in 6500 mož. V zadnjem poročilu naznanjeno število je doseglo skupno za obrambno bitko nenavadno višino 22.000 vjetni-kov. — Nad Cortino d' Ampezzo je bil sovražen dvokrovnik v zračnem boju zbit na tla.
, V noči na 4. junij je bila v severni Adriji od sovražnega podmorskega čolna torpedirana neka naša torpedovka ter se je potopila. Večji del posadke je bil rešen.
Dunaj, 6. junija.
Sovražnik se je mučil včeraj med Vipavsko dolino in morjem z brezuspešnimi napadi, da popravi zadnje dni na Kraški visoki planoti doživeli poraz. Njegovi napadi so se razbili. Naše čete so razširile z zavzetjem neke višine pri Jamljah svoj uspeh ter so držale v ljutih bojih vse zavzeto o-zemlje. Število v zadnjih treh bojnih dnevih vjetih se je zvišalo na 250 častnikov, med njimi 4 štabni častniki, in 10.000 mož. Več italijanskih polkov smo vjeli skoraj z vsem moštvom nera-njenih, tako polk št. 86. z 2685 možmi, polk št. 69. s 1932 možmi in polk št. 71. s 1831 možmi. Brigade Verona, Siracusa, Puglie in Ancona, v katerih vrstah so se ti polki borili, so uničene. V predoru pri Stivanu smo vplenili celo poljsko bolnišnico. Bojišče je posejano z mrtvimi Italijani. V jasni mesečni noči od včeraj na danes so italijanski letalci daleč za našo fronto pripluli nad mesta in kraje. Na Notranjeavstrijskem so pripluli do Ljubljane, na Tirolskem v bližino Bolcana. Na Primorskem in Kranjskem je bilo nekaj prebivalcev od bomb ubitih. Škode ni bilo.
Dunaj, 7. junija.
Ob Soči je sovražnik z največjo žilavostjo nadaljeval svoje poskuse, dne 4. mu odvzete po-zije za vsako ceno vzeti nazaj. Bojišče pri Jamljah je bilo zopet pozorišče najsilnejše borbe. Italijani so podlegli. Njih napadi v masah so se povsod s težkimi izgubami zlomili. Zopet je ostalo 30 častnikov in 500 mož v naših rokah, tako da presega skupno število od 12. maja sem vjetih vsoto 27.000 mož.
V Ziljski dolini smo zbili dne 5. junija italijanski bojni dvokrovnik. Oba letalca smo nera-njena vjeli. Isti dan so sunile naše napadalne čete v okolici Dreizinnen uspešno v sovražne pozicije. Včeraj živahen italijanski topovski ogenj v dolini Sugana in na visoki planoti Sedmih občin.
Francoska ofenziva.
Berolin, 2. junija.
Kakor prejšnje dni se je stopnjevalo bojno delovanje artiljerije v loku VVvtchaete. Na fronti
pri Arrsu je bil ogenj posebno pri Lensu in na severnem bregu Scarpe močan. Pri izvidnih praskah so napravile naše napadalne čete nekaj vjet-med temi tudi Portugalce.
Pri Allemantu, severo - vzhodno Soissonsa, sta izvržila neki hanoverski in neki vestfalski polk, učinkovito podpirana po delih preizkušene napadalne čete, artiljerije, minometih, letalcih, napad s polnim uspehom. Z nenadnim navalom je bila francoska pozicija v obsegu kakih 1000 metrov vzeta in vzdržana proti ponovnim protinapadom. Trije oficirji in 187 mož je vjetih, številne strojne puške in minometi vplenjeni. Na obeh bregovih Scarpe in vzhodno Mase je bilo ognjeno delovanje od časa do časa živahno,
Berolin, 3. junija.
V odseku Wytchaete je trajal močan artiljerijski ogenj tudi včeraj. Med Lensom in Quean-tom je ognjeno delovanje tudi ostalo živahno. Ponoči so napadli Angleži pri Loosu, ob potoku Souchez in severno Monchy. Bili so zavrnjeni. Na posameznih kosih jarkov jugo-zapadno Lensa se še vršijo boji.
Bojuo delovanje vzdolž Aisne in v Cham-pagni je bilo na sploh neznatne. Naše napadalne čete so pripeljale ob Chemin des Damesu jugovzhodno Filaina več metal plamenov, ob Aisni 15 vjetnikov.
Na desnem bregu Mase je bilo pri Raudi-montu, Combresu in St. Mihielu več francoskih izvidnih čet odbitih.
Ponoči na 1. junija sc obmetali angleški letalci v etapnem ozemlju nahajajoče se taborišče z bombami, ki so izmed francoskih vjetnikov ubile enega moža, jih ranile 91. Naše letalske skupine so vrgle pred fronto pri Arrasu in Aisni s poznanim učinkom bombe na železniške naprave, mu-nicijske in transportne zaloge. V zračnih bojih in z obrambnim ognjem so nasprotniki včeraj izgubili 10 letal.
Berolin, 4. junija.
V loku pri Wytchaetu je dosegel artiljerijski boj včeraj skrajno silo. Trajal je tja v noč. Blizu obali, ob kanalu La Bassee in na obeh straneh. Scarpe se je bojno delovaje povečalo. Ponoči so sledili v močnih ognjenih valovih sunki Angležev pri Hulluchu, Lensu, Monchvju in Cherisvju. Povsod smo jih zavrnili. Ob potoku Souchez dopoldne zaostala gnezda Angležev smo izvečine očsittli.
Zapadnopruski in renski polki so izvršili pri Craonu nasilen izvidni pohod, pri katerem je ostalo po ljutih bližinskih bojih nad 150 Francozov in 15 strojnih pušk v rokah naskakujočih čet. Na zapadnem pobočju gore v naše pozicije zajete* francoske jarke smo proti močnim protinapadom držali. Danes ponoči so vdrle stotnije dolenješlezij-skih polkov v sunku severo - zapadno od Brayeja v francoske pozicije in vjele nad 100 mož. Tudi smo vplenili tu 15 strojnih pušk. Oba izvidna sunka sta prinesla dragocena poročila o porabi sovražnih sil. V Champagni smo vzhodno od gore PoehI razbili napad več sovražnih stotnij s proti-sunkom.
Berolin, 5. junija.
Položaj na flandrski fronti je neizpremenjen.
V Wytchaete-loku in na sosednih odsekih se stopnjuje že nekaj dni artiljerijska bitka popoldne
do skrajne sile in traja do pozne noči. Za ugotovljenje sovražnega ognjenega učinka prodirajoči oddelki so bili vedno zavrnjeni. Blizu o-bali in kanalom La Bassee in cesto Bapaume-Cambrav je bilo tudi včeraj bojno delovanje na več krajih živahno. Tukaj so istotako sunki za Angleže ostali brez rezultata.
Vzdolž Aisne in v zapadni Champagni se je mestoma artiljerijski boj zopet zvišal. Pri Brave sta bila dva po jako močni pripravi izvedena po-nočna napada odbita s težkimi izgubami za Francoze. Vzhodno napadalnega mesta so zajele lastne jurišajoče čete vjetnike iz sovražnih jarkov.
Berolin, 6. junija.
Artiljerijska bitka v odseku pri Wytchaetu se je po kratkem presledku nadaljevala. Močne sovražne izvidne sunke smo zavrnili. Zvečer in ponoči je bilo bojno delovanje tudi blizu obali in ob fronti v Artoisu močnejše. Ko se je znočilo, so napadli Angleži z močnimi, globoko razporedeni-mi silami na severnem bregu Scarpe. Med Gav-rellom in Fampouxom smo sovražnika s težkimi izgubami vrgli z bavarskimi četami nazaj. Bolj proti jugu so vrdle njegove napadalne čete pri kolodvoru Roeux v naše pozicije. Tam se vrši za majhne kose jarkov še boj.
Ob Chemin des Damesu in v zapadni Champagni je bilo artiljerijsko delovanje izmenoma močno. V noči na včeraj so poskusili Francozi še tretji napad severo-zapadno od Brayeja. Tudi ta naval jim ni prinesel uspeha, pač pa jih je stal velike žrtve. Enako brezuspešno in z izgubami so močne francoske sile večkrat napadle naše jarke ob Zimski gori.
Neka naša letalska flotilja je metala na vojaške naprave v Shernessu (izliv Themse) nad 5000 kg bomb. Opazovali smo, da smo dobro zadeli. V številnih bojih ob fronti je utrpel sovražnik 11 letal. Poročnik Allmenroder je izvojeval svojo 25. in 26. zmago, poročnik Voss svojo 33.
Berolin, 7. junija.
Med Ypresom in Armentiersom divja od včeraj artiljerijski boj z nezmanjšano silo. Danes zjutraj se je z razsežnimi razstrelitvami in naj-silnejšim bobnajočim ognjem z infanterijskim napadi Angležev bitka na Flandrskem v polnem obsegu razvnela. Z izredno silo je trajalo streljanje od kanala La Bassće tja na južni breg Scarpe, Pri Hulluchu, Loosu, Lievinu in Roeuxu so se danes pred dnevom ponesrečili močni angleški delni napadi.
Kmalu potem, ko so bili dolenjerenski fizi-lirji ob cesti Pinon-Jouy v ljuti borbi dvignili več vjetih iz francoskih jarkov ter opozorili nasprotnika na to točko, so se polastili rano zjutraj južno od Pargny-Filaina deli meiningenskih, hannove-ranskih in šlezvik - holsteinskih polkov sovražnih pozicij ob Chemin des Damesu v razsežnosti nekako 2 km. Z uspešno podporo artiljerije, metal min in letal in spremljani od pijonirjev in v bojih zadnjega tedna posebno preizkušenega napadalnega bataljona št. 7, so vzele stotnije kljub žilavemu odporu zapovedani napadlni cilj. Proti zavzeti črti so bili po silnih ognjenih valovih naperjeni močni sovražni protinapadi tja v noč. Vse smo zavrnili. 14 častnikov, 543 mož smo vjeli ter vpleili revolverski top, 15 strojnih pušk in več metal granat.
V loku pri VVvtchaetu je sovražnik vdrl v naš prvi pas pozicij. Sem in tja valoveči boj je v polnem teku.
Na Balkanu.
Francozi zasedli otok Santa Maura'
Milan, 2. junija. Kakor je izvedel „Corriere della sera" iz Santi Quaranta, so zasedle mali o-tok Santa Maura blizu Preveze francoske čete i-menom solunske provizorične vlade.
Ruska revolucija.
General Brusilov ruski vrhovni poveljnik.
Petrograd, 4. junija. Vrhovni poveljnik Alek-sejev je bil postavljen na dispozicijo provizorične
vlade. General Brusilov je imenovan za vrhovnega poveljnika ter je bil na jugozapadni fronti nadomeščen od generala Gutorja.
Kerenjskij o ruski armadi
Kijev, 4. junija. Agentura. Razpravljajoč o izvajanjih nekaterih vojaških delegatav, je izjavil vojni minister Kerenjskij sledeče: Ker sem prepotoval celo Rusijo in vse fronte, lahko pribijem, da [ niso bili vsi pojavi, ki se jih je doslej smatralo za znake agonije naše armade, nič drugega, kakor težke porodne bolečine nove ruske države. Zagotovim vas lahko, da vzlic podkopavanju discipline, rase moč ruske armade na podlagi iz nove samozavesti izvirajoče discipline. Enkrat za vselej lahko izjavim, da so fraterniziranja popolnoma ponehala.
Zarota v Petrogradu.
Kodanj, 4. junija. „Politiken" javlja, da so v Petrogradu razkrili zaroto, ki je nameravala organizirati protirevolucijo in umoriti več čbnov sedanje vlade, zlasti Kerenjskega. Aretiranih je več oseb.
Ruski armadni svet.
Kodanj, 1. junija. V ruskem glavnem stanu je zboroval važen armadni svet. Predsedoval je vojni minister Kerenjskij. Ta je poudarjal, da je ruska armada ljudska armada in da ima samo nalogo, braniti Rusijo in rusko svobodo. Razpravljalo se je tudi o novi ofenzivi. Posamezni armadni poveljniki so se izrekli za večje ofenzive, vojaški zastopniki pa so ugovarjali. Vendar izhaja iz listov, da se začne ofenziva, četudi ne v velikem slogu. Sklenjena je bila tudi reorganizacija generalnega štaba in je za šefa glavnega generalnega štaba imenovan general Goudzerovskij.
Car v Petropavlovski trdnjavi.
Ženeva, 2. junija. Agentura Radio poroča iz Petrograda, da je neposredno pričakovati pripe-Ijanja carja Nikolaja v Petropavlovsko trdnjavo, j
Vojna z Ameriko.
Flotilja rušilcev podmorskih čolnov.
Lugano, 2. junija. „Corn'ere della sera" poroča preko Pariza, da grade sedaj v Philadelphiji velikansko flotiljo rušicev podmorskih čolnov. Cez dva meseca bo pripravljenih 500 malih oboroženih ladij, ki vozijo hitreje, kakor podmorski čolni za varstvo atlantske obali. Ameriška vlada je naročila 300 takih ladij, ki so dolge po 40 metrov in imajo motorje po 200 konjskih sil. Nadaljnih 200 takih rušilcev se bo zgradilo na račun patrijotov.
Ameriška vojna ladja potopljena.
Koln, 2. junija. „Kolnische Zeitung" poroča: „Ziiricher Post" prinaša po zanesljivih angleških vesteh poročilo, da se je ob južni irski obali vsled mine potopila neka ameriška vojna ladja.
Pretrganje stikov z Brazilijo.
Buenos Aires, 5. junija. Dosedanji nemški poslanik v Braziliji v. Pauli odpotuje z osobjem poslaništva v Amsterdam. Dobil je prosto pot.
Priprave Brazilije.
Iz Rio di janeira poročajo, da bo brazilsko vojno brodovje pričelo koncem junija s pafrulj-skimi vožnjami v južnem Atlantskem oceanu.
Nicaragua prekinila stike z Nemčijo.
Berolin, 6. junija. Glasom uradnega poročila cesarskega poslanika pri srednjeameriških republikah, je Nicaragua pretrgala stike z Nemčijo.
Amerika in vojna.
New York, 5. junija. Z jufrajšnjim dnem se začne registriranje vseh moških v starosti od 21 do 31 let. Sodi se, da bo popisanih deset milijonov za vojaško službo sposobnih mož. En milijon teh mož bo potrjenih. Pričakuje se, da se ponekod zgode nemiri, a oblasti so odločene, udušiti vsak upor.
Državni zbor.
Dunaj, 5. junija. Poslanska zbornica je odpravila v današnji seji drugo branje reforme po-
slovnika. Od Ceha Frante stavljeni predlog, da se morajo vsi govori dobesedno sprejeti v protokol v jeziku, v katerem so bili govorjeni, je bil pri poimenskem glasovanju sprejet z 203 glasovi proti 185 glasovom.
Ta sklep je največjega principijalnega pomena. Parlament je pred vsem svetom pokazal, da država po svoji večini ni nemška, zastopniki vseh nenemških narodov so posvedočili, da so odločeni odbiti vsak poskus dati državi lažnjivo nemško krinko, uveljavili so v konkretnem slučaju princip enakopravnosti v zakonodajnem zboru avstrijske narodnostne države. Rezultat glasovanja so pozdravile nenemške stranke z živahnim odobravanjem, ki pa ni imelo nobenega prikusa po škoda-željnem triumfu nad poraženimi Nemci. Zmaga pravičnega principa je napolnila naše zastopnike z iskrenim zadoščenjem, ne bo jih pa gnala v ekstreme ter jih ne bo zapeljala v to, da bi skušali sedaj s skrajno konsekventostjo dražiti poražene nasprotnike ter jim dajati povoda za proti parlamentu naperjene naklepe.
Cenzura.
Poslanca Stanek in Seitz protestirata proti tem, da cenzurirata neki častnik vojnega ministrstva in neki uradnik zunanjega ministrstva govore poslancev. Predsednik pritrjuje, da nima nik-do izven zbornice pravice kontrolirati in cenzurirati v zbornici govorjenih govorov. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.)
Poslanec dr. Korošec izjavlja, da zasleduje s svojim minoritetnim predlogom princip, da se v vseh vprašanjih odločitev ne prepusti prostemu prevdarku predsednika, marveč zbornici. (Pritrjevanje pri Jugoslovanih.)
Parlamet armadi.
Koncem seje se pooblasti predsednik, ki naznani pod viharnim dolgotrajnim odobravanjem sijajni uspeh naših čet na Krasu in pri Jamljah, da pošlje brzojavno čestitko poveljniku soške armade, generalnemu polkovniku pl. Boroeviču.
Slovenski predlogi.
Došla sta zbornici predlog poslanca Spinčiča glede pravične ureditve političnih in narodnih razmer pri Hrvatih in Slovencih, zlasti tudi v Trstu in Istri]i in predlog poslanca Jarca glede praktike upravnih oblastij na Kranjskem glede rabe krajevnih imen.
Prihodnja seja jutri.
Prvi nemški naskok na parlament.
Zmaga ideje pravičnosti in enakopravnosti vladi in Nemcem ni dala spati. Se snoči so se posvetovali nemški klubi pozno v noč, kako spremeniti uspeh nenemških strank v poraz. Iz nemškega tabora so prihajale grožnje in začela je delovati znana radikalna parlamentarna kamarila, kateri je vsaka prilika dobra, da si odpre toli zaže-ljeno pot do ustavnega prevrata.
Reči se mora, da je tudi vlada pošteno storila svoje, da se posreči namen, naperjen proti včeraj v drugem branju sprejeti lex Franta.
Nemci so se postavili na stališče, da v tretjem branju ne glasujejo za spremenjeni poslovnik ter tako onemogočijo (ker je glede nekaterih paragrafov potrebna dvetretjinska večina) njega definitivno sprejetje, ako nenemške stranke ne pre-kličejo lex Franta, oziroma jo ne spremene tako, kakor bi bilo Nemcem ljubo. Nemška zahteva je šla torej za tem, da tudi v bodoče ostane v nemščini praktični privilegij edinega parlamentarnega protokolarnega jezika.
Vsled konferenc, ki so trajale ves dan, je morala biti seja zbornice dvakrat, ob 11. in 4. prekinjena, zavržen je bil eden kompromisni predlog za drugim, in šele zvečer se je poljskemu poslancu dr. Leu posrečilo, sestaviti formulo, ki menda zasigura sprejetje poslovnika.
Dr. Leo je namreč predlagal: lex Franta ostane nespremenjena, zbornica pa sprejme resolucijo, v kateri izreče, kako naj se lex Franta praktično izvaja. Nenemški govori naj pridejo namreč v dobesednem nemškem prevodu v tekst protokola, originalno besedilo pa se naj objavi v posebnem drugem delu protokola.
Zadeva poslanca Grafenauerja.
V imenu jugoslovanskega kluba je danes vložil načelnik dr. Korošec po nalogu  kluba od
rtP" Podpisujte šesto vojno posojilo.
poslanca dr. Rybara izdelan predlog, ki zahteva, da se naj na -5 let težke ječe obsojenega poslan-Grafenauerja izpusti iz ječe ter pokliče k sejam državnega zbora.
Predlog se opira na dejstvo, da je bil posl. Grafenauer nezakonito obsojen in da torej ni izgubil mandata.
Hrvatski sabor.
Zagreb, 5. junija. Hrvatski sabor je danes po daljši pavzi zopet pričel s svojimi posvetovanji. Predsednik je sporočil, da se nahaja med predlogami hrvatski original inauguralnega diploma, ki se prebere in vzame na znanje. Poslanec dr. Pa-velić prebere nato v imenu Starcevičeve stranke izjavo, ki pravi, da razume Starčevičeva stranka pod čatnim mirom tak mir, ki jamči vsem narodom evropske kulturne skupnosti svobodni, samostojni razvoj njih narodnega bistva ter jim omogoča plemenito tekmovanje na polju blagostanja in splošno človeške civilizacije. Starčevičeva stranka izjavi nato, da pritrjuje stališču Jugoslovanov v avstrijskem državnem zboru. — Prihodnja seja jutri.
Cesar in cesarica v Ljubljani.
Minulo soboto zjutraj ob 7. uri sta se pripeljala cesar Kari in cesarica Cita z dzornim vlakom v Ljubljano. 2e v petek se je raznesla vesela novica po mestu in prebivalstvo je hitelo, da okrasi hiše in okna z zastavami. Ob 1li na 8. uro se je cesar odpeljal dalje na soško fronto, cesarica pa je obiskala vse ljubljanske bolnice, se razgovarjala s slehernim bolnikom, tolažila in delila darila. Po vseh cestah jo je sprejemalo občinstvo s srčnim navdušenjem. Urnebesni živijo-klici so doneli povsod, kjer se je cesarica peljala in nebroj cvetja se je sipalo na njen voz in po cestah, kjer se je vozila. Popoldne so ji priredili učenci in učenke vseh ljubljanskih učilišč ginljivo ■ovacijo. Krog in krog Zvezde so se postavile deklice in dečki in cvetja in živijo-klicev ni bilo konca. Proti večeru je posetila cesarica ljubljanski grad in hvalila krasen razgled. Med tem se je cesar mudil na soški fronti. Po lastni izjavi je Čutil srčno potrebo pohiteti med hrabre junake soške armade, da se jim osebno zahvali za junaško obrambo med deseto italijansko ofenzivo. Odlikoval je generalnega polkovnika s komanderskim križcem reda Marije Terezije, odlikoval častnike in moštvo. Med drugim je pripel poveljniku štajerskega prostovoljnega streljskega bataljona lastnoročno red železne krone na prsi. Iz Postojne se je podal v Trst, povsod predmet prisrčnih cvacij in se vrnil ob 8. uri zvečer v Ljubljano, navdušeno in radostno sprejet od nebroj občinstva, ki ga je pričakovalo. Zvečer sta krenila s cesarico -Cito na ljubljanski grad. V nedeljo sta se odpeljala v Postojno, kjer je cesarica Cita ostala, cesar pa je krenil po celi Istri v Pulj, da častita tudi mornarici na lepem uspehu v Otrantski ožini. Pozno zvečer sta se vrnila v Ljubljano in se v ponedeljek proti jutru odpeljala.
DNEVNE VESTI.
Novo ministrstvo. S cesarjevim lastnoročnim pismom na ministrskega predsednika, je zaukazana ustanovitev posebnega novega ministrstva za zdravstvo in socijalno skrb. To ministrstvo se bo bavilo z deli proti vojnim kugam, s socijalno skrbjo za vojne poškodovance in za družine padlih in umrlih, za ljudsko zdravje, za mladino, za stanovanjsko preskrbo in za socijalno zavarovanje. Predpriprave za to ministrstvo dela minister dr. Barnreither.
Poljedelsko ministrstvo. Ministrski predsednik grof Clam-Martinic je odložil vodstvo poljedelskega ministrstva in je na to mesto imenovan sekcijski svetnik dr. pl. Seidler.
Odstop ministra dr. Bobrzvnskega. Kriza ki je nastala z demisijsko ponudbo gališkega ministra dr. Bobrzynskega je rešena. Cesar je sprejel demisijo dr. Brhrzynskega ter mu je, izrekši v lastnoročnem pismu zahvalo za njegovo delovanje,
podelil briljante k velikemu križu Leopoldovega reda.
Jugoslovanski klub. Enotna organizacija, ki so si jo ustvarili naši poslanci, šteje 33 poslancev in obsega brez izjeme vse zastopnike našega naroda. Organiziran je Jugoslovanski klub na majo-ritetnem principu. V njegov delokrog spadajo vsa vprašanja, tičoča se naših narodnih interesov. Klubovi sklepi so za vse poslance strogo obvezni, ako so bili sprejeti z 2/3 večino. V zadevah gospodarskega in kulturnega značaja, ki niso v direktni zvezi z nacijonalno politiko, je poslancem dana možnost, da nastopajo v zmislu ožjega programa svojih strank. Dosedanji parlamentarni klubi hrvatsko-slovenski, narodni in dalmatinski obstojajo kot nekaki podklubi. Napredna slovenska poslanca dr. Ravnihar in dr. Rybar se nahajata v »Narodnem klubu", kateremu pripadata še poslanca profesor Spinčič in dr. Laginja. Načelnik tega kluba je prof. Spinčič. Temu klubu so izročeni tudi specijalni interesi dr. Gregorinovega volilnega okraja, katerega vodilni možje so naprosili drja. Rybara, da zastopa njihovega odsotnega poslanca. Za predsednika si je »Jugoslovanski klub" izvolil poslanca drja. Korošca, za podpredsednika pa poslanca drja. Laginjo. Kot prvi odlvčilni organ fun-gira iz 10 članov obstoječa parlamentarna komisija, kateri pripadajo sledeči poslanci: Biankmi, dr. Dubilič, svetnik Fon, dr. Jankovič, dr. Korošec, dr. Krek, dr. Laginja, vitez Pogačnik, dr. Rybar in dr. Smodlaka. Da bo mogel „J. k." s čim večjo preglednostjo in energijo zasledovati razna važna aktualna vprajanja, je sklenil izvoliti več pododsekov, ki naj pripravljajo gradivo za klubove sklepe. Dva taka odseka že delujeta : eden se bavi z aprovizačnimi zadevami, drugi zbira materijal za energično akcijo, tičočo se političnih per-sekucij.
Poslanec Klofač. Vojaško pravdništvo na Dunaju je že dvignilo obtožbo proti drž. poslancu Klofaču. Obtožba je datirana z dne 24. maja. So-obtožen je časnikar Giunio z Lošinja. Obtožba se glasi na veleizdajstvo po § 58. lit. C) kaz. zakona.
Od soške armade se poroča. Zvečer 5. ju-j nija je bila v glavnem stanu soške armade povodom izročitve reda Marije Terezije generalnemu polkovniku pl. Boroeviču skromna svečanost. Najstarejši zmagovitih podvodij armade, fcm. Vaclav Wurm, je izročil vojskovodji pred depuracijami armade in zbranega štaba od generalov armade od-menjeni komanderski križ vojaškega reda Marije Terezije z nagovorom, v katerem je bila izražena želja, da bi bilo vojskovodji usojeno, svojo armado privesti do končne zmage, ki naj drago domovino za vedno osvobodi sovražnika, ki je vdrl v njo. Generalni polkovnik Boroevič je odgovoril z zahvalnimi besedami za počaščenje. Ko je končala priprosta svečanost, so krožili sovražni tetalci v svetli junijski noči nad glavnim stanom.
Na c. kr. cesarjaFranca Jožefa gimnaziji v Kranju se bodo vpisovali učenci za prvi razred dne 24. junija od 9.—12. ure dopoldne v pritlični sobi zasilne bolnice na Pungrat-u štev. 27. na levi. S seboj jim je prinesti krstni (rojstni) list in obisko-valno spričevalo. Vnanji učenci se lahko priglase 1 pismeno, če pošljejo po pošti omenjeni listini do 24. t. m. Vzprejemne skušnje se bodo vršile v četrtek, dne 28. junija od V29 ure naprej.
VI. avstrijsko vojno posojilo. Rok za podpisovanje VI. vojoega posojila je podaljšan do dne 22. t. m. Vsak, kdor ni lz kateregakoli vzroka podpisal še vojnega posojila, naj to stori čim preje, da zadosti svoji patrijotični dolžnosti in koristi napram domovini. Tudi nadaljne prijave sprejema mestna hranilnica v Kranju v svojih običajnih urah, kakor doslej. — Mestna hranilnica v Kranju je podpisala sama za upravno imetje 1,200.000 K VI. vojnega posojila. Vlagatelji pa so do sedaj pri hranilnici podpisali 59"250 K tega vojnega posojila, med temi: Deška ljudska šola v Kranju 300 K, Dekliška ljudska šola v Kranju pa 150 K, in sicer I. razred (nabrala razrednica gdčna voditeljica Franja Jugovič) 50 K, III. razred (nabrala razrednica gdčna Marija Ross) 50 K, II., JV. in V. razred (nabrali razrednici gdčna Janja Miklavčič in gdčna Olga Savnik) 50 K.
Pregledovanje superarbitirancev. Pri pregledovanju »T" so se pojavili dvomi, ali pridejo v letih 1893. do vštetega leta 1876. rojeni, ki so bili med vojno superarbitirani in izpuščeni k pregledovanju ali ne. C. kr. domobransko ministrstvo je opozorilo na to, da pridejo vsi, ki so bili pred 30. novembrom 1916 spoznani za črnovojno službo nesposobnim, k pregledovanju. Doba pred vojno in med vojno potemtakem ne pride v po-štev, marveč le 30. november 1916. Kdor je zamudil pregledovanje, naj se takoj zglasi.
Za vojake je preskrbljeno. Vojno ministrstvo je izdalo na vojaška poveljska ukaz, v katerem je rečeno, da mora civilno prebivalstvo v ozadju silno varčevati z živili, dočim so vojaki na bojiščih zadostno preskrbljeni. Prebivalstvo se s tem ukazom pozivlje, naj prodaja kar ima živil na razpolaganje v mesto, mesto da jih pošilja svojcem na bojišču, ki jih ne potrebujejo.
Četverozveza in notranja uredba Avstro-Ogrske. Dunajski „Neues VViener Tagblatt" javlja iz Rotterdama: »Central News" pravi v uvodnem članku: V slučaju, da dobe Slovani ob donavske monarhije iste pravice, kakor jih imajo Nemci v Avstriji in Madžari na Ogrskem, potem je dana možnost, da bi se stališče četverozveze približalo avstrijskemu. Toda Galicija mora pripasti samostojni Poljski in italijanske province Italiji.
Slov. planinsko društvo je na svojem občnem zboru dne 2. t. m. izvolilo sledeči odbor: Načelnik odvetnik dr. Fran Tominšek, njegov namestnik šolski ravnatelj Ivan Macher, tajnik pisarniški ravnatelj Josip Hauptmann, njegov namestnik profesor Janko Mlakar, blagajnik bančni pristav Oskar Skušek, njegov namestnik knjigovodja Rudolf Rozman, gospodar trgovec in posestnik Ivan Korenčan, njegov namestnik trgovec in tovarnar Ivan Ogorelec, odborniki višji stavbni komisar ing. Viktor Skaberne, stavbni komisar ing. Leo Mencinger, profesor dr. Vinko Sarabon, namestniki mag. komisar dr. Berce, tiskarnar Hrova-tin in dež. računski oficijal Badiura. Za pregledo-valca računov sta bila izvoljena dež. računski svetnik Lindtner in odvetnik dr. Švigelj.
Slovensko Planinsko društvo naznanja, da sta koči na Veliki planini in Kamniškemu sedlu že otvorjeni in oskrbovani. Opozarja se glede kruha, da ga v kočah ni dobiti, pač pa je preskrbljeno glede pijače in živil v kolikor je to mogoče v sedanjih razmerah. Dijaki, ki hočeja dobiti brezplačno prenočišče, se imajo oglasili pri odboru in lahko dobijo za vsak posamezen slučaj tozadevno izkaznico.
Zaplemba imetja Mihe Vošnjaka. Graško deželno kot kazensko sodišče je dovolilo zaplembo premičnega in nepremičnega v Avstriji se naha-jajočega premoženja Mihe Vošnjaka, rojenega 1837., pristojnega v Soštajn, okraj Slovenji gradeč, vpok. nadzornika južne železnice, ki se nahaja sedaj v Ženevi, Pension Dupuis, Glacis de Rive 21. Miha Vošnjak je obdolžen zločina veleizdaje, zločina proti vojni sili države in pripomoči k vojaškim zločinom.
Zahvala.
Podpisani odbor izreka tem potom svojo najtoplejšo zahvajo vsem, ki so pripomogli v kakršnemkoli oziru, da je dosegel čisti pribitek od gledališke predstave »Za pravdo in srce", ki so jo priredili diletantje izobraž. društva »Kranj* v Ljudskem domu v prid transportni koloni Rdečega križa našega društva za nabavo voza za prevažanje ranjencev, tako znaten znesek K 843 69. V prvi vrsti se pa še posebno zahvaljuje č. gg. ka-pelanoma Antonu Komlancu in Vinkotu Kavčiču za njih trud in naklonjenost, režiserju g. Jankotu Bidovcu kakor tudi vsem p. n. gg. dilelantom za njihovo izredno požrtvovalnost. Zahvaljuje se nadalje tudi slavnemu izobraž. društvu .Kranj" za prepustitev prostorov, g. Mariji Mayr za brezplačno vporabo električnega toka ter slavni knjigarni Ilirija za marljivo prodajo vstopnic. Vsem še enkrat najtoplejša zahvala!
Za odbor
prost, gasilnega in reževalnega društva v Kranju,
dne 9. junija 1917. Janko Sajovic Jurij Depoli
načelnik. tajnik.
Spominjajte se »Rdečega križa". -m*
Tiskarskega vajenca
sprejme takoj
Tiskarna ,Sava' v Kranju
Vojne dopisnice
■5 v poljubnih —^ Tiskerna M S
množinah ^z**
zlati nauki
za zdravje želodca t
Kdor s „FLORIAN~om„ sc krepča, Zmeraj dober tek ima!
Če želodec godrnja,
Pij „FLORIAN-a", pa neha!
Ni otožen, ni bolan,
Ta, ki vživa „FLORIAN" Naročila sprejema :
Rudolf Kokalj, Ljubljana.
Istatam se dobi tudi: slivovka, tropinka, rum -- in razni likerji. -
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice g
•o
N
"5
>
U
ii
N O
registrovana zadruga s neomejeno zavezo v LJUBLJANI
obrestuje hranilne vloge po čistih
brez odbitka rentnega davka.
brez odbitka rentnega davka.
6 52-5
S
X
»1 D)
O
Najbolj varno naložen denar v vsem
političnem kranjskem okraju!
Mesna hraiilnica i Kraiii
SploSni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad
460.000 kron!
Hranilnica posoja na zemljišča po 5V*°/o na leto in na amortizacijo v 45 letih, tako da na primer dolžnik v teku 45 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone.
obrestuje hranilne vloge po
r——t
oi i o I
4
■
I
I
Koncem leta 1916. je bilo stanje hranilnih vlog nad i»
7 milijonov 100 tisoč kron.
brez odbitka rentne-1 ga davka, katerega I plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in nedvignjene v lož ne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta
— to je dne 30. junija in dne 31. decembra
— ne da bi bilo treba vlagateljem se zgla-šati radi tega pri hranilnici.
I I
Ta najstarejši in največji denarni zavod na celem Gorenjskem uradlJJG
v Kranju na rotovžu
Posojil na zemljišča ter posojil občinam
nad 3 milijone 900 tisoč kron.
II
vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in vsak tržni dan tudi od 2. do 4. ure popoldne.
—< >-wwy
Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim promoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to:
da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, ter župnišča cerkveni denar.
11 11 11 11
it
i i i i i
i
i i i i
i
J
X
XXX) I
I
Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju v odsotnosti odgovornega urednika začasni odgovorni urednik: Ciril Pire.       Tisk tiskarne „Sava" v Kranju.