Duhoven in voiak. Francoski spisal M. Aigneperse. ,,Žena je bila mlada in na obrazu so se poznali sledovi lepote; torla bolezen, beda in žalost so nagubančile lici, potlačile globoko oči, prebarvale polt v žolto in pridejale ustom izraz grenkosti. Lepa in bogata se je omožila proti volji starišev z možem, katerega je ljubila. A ta ,je bil malopridnež, v nekoliko mesecih po poroki je zapravil doto in v hiSo se je priselila reva. Žena je zbolela; mož bi bil lahko dclal. pa ni hotel, ampak je raje zapustil ženo. V solzah in zapuščenosti je bil otrok rojen. Dve leti je vedno upala mlada mati, da se bode omehčilo srce starišev. Toda stariši se niso dali preprositi, sila se je za stalno pri n.je.i naselila. Nekega dne je zapustila reva, na pol blazna, svoje skromno prebivališče, ker ga ni mogla plačati ter se podala z otrokom na žalostno pot od vasi do vasi, iskajoč usmil.jen.ja. V selu, o katerem sem govoril v začetku, so jo zapustile moči popolnoma. Zgrudila se je pri cerkvenem zidu, ni se mogla vefi privleCi h kaki hiši, kier bi prosila za prenočišče, ako prav je bilo že pozno zvečer. Nokaj seljank, ki so šle mimo, jo je pomilovalno pogledalo, nekatere so ji vrgle tudi majhen donar, pa nobena se ni domislila, ponuditi ji prenačišče. Žena ni pogledala denarja; pritisniila je otroka bolj na prsi, čutila je, da se bliža smrt in pozdravljala jo je smehljajoč se. Mislila ni ni6: ne na Boga, ki ji je morda že odpustil, ne na ljnbezer. ki jo je izdala, no na sorodnike, ki so se ji odpovedali in na njo pozabili. iVidela je poi^itek le v smrti za se in za malo, jo- kajoče se bitje v naročju. Zaprla je oči, onesvestila se je. V tem stanju se čuje prijazen, skoraj očetovsko doneči glas: ,,Tukaj ne morete ostati, ljubo dete, pojdite z raenoj. Malo juhe vas pokrepča, in jaz vam preskrbiqi prenočišče." Žena ni odgovorila. ,,Ste zelo slabi, vidim, pa le poskusite vstati," reče zopet mehko, ,,vaš otrok je lačen in ga zebe, vsaj ni mogoče slišati njegov^eca joka, ne da bi se ga ne usmilil." Žena je čutila, da ji hoče vzeti otroka in dasi tudi onemogla, skušala je vzdigniti roko, hoteč braniti svoj edini zaklad; slednjič je odprla s trndom oko, da bi pogledala usmiljenega prijatclja. Bil je duhoven, mlad, prav prijaznega, milega obraza. Zavil je otroka v plašC in ga tolažil. Dajte mi otroka", začela je žena trdo, ,,jaz Ročem, da skupaj urarjeva." Duhoven, kakor bi ne bil besed slišal, zapazil je raA-no dva mimogredoča moža. ,,France, Jaka!" je zaklioal, Mmo6na sta, odnesita to le revo in otroka k stari Simnovki, jaz stopira v župnišče po mleka in juhe in pridem takoj za vama." Moža sta ubogala in, odšla z lahkim bremenom, ki ni imelo mofii se braniti. Ko se je duhoven vrnil, spalo je že dete pri ognjišču v naročjn Simnovke, mlada žena ;je pa ležala v snažni postelji, ne brigajoč se za nobeno stvar. ,.Ta je zelo bolna, častiti gospod", pravi starka, ,,in ta le stvai-ica je tudi slaba". ,,Strezite oberaa, Simnovka, poidem še v Ks . . po zdravnika." ,,Ni mogoče, gospod", zakliče prestrašena, «kako bi mogli iti v takem vremenu štiri milje pota! Poslušajte, kako razsaja vihar!" % ,,Vsaj sem mlad", nasmejal se je mašnik, ,,im ljudem moram pomagati;" Pokrižal je otročička, pogledal bolnico, zavil se bolj v plašč ter hitro odšel. Simnovka je vzela molek in začela moliti. Ko je minula polnoč, vrnil se je duhoven z zdravnikom. Le ta je pristopil k bolnici in obrnivši se proti župniku, rekel je maloraarno, kakor človek, ki je smrte vajen. ..Njej ni več pomagati, gospod župnik, izgubljena je. Beda, delo, trpljenje, in kaj jaz vem, kaj S« je uniCilo njeno zdravje. Ne bode do jutri živela . . . Tega majhnega", reče, stopivši k Simnovki, ,,tega, mislim, rešimo". Naročil je potrebno in se potem odpeljal v kofiiji. Zupnik je naprosil Simnovko, da naj gre vt. hiše in je ostal z bolnico sam. Obupala je, odvračala se od Boga, moral jo je pripeljati na pravo pot. Iu kaj z otrokom, 6e nima sorodnikov razun matere, ki ga zapušča? Slaboten glas ga je vzdramil iz premišljevanja, .,Kje je moj sin?" .,Mirno spava tukaj blizu." ,,Spava? Vi se lažete. Mrtev je, kakor tudi jaz kmalu . . .vendar enkrat!" ,,Nikakor. Rečem vam, da revček spi, kakor hi se ne bil nikoli šo naspal. Ali ste se, ljuba moja, toliko navcličali sveta, da hrepenite {ako po smrti. Pogledala je plašno duhovna in potem odgovorila kratko: ,,da!" ,,Ali ste pa tudi pripravljeni stopiti pred Boga?" «Pred Boga? . . . Dolgo sem v njega upala, sedaj pa ne upam več. — Pustite me!" MNe pustim vas; kajti ravno ta Bog, na katerega ste vi pozabili, me sem pošilja, da zbudim v vas upanje." Dolgo je govoril iz globočine ganjenega srca, krotko in uljudno, kot oče, pa bolnica je ležala na postelji, obrnjena proti zidu, kakor bi ne razumela, in njena zmučena duša se ni odpirala milosti božji in pokori. Niti besedice ni spregovorila, le tu pa tam se je zganila, razodevajoč nepotrpežljivost. Prvi žarek jutranje zore je zasijal v okno, ko je vstal župnik s težkim vzdihljajem od ležišča, ker ni ni6 opravil, in vendar je bil vsak trenotek tako dragocen. Sapa trpeče je bila nejednakomerna, vsak hip se je bilo bati žalostnega konca. V goreči molitvi je povzdignil duhoven svojo dnšo k nebu, potem stopil po otroka in ga spečega položil poleg matere. «Tu je vaš sin", re5e. »Ozdravil se bode, tako se je izrazil zdravnik. Ali nimate na svetu nikogar, da bi mu ga v vašem imenu izročil?" ^Nikogar," se je glasil kratok odgovor. «ZapnšSena sva; sprevidite, da mora umreti z menoj." Ea trenotek je nastala grobna tihota. Potem je položil župnik roko na dečkovo 6elo: ^Le reven duhoven sem, Ijuba hči; moji dohodki so pičli, toda Bog me ne bo zapustil. On ekrbi za cvetlice na polju in za ptice pod nebora, raroval bodo tudi tvojega sina. Jaz ga bodem vzgofil. Seveda ne morem re&, bode-li srečon, a kar tnorem obljubiti je, da se potrudim VEgojiti ga t poStenega moža in kristjana." Umirajoča žena se pri teh besedah naglo obrne in svoje velike oči srpo vpre v duhovna. ,,Vi bi za njega skrbeli? Vi bi ga vzredili?" zakliče slednjič. ,,Ali ga bodete tudi ljubili, mojega ubogega otroka. ,,Da, ljubil ga bodem, že sedaj ga Ijubim." „0, kako ste dobri!" ,,Bog je dober; On mi je dal ljubezni polno srce za bitje, ki ga pred kratkim še poznal nisem. Zahvalite Boga, ljuba moja, in vrnite se k Njemu." To pot se ni pustila siliti. Usmiljenje je premagalo bolestno trmo bolnice. Zvečer je zaspala mirno v Gospodu z otrokom na rokah in njene zadnje besede so bile: »Naj ne išče otrok nikdar svoje rodovine, vi mu bodite vse. To je moja oporoka . . . Bog vas vedno blagoslavljaj!" Polkovnik je obmolknil, grlo se mu je stisnilo, v očeh so se pa bliščale solze, kojih ni skrival. Od pefti se je glasilo pravilno dihanje. Stari, utrujeni župnik je zaspal na naslonjaču. Vsi častniki so bili ginjeni. MKaj naj še povem, gospoda, kar bi že ne slutili?" povzame zopet polkovnik. ,,Moja mati poftiva na pokopaliSču v Z , . « in oni je moj rednik, moj oče. Moja otroška leta so bila noizrečeno srečna v narofiju dobrega duhovna in njegove stare gospodinje Ane. Rastel sem kakor cvetlica v svožem zraku in nikoli nisem v svoji sre6i opazil, da ne čuje nad menoj matorno oko. Nekega dne pristopl k meni oče mnogo resneji kot drugikrat in me pozove, da ga spremim na rrt. Usede so in mo trenutek gleda. ,,Janez, moraž od nas profi!" roi* slednjič. Ustrašim se in se razjočem. ,,Zakaj naj vas zapustim, ali me nimate ve6 radi? Ali morda ne ubogam zadosti?" ,,Da, da, ubogaš, ljubi dečko, tolažba mojega srca si, a zrastel si, velik si, močan in — neveden; bojim se, da sem te skazil, in ako bi te še sedaj ne zapeljal k temu, da se učiš, zanemarili bi tvojo bodočnost. Škof ti je naklonjen in ponudil mi je polovično pla6o v deškera semenišču. V štirinajstih dnevih se odpelješ, bodeš delal in se pridno u6il. Kaj ne, da bodem smel biti na svojega rejenoa ponosen? Obljubil sem tvoji materi, da te vzgojim v poštenega, krščanskega moža." Obmolknil je in dolgo me je zamišljeno božal. Težko sem se ločil od doma. In vendar ni bilo drugače. Bil sem kakor ptič v kletki. Učenje se mi je zdelo suhoparno, strah me je dražil, in ko sem prišel domov na počitnice, našel sem rednika zamiSljenega. ,,Niso s teboj zadovoljni, Janezek", re6e prijazno. ^Žališ me, ljubo dete." To je bilo vse. Ana je znala bolj& razlagati. «Cuj, lantek", dejala je drugi dan, ko sem se bil naspal. ,,Kmalu bodeš trinajst let, toraj umeš, kaj ti rečem. Ti nimaš nič, niti beliča, in gospod župnik tudi nimajo veliko več; kaj bode, ako se ne nauCiš niti a niti b kakor letos? Potem bi bilo bolje, da se ne vrneš v semenišče, ampak ostaneš tu v vasi ali pri mojstru kolarju ali mlinarju. Ali vež, da so si odtrgali gospod župnik meso in celo kavo, da bi mogli za te plačevati ? Celo zimo je prezebal v rernem letnera talarju. Premisli malo, Janezek, in dobro erco ti da svet, kaj uaj storiS." lonec siedi.