Leto XX.	1980
MAKEC 1980	ŠT. 5
GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE
memoriam
Ni preteklo niti sedem let, kar je tov. Janez Barborič zapustil našo DO Železarno Štore, ko je odhajal na novo, zelo odgovorno dolžnost kot predsednik republiškega sveta ZSS v Ljubljano.
In nenadoma žalostna vest, da našega sodelavca, tovariša, prijatelja, znanca, ni več. Zahrbtna in neozdravljiva bolezen je prekinila njegovo življenje in zopet je bila narava močnejša od naših želja in hotenj.
Rodil so je 3. decembra 1931 v Ljubljani. Kot otrok s.e je s starši preselil v Novo mesto, kjer je živel, dokler ni odšel študirat v Ljubljano. Dokončal je I. letnik medicine, a se nato prepisal na študij metalurgije in diplomiral 1961. leta.
Po nekajletni zaposlitvi v Ljubljani ga življenjska pot pripelje oktobra 1963 v našo železarno kot strokovnjaka, u-šmerjenega v livarstvo. Njegova delovna sposobnost, pripravljenost do dela in napredka v stroki ga vodi od asistenta do obratovodjc Livarne I in zatem do glavnega inženirja sklopa livarsko panoge.
Kot aktivni družbenopolitični delavec je opravljal v železarni vrsto nalog. V letu 1964 —67 je bil predsednik sindikalne organizacije Železarne Štore in večletni član komiteja ZK železarne. Bil je tudi predsednik občinskega odbora sindikata delavcev kovinske industrije v Celju in leta 1973 izvoljen za predsednika republiškega sveta ŽSS. Leta 1978 do aprila 1979 je bil podpredsednik ZSJ, potem do svoje prerane smrti koordinator v predsedstvu ZSJ za vprašanja družbenoekonomskega razvoja, dohodkovnih odnosov, življenjskih in delovnih pogojev, inovacij, izobraževanja in kulture. Bil je član CK ZKJ, RSZSS, zveznega sveta za gospodarski razvoj in ekonomsko politiko in komisije skupščine Jugoslavije za družbeno planiranje ter družbenoekonomski razvoj.
Za svoje požrtvovalno delo je sprejel zlati znak ZSS in bil odlikovan- z Redom dela z rdečo zastavo. Na letošnjem srečanju samoupravljalcev Jugoslavije v Kragujevcu so mu podelili diplomo Kluba samoupravljalcev za privrženost interesom delavskega razreda-in za privrženost' interesom delavskega razreda in za uresničevanje samoupravnih socialističnih odnosov.
Tov. Barboriča- ni več med nami. Njegovo delo na Strokovnem in družbenopolitičnem 'področju nam ostaja kot trajna zapuščina, nas — njegove delovne tovariše,- prijatelje, znance pa obvezuje, da nadaljujemo delo, ki mu je bil tako predan in usmerjen.
Ostal nam bo v trajnem spominu kot dober, skromen, vesten delovni tovariš/ prijatelj, strokovni in politični sodelavec.	- V
Kljub temu da so razprave o zaključnem računu za isto. 1979 že mimo, smo se odločili, da objavimo pregled uspešnosti in ne< uspešnosti poslovanja in tako damo možnost vsakemu delavcu, da -tudi v pismeni obliki, primerja rezultate z letom 1978 ter dosežene v letu 1979 na načrtovane za leto 1979,
Na spodnjih točkah so podane značilnosti poslovanja, na koncu pa zbirni pregled ža delovno organizacijo.
1.	Vrednostni plan celotnega prihodka je dosežen skoraj 100 %, a od leta 1978, se je povečal samo za 19 %. V razmerah dokaj visoke inflacijo je potrebno slediti rasti cen ne samo zaradi rasti cen repro-materialov,;: temveč bi se moral celotni prihodek povečati tudi zaradi količinske rasti proizvodnje, s katero v večini. TOZD ne moremo biti zadovoljni. Prav tako tudi v nove investicije vložena sredstva niso dala svojega prispevka • k povečani količinski in vrednostni proizvodnji. Ponovna izjema je izrazito povečan izvož — za 90 % — ki pa cenovno negativno vpliva na dohodek, pa vendar nam je izredno pomemben in potreben.
2.	Porabljena sredstva so glede na plan dosežena samo 98%,
glede na leto 1978 pa so porastla za 18%, to je za l-% manj kot celotni prihodek. Vendar so pri tem materialni stroški porastli za 24%, to' pa je znatno hitreje, kot celotni prihodek. V primeru trajnejšega nesorazmerja teh rasti se nam bodo rezultati še bolj slabšali. Potrebno bo torej močneje delovati na področju ohranjanja realne vrednosti naših proizvodov, tudi trošenje materialnih sredstev bo potrebno urediti drugače.	r
Gospodarjenje v letu 1979
3.	V primerjavi z načrtovanim smo dosegli za 6% več dohodka, kar je za 22% več. kot v letu 1978. Njegova razporeditev je za nas manj ugodna, saj smo izdvojili udeležencem izven podjetja za 32% več sredstev kot leta 1978 in 25 % več kot srna planirali. Res je v tem znesku tudi pospešena amortizacija udeležena s skoraj 40 milijoni din.
Še vedno zavzemajo stroški delovnih skupnosti pomembno mesto — vzroke smo obrazložili že pri periodičnih obračunih. Močno so porastle zavarovalne premije in bančni stroški ter druga plačila iz dohodka. Nedvomno-razporejanje dela dohodka drugim udeležencem ne poteka skladno z gibanjem proizvodnje, saj. se odvija hitreje in intenzivneje, kar slabi našo akumulativnost.
4.	Zaradi naštetih in še drugih vzrokov je razumljivo, da je čisti dohodek porastel sahio za 13 % v primerjavi z letom 1978, oziroma da plana nismo dosegli za 6 %. Ne glede na slab rezultat smo v masi izplačali kar, za 28 % večje osebne .dohodke kot v letu 1978 in za 7%-več kot Smo načrtovali. Tudi za osebne dohodke (in sklad skupne porabe) moramo torej ugotoviti, da se niso gibali skladno s proizvodnimi rezultati, temveč da smo na tem področju sledili izključno inflacijskim-gibanjem, kar ima lahko zelo resne in težke posledice v poslovanju podjetja. Reproduktivna sposobnost, pozitivno poslujočih TOZD se je v primerjavi z letom 1978 Sicer povečala za 52 %, plan pa je bil dosežem samo 73 %. Po drugi strani so še. izgube povečale od leta 1978 za 344 %, medtem ko smo prekoračili planska predvidevanja za 63 %. Skupna višina izgub je praktično enaka skupni akumu-lativnosti, kar je zelo resno opozorilo za takojšnje in energično ukrepanje.
5.	Povprečno uporabljena poslovna sredstva so se v letu 1979 povečala za 16 %, pri čemer gre pri osnovnih sredstvih za 19 %. Povečanje osnovnih sredstev gre pripisati pretežno zakonsko povečanemu vrednotenju (revalorizaciji), obratna sredstva pa so se povečala od 871 na 1.036 milijonov din izključno zaradi novih kreditov, V takšno zadolževanje smo bili prisiljeni zaradi splošnega dviga cen repro-materialov in osebnih dohodkov ter premajhnega doseganja poslovnih rezultatov oziroma izdvajanj poslovnega' sklada za obratne namene. Razmere na denarnem trgu nas silijo, da bomo morali takšno razmerje opustiti in več vlagati v obratna sredstva..
S povečanjem predvsem obratnih sredstev (krediti) smo sicer sledili potrebam proizvodnje, vendar se ekonomičnost njihove uporabe ni povečala. .	v- " : : v ’.
Kako smo delali
SKUPNA PROIZVODNJA
V januarju je znašala ¡proizvedena skupna količina proizvodov 23.808 ton in je bila:
—	v primerjavi z operativnim planom viši a za 507 ton oz. za 2,2 %,
—. v primerjavi' z dvanajstino letnega plana je bila nižja za 1.308 ton. oz. za 5,2 %,
—	v primerjavi z dinamičnim planom pa. je bila nižja za 2.737. ton oz. za 10,3 %.
Za proizvodnjo po obratih so značilne naslednje karakteristike:
ELEKTROPLAVŽ ni obratoval zaradi okvare transformatorja na TH peči.
'JEKLARNA
Operativni in dinamični plan sta bila postavljena v višini .10.000 'ton, skupna proizvodnja gredic pa je znašala 9.194 ton, kar je za 806 ton oz. za 8,1 % manj od plani rane količine; proizvodnja je bila nižja tudi v primerjavi z dva-
na jstino letnega plana, in sicer za 1.223 ton oz. za 11-,7 %.
Na nižjo proizvodnjo so vplivali nepričakovani /zastoji M mirovanja zaradi medsebojnega u-sMajevan-ja obeh .peči iter slaba preskrba z gr.odiljem in kvalitetnim starim železom.
VALJARNA I
Skiuipna proizvodnja valjanih izdelkov je znašala 2.128 ton, od tega je bilo 1.879 ton blagovne proizvodnje in 249 ton predprofilov za hladno predelavo, medtem ko sta bila- -operativni in dinamični plan 'postaviljena v višini 2.180 ton. Dejanska .proizvodnja je bila nižja-tudi. v primerjavi z dvanajstino letnega plana, in sicer za 289 ton bz. za 12,0%.
- Zaostajanje za planirano količino -je posledica' izvenplanskegp valjanja ,okpl'i 160 ' ton 'vzmetnih profilov za FVK ter 14-dhpvhega valjanja drobno ploščatih profilov.
VALJARNA II
Operativni plan je bil postavljen v višini 8.100 ton, proizvedli pa so .za 1,163 ton oz. za 14,4 % valjanih profilov več. Presežena sta bila 'tudi dvanajstina 'letnega plana in dinamični plan. Dinamični plan, ki je Ml „postavljen v višini 7.630 ton, je bil presežen za
I.	633--tea oz. za- 21,4 %-,--dvanajstina -letnega1- plana, ki je-bila postavljena -v višini' 8.333 tori, pa je bila presežena za 930 ton oz. za
II,	2 %.
JEKLOVLEK
¡Proizvedeno je bilo 730 ton vlečenih in brušenih profilov, kar je za 85 ton oz. za 13,2 % več, kot jih je bilo predvideno v operativnem in dinamičnem planu, in za 28 ton oz. ža 3,7 %7manj od količine, predvidene v dvanajstini letnega plana.
Proizvodnja brušenih profilov je 'bila planirana v višam 315 ton, realizirana pa v višini 302 ton zaradi zastojev na brusilnih strojih.	...
Proizvodnja vlečenih, profilov je bila" planirana v višini 330 ton, reaBžrrana pa v višini 428' tori zaradi ugodnejših' pogojev in večje storilnosti.
LIVARNA I
Skupna dosežena proizvodnja je znašala 1.950 ton, kar je za 175 ton ož. za 9,9 % več od planirane količine v operativnem planu. Proizvodnja je bila višja- tudi v primerjavi z dinamičnim planom in dvanajstino 'letnega ¡plana, in sicer je bila V primerjavi z dinamičnim planom višja ža 26CT ton pz. za 15,4 %-, v primerjavi ž dvanajstino ' 'letnega' plana pa za' 224 ton- bz. ža 13,8'%.
'(Nadaljevanje s' 1. strani)
6.	Zaskrbljujoče postaja dejstvo, da se nam povečujejo vrednosti gotovih izdelkov na zalogi, ki so. v letu 1979 porastle samo pa substanci na 32 % oziroma za- skoraj 30 milijonov din.
Prav tako narašča tudi vrednost repromaterialov, večajo se pla-' čila obveznosti, zaradi Česar potrebujemo vedno več sredstev.
7.	Na osnovi 'teh iri še drugih ugotovitev bo potrebno' izdelati življenjske programe, za boljše gospodarjenje. Ob vseh težavah, s katerimi se že srečujemo in ki nam pretijo (energija, uvoz, inflacija, kader itd.), bo pomembno, da vsak posameznik najde svoje pravo mesto, da s svojimi osebnimi angažiranji prispevamo k boljšim rezultatom. Zavedati-se moramo, da v obstoječih razmerah lahko računamo samo na svoje ustvarjene rezultate, da bomo lahko delili 'samo tisto; kar bomo; ustvarili in na trgu prodali.
Frane Tratar, oec.
REZULTATI POSLOVANJA	. ' Leto 1978	Leto 1979/	Indeks^	Plan 1979 ,	Indeks
BESEDILO	1	2	2:3	3	2:3
-1. Celotni' dohodek	2,757,650.190	3,274,575.485	119	3,284,132.000	100
— prih., dosež. s prodajo					
dom. trg.	1,828,188.640	2,044,375.771	112	2,529,051.000	94
- — prah., dosež. na tujem trgu	177,622.890	336,971.245	190		
- — prih. od prodaje v Okviru OZD	705,528.103	786,673.616	112	755,081.000	1G4
— ostali prihodki	46,310.557	106,554.853	230		
2. Porabljena sredstva	2,034,580.048	2,406,843.020	118	2,452,340.000	98
— sprememba zalog	64,200.720	— 29,067.730			
— materialni ¡stroški	1,855,376.855 ■	2,298,501.545	124	2,314,007.000	. 99
— amortizacija — minimalna	115,002.473	137,409.205	119	138,333.000	99
3. Dohodek	723,070.142	883,325.193	122	831,792.000	106
4. Izguba: nekrita porab, sredstva		15,592.728			
5! Razporeditev dohodka	266,022.664	349,843.540	132	280,296.560	125
: drugim OZD					
— prispevki SIS	25,618.320	32,925.236	129	90,267560	
— drugi prispevki in davki	19,392.501	19,541.044	101		
- — za delovne skupnosti	84,679.920	139,397.346	165	120,654.000	116
' — za okolje, članarine, SLO	8,948.899	10,739.432	120		
— amortizacija nad minimalno	40,000.000	39,633.914	99	20,000.000	-. 198
— del dohodka za obresti	- 53,948.280	58,302.504	108	49,375.000	118
=- —za var. premiie, bančni s-troški	10,754.552	15,289.138	142		
— druga plačila” iz ¡dohodka	22,680.192	34,014.926	150		
6. čisti dohodek — predlog razpor.	457,047.478 •	517,888.925	113	551,495.440	94
—osebni dohodki .	341,141.206	436,879.590	128	408,440.000	107
- — stanovanjska izgradnja	23,720.334	30,302.292	128	1 28,588.440	106
— Skupna poraba in ost. ¡potrebe	42,589,978	48,005.695 j	113	27,798.000	173
a) osebni dob -mri skup. poraba	407,451.518'	515487.577	126	464,826.440	111
— rezervni sklad	-23,672.828 ■	33,130.134	140	17,879.000	185
— poslovni sklad za TOZD	14,510.433	46,258.09-9	319	96,327.000	'48 '
— poslovni sklad za posojilo					
nerazvitim	6,948.729	5,315.428	76	9,529.000	56
—■ poslovni sklad za posojila,					
združb	29,393.065	28,784.2T4	98	30,928.000	' 93
' b) akumulacija iz čistega dohodka	74,525.055	113,487.935	152	154,663.000	73
7. Izgubar nekrite obveznosti iz					
dohodka in čistega dohodka	24,929.095	95,193.859	382	67,994.000	14Q •
8, Skupaj izguba (4+7)	24,929.095	110,786,587	444	67,994.000	163
iri proizvodnji valjev ije prišlo do izpada '65 'ton zaradi tridnevnega zastoja zaradi okvare redukcijske peči, zaradi stika taline s spiralo indukcijske peči, so 'morali zamenjati obloigo, poleg tega pa jim je'primanjkovalo valjčne,ziomnine, tako, da so porabili 260 ton več gredlja, kot je bilo ¡s planom predvideno.
LIVARNA II
¡Operativni plan je bil postavljen v višini 601 ton, realiziran pa ■v- -višini! 543 -ton; Proizvodnja je bila nižja tudi v primerjavi z dvanajstino letnega plana, in -sicer za 87 ton oz. za 13,8 % in v primerjavi z dinamičnim planom za 57 ton oz. za 9,5 %.
■Operativni plan nii bil dosežen zaradi:
— okvare brusilnega stroja in čistilnega stroja TAM,
. — poslabšanja kvalitete INDOS uteži "(vzrok je'v slabi kvaliteti ■peska) in
- — izpada 20 ton ‘litine zaradi boleznin delavcev.
OBDELOVALNICA VALJEV
V primerjavi-ž operativnim in dinamičnim planom je bila proizvodnja'višja za 4 tone oz. za 1;3 %:> v-.primerjavi z dvanajstino letnega, plana pa za 11 ton oz. za 3,6%. ;■ j
Primanj;kc"r.'.c: jim rvrovcev za lahke -vaije.
OBDELOVALNICA LITINE
Proizvodnja obdelane litine je bila nižja od planirane v operativnem .in dinamičnem planu, in sicer jdblo od .planiranih 75 ton proizvedenih 63' ton 'litine (1 = 84,0).. Glavni razlhg za nedoseganje 'planirane količine je v zmanjšani 'dobavi. matric iz - Kvarne I ■ter nedobavi -nosilcev .sp-rednj e •¡osi .za traktorje, ki jih'dobavlja livarna DALIT.
TOVARNA TRAKTORJEV
Operativni in dinamični- plan .sta bila postavljena v višini 480 kom. traktorjev, proizvedenih pa je bilo 390 kom. (i — 81,3) zaradi nepravočasnih dobav materiala ter prehoda na izdelavo tipa 3001
ZAPOSLENI
V januarju je. bilo v' naši DO zaposlenih 3.453 delavcev, medtem ko jih je bilo v' letnem planu predvidenih 3.500. -Z upoštevanjem Zaposlenih iž nadur in pogodbenega dela je znašalo skupno Številho zaposlenih 3.585, kar -predstavlja-glede na to; da jih je letni-plan-predvideval 3.614, 99,2-odstotno realizaeijo' plana.
PRODUKTIVNOST
Januarska produktivnost na nivoju DO je .bila precej nižja od predvidene v letnem planu, in Sicer za 22,7 %.,
Višjo produktivnost od planirane sta dosegla samo TOZD livarne I (d = 104,1) in TOZD valjarne (i- = 102,4), medtem ko ostale TOZD, največ pa TOZD1 valjarneJ ¡(i = 64,1), za planom zaostajajo'.
Konferenca OO ZS železarne Štore
' V sredo, dne 27. 2. T980, je bila v Domu železarjev ustanovna konferenca OO ZS. Konference se je udeležijo 50 izvoljenih delegatov in večje število gostov, med njimi tudi sekretar občinskega sindikalnega sveta tovariš Medved. Po izvolitvi, organov konference in sprejemu poslovnika o delu, je poročilo o delovanju konference OO ŽS in njenih organov podal' predsednik tovariš Kaluža in dejal:
Današnja ustanovna in volilna seja konference osnovnih organizacij' poteka v času zapletenih gospodarskih in ekonomskih odnosov v svetu ter zaostreni mednarodni politični situaciji. Tako stojijo pred nami zlasti v letošnjem pa tudi v naslednjih letih naloge predvsem v stabiliziranju našega gospodarskega in ekonomskega razvoja in stanja. Vse subjektivne sile naše družbe bodo na tem področju morale dati temu svoj prispevek ih mislim, da so v tem naloge sindikata dokaj jasne in dosledne. Zato je naša naloga, da danes tukaj ocenimo razmere v delovni organizaciji, da ugotovimo, kje smo na dobri poti in kje se nam stvari še zatikajo in terjajo našo, aktivnost za zboljšanje stanja. Pred enim mesecem so to nalogo v splošnem zelo dobro opravile osnovne organizacije, ki so na volilnih 'skupščinah, ocenile svoje delo in razmere v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih ter opozorile tudi na probleme, ki so predmet skupnega reševanja delavcev v delovni organizaciji.
Zato mi naj bo dovoljeno, da nekatere stvari še osvetlim kot prispevek k gradivu, ki je bil v obravnavi v vseh osnovnih organizacijah sindikata tako, da so imeli pri oblikovanju gradiva za konferenco možnost sodelovati vsi, imamo pa tudi danes priložnost, da oceno dopolnimo, vse z interesom, da izhajajoč iz ocene razmer oblikujemo kar najbolj kvaliteten ter vsebinsko in akcijsko usmerjen program našega nadaljnjega delovanja.
Na področju naše samoupravne zakonodaje lahko ugotovimo, da imamo v delovni organizaciji v glavnem sprejete vse pomembne samoupravne akte.; Iz gradiva je razvidno, da smo bili priča.kršitvam, zato naj omenim tudi katerih. Kršitve so bile predvsem pri samoupravnem sporazumu o oblikovanju, sredstev za dohodek in razdeljevanju sredstev za OD. Tu je;.bilo veliko hude.krvi ih zelo malct pripravljenosti kršiteljev za urejevanje., Če imamo .akt, mislim, ,da smo se ga dolžni držati; če ugotovimo, da je nepopoln ali pa neustrezen, ga je potrebno, dopolniti.. Vendar v tem primeru ni šlo za to. Ge obstoječih določil v aktih ne. bomo. Spoštovali, se. lahko sproži, nevaren proces, da bomo kršili akte zdaj tu zdaj tam, danes ta. akt, jutri drugega, vemo pa, kam to vodi. Menim, da bi pri uresničevanju razmerij iz tega področja, kjer smo imeli kršitve, lahko prispeval tudi ustrezen sporazum, ali izvedbeni akt o merilih za združevanje in razporejanje sredstev čistega dohodka, dohodka za sklad skupne porabe.In ostale.namene. Osnutek -akta, je bil narejen že več kot pred enim, letom, zato mora biti naša naloga, da ga v letošnjem letu tudi sprejmemo.
Delovno predsedstvo -v- skrajno desno predsednik tov. Kaluža ob branju referata
. Ob tem naj omenim še,, da v celoti ne izpolnjujemo vsa določila samoupravnega sporazuma o združitvi v. delovno:organizacijo (planiranje, združevanje sredstev za investicije itd.),. To govorim predvsem zato, da-ise spompem0, v kaj. vse bomo morali usmerjati naše delovanje,;da postopno pridemo--tudi v praksi do razmerij im odnosov, ki smo -jih dogovorili v sprejetih-samoupravnih aktih.
Uvodoma.sem -dejal,-da je normativna zakonodaja-v glavnem sprejeta. 'Seveda mam -manjka še nekaj- Izvedbenih -pravilnikov in mislim, da jih bomo v letošnjem letu morali sprejeti, saj smo -z-..neprestanimi reorganizacijami v delovni organizaciji v glavnem zaključili in lahko vse sile napnemo v stabiliziranje naše dogovorjene organiziranosti in samoupravnih odnosov.
V razpravah na samoupravnih delovnih skupinah je-t-udi veliko .pripomb glede kratkih, rokov in nezagotavljanja minimalnega petnajstdnevnega roka razprav, Res je, to se je dogajalo in mislim, da moramo enkrat za vselej s tem prekiniti. Ob. tem je potrebno osvetliti tudi drugo stran in povedati, da se do določenih stvari zelo neodgovorno obnašamo, da imamo akte v. obravnavi in .sprejemanju po več mesecev, ven-
dar ne zaradi tega, ker bi akt ne bil za sprejem, zaradi, pripomb, „ampak-akta enostavno nismo obravnavali oziroma ne sprejeli, kot dahi pozabili nanj Mislim, da je to stvar osnovnih organizacij,, da se ob. takšnih ..nedoslednostih bolj angažirajo. . .
GOSPODARJENJE
V	današnjem trenutku poznamo tudi rezultate naših prizadevanj -in gospodarjenja, v preteklem letu. Menim, da so rezultati na nekaterih področjih dela dobri in dajejo dobro perspektivo tudi za vnaprej. Imamo pa velik razkorak znotraj delovne organizacije, na eni strani odlične rezultate In na drugi slabe. Seveda niso Vsi rezultati, tako ¡dobri kot slabi, izključna., posledica našega lastnega dela in prizadevanja,, ampak , je tu še .vrsta drugih faktorjev, ki vplivajo na tak rezultat,,
Prav je, da ob .analizi-vzrokov neuspehov ugotavljamo,, kje smo za takšno stanje sami krivi, kje so 'vzroki .drugje,; vendar se moramo ob tem zavedati,; da hajvečj.i davek slabega poslovanja-nosimo sami ter da; je reševanje tega .predvsem in največ v- naših rokah.
Ne smemo minio subjektivnih težav in jih ocenjevati brez posledic za nas same, ki smo tako ali drugače povzročitelji le-teh. Zato menim, da bojno bolj kot doslej pri sprejemanju sanacijskih in drugih načrtov morali upoštevati človeški faktor in tam, ko stvari ne gredo, iskati tudi ustrezne kadrovske rešitve. Seveda morajo vse takšne rešitve potekati v skladu z našimi humanimi socialističnimi odnosi, tako da ne postavljamo -ljudi na stranski tir, ampak jim omogočimo ustrezna dela in naloge tam, kjer se bodo mogoče -bolje vključili in dali boljši prispevek k rezultatom našega skupnega dela.
Uresničevanje dohodkovnih odnosov je tudi eden. izmed.-temeljev za večje "angažiranje vseh za cilje,boljšega dela in rezultatov dela, . Zavedati se moramo, da sami dohodkovni odnosi ne morejo imeti za posledico boljših rezultatov, če resnično ne mislimo bolje, kvalitetneje in bolj organizirano -opravljati naše -delo,--Urejevanje . dohodkovnih odnosov pomeni- doseči .pravilno prerazdelitev dohodka ustvarjenega s skupnim, delom,na družbenih sredstvih. Da si omogočimo-in odrežemo -realen kos kruha, moramo najprej urediti enaka-merila- za naše delo in- stroške, ki jih s svojim delom povzročanje. Le tako, da bomo~pri vseh razmišljanjih in -konkretnem reševanju - samoupravnih in -ekonomskih odnosov v -delovni organizaciji izhajali iz dela in zadelo, se bomo dejansko približali k temu, da bpnio pgstaH :resničhi:gospoda^ji. ¡svojega -dela in „rezultatov dela.
NAGRAJEVANJE ,,,
V	materialih je posebej obdelano uresničevanje nagrajevanja po delu, zato ne mislim v celoti analizirati stvari na tem področju. Vendar pa, če se zavedamo, da -lahko pritegnemo in angažiramo delavce za boljše delo tudi z ustreznim nagrajevanjem, potem smo dolžni venomer iskati'boljše Tešitve. Menim, da na tem področju v zadnjih letih nismo izumili.kaj posebnega novega in'smo naš sistem v glavnem dopolnjevali. Še vedno prihaja do borbe za range, kar ,se, odvija na več načinov. Nekateri si poskušajo zagotoviti boljšo izhodiščno pozicijo z organizacijskimi spremembami dvomljive vsebine, drugi s pretirano izobrazbeno zahtevo, tretji s povečanim obsegom ali spremenjeno vsebino dela.- -Nismo še imeli primerov, ali pa zelo malo, da se je zaradi organizacijskih sprememb, ki jih opravičujemo .z večjo odgovornostjo in zahtevnostjo posameznih del, nekje drugje zmanjšal obseg dela, odgovornost, itd.
Mislim, da nam to lahko da razmišljati. Res delavci z enako analitično oceno--ne dobijo enakega OD, ampak je to> odvisno od TOZD 'oziroma- DS, kjer -delajo, kajti-na-višino-OD vpiiva-jp še ostali kriteriji,. . vezani ma -rezultate: dela TOZD -oziroma: -DS, kjer delavci združujejo delo. Menim pa; da je-še-vedno prevelik -del: naših. OD zagotovljen .z rangom, neodvisno od- vloženega ‘dela. Predvsem mislim, da je še .najmanj nagrajevanja po delu v skupnihslužbah .DS ali. TOZD. Zakaj -tako?. Iz. preprostega razloga: ko. sprejmemo delavca v delovno razmerje, mu. po poskusni dobi ali pripravniškem stažu v. skladu z oceno delovnega 'mestaoziroma nalog..in opravil.pripada določen.rang, Pozneje..ugotavljamo, da ne izvršuje svojih nalog,, slabo dela, zamuja, vendar rang, s tem pa tudi OD, nista prizadeta; ppleg tega .je ,še osebna, ocena.nekj e, v povprečju,; nimamo'majslabših, pa tudi ne najboljših, ocen,. Mnenja.
■ šem, da_ lahko, tudiv službah izoelamo merilo.za merjenj e ■delovnih na-' log in opravil. Zadnji, čas je,, da v- naše samoupravne, akte,vgradimo materialno odgovornost; za slabo delo "oziroma nedelo. Če v. enem mesecu nekdp slabo dela, zamuja, itd., potem za tisti mesec, ne more imeti ; enakega OD kot, takrat, ko je pri .svojem -delu vzoren- in ima rezultat.
Analitična Ocena delovnih nalog in opravil-velja za predvideno dobro opravljeno -delo; če predvidenih nalog ne izpolnjujemo, potem bi morali.upoštevati odbitne postavke — kot sem že. večkrat .omenil, moramo vse- to -vgraditi-v naše izvedbene akte.- -
To izvajanje ne bi smelo izveneii kot kritika, .ampak kot osvetlitev problematike, .katero, smo. dolžni odpravljati in je bilo namenjeno samo za’dopolnilo gradivu, ki ste ga prejeli in iz katerega je ra-zvidnp, da imamo, v delovni organizaciji tudi sgliko dobrih rešitev, ter da smo -v preteklem mandatnem obdobju veliko narediti. Vedno ,se moramo -zavedati, rial smo za urejevanje naših notranjih zadev -odgovorni vsi; zato mislim, da-tudi neuspehov ali uspehov ne moremo pripisati samo -nekaterim, ampak je vsaka dobro opravljena naloga več ali manj sad skup-'
• nih prizadevanj.-,To navajam .zaradi tega, ker ,je tudi med nami delavci
(Nadaljevanje s 3. strani)
ali funkcionarji v sindikalni organizaciji včasih prisotna miselnost,' da dobro delo in uspehe pri delu pripišemo sebi; za vse, kar ni bilo storjenega, kot smo si zastavili oziroma dogovorili, pa odgovornost pripisujemo izven naših vrst. Razveseljivo je, da je vsega tega vedno manj. Opravili smo tudi z miselnostjo, da so Stališča kongresov, stališča organizacij sindikata in njih realizacija v praksi dolžnost samo sindikalnih delavcev oziroma funkcionarjev.
Lahko rečem, da so stališča, priporočila in mnenja sindikata v Železarni Štore dobila svoje mesto med delavci, kot v poslovodnih strukturah in .skupnih službah, vendar še vse prevečkrat takrat, kadar gre za naše pravice, manj pa, kadar govorimo o naših dolžnostih.
Ta proces smo dolžni nadaljevati tako,-da bomo s stališči oboroženi vsi' in se za njih zavzemali v samoupravnih delovnih skupinah, delavskih svetih in delegacijah. Na sestanku sindikata se ne bomo več dogovorjali za stališča in-predloge, na samoupravnem organu, katerega člani smo, pa se ne bomo potegovali za uresničitev stališč, ampak bomo to prepustili samo predsedniku osnovne organizacije alk komu drugemii, kot da je naša naloga opravljena s tem, ko smo se za stališča m naloge‘dogovorili, za realizacijo pa naj bodo odgovorni samb posamezniki,
Menim, tudi, da se da naše -delo še bolj racionaliziVati v smislu, krajših'sestankov in dogovarjanj. To velja za vsa področj a našega dela. Naj navedem primer. Ni potrebno, da se organ sindikata sestane pred vsako sejo delavskega sveta, delegacije ali kakšnega drugega organa. Večkrat imamo za posamezne točke dnevnih redov že stališča iz krajše preteklosti, zagotoviti je potrebno samo'to, da jih delegati poznajo in se zavzemajo za njih uresničitev.
Dolžni -smo delo organizirati tako, da bomo sodelovali vsi pri- oblikovanju naših programov dela in nalog ter si razdelili delo in naloge ter opredelili tudi odgovornost za realizacijo le-teh. Ge bomo delali tako, potem bomo uresničevali idejo tovariša Tita o kolektivnem delu, vodenju in odgovornosti.
Ob koncu mi dovolite, da se zahvalim' ža vloženo delo in sodelovanje vsem, ki so v pretekli mandatni. dobi sodelovali v. delu organizacij sindikata in njenih organov. Posebna zahvala gre predsednikom osnovnih organizacij sindikata, članom sveta, predsednikom in članom komisij ter ostalim. Za dobro sodelovanje se želim zahvaliti tudi KPO in ostalim poslovodnim ter strokovnim sodelavcem, kot tudi sodelavcem občinskega sindikalnega sveta.
“ Naloge, ki smo si jih zadali za preteklo mandatno obdobje, smo z več ali manj uspeha realizirali, nekatere pa bomo realizirali v prihodnje. Prav jé, da smo do svojega dela kritični, ker-tam, kjer vlada pretirano zadovoljstvo in prepričevanje, da je. vse v redu in dobro, tam je napredek počasnejši ali pa ga sploh ni.
Pri vseh analizah in dogovarjanjih, kaj je potrebno še narediti in izboljšati, ob vsaki kritično izrečeni misli nam morajo biti vedno, pred očmi flspehi, ki sino jih dosegli v naši družbi in tudi v našem kolektivu v času razvoja nove, socialistične, samoupravne, Titove Jugoslavije.
Zato mora biti naše delo y prihodnosti usmerjeno h krepitvi našega samoupravnega socialističnega sistema. V tem trenutku so želje vseh naš usmerjene k uspehu ih premagovanju' težav v. zvezi z boleznijo tovariša Tita. 'Mislim, da so naše želje odraz hotenj, da še naprej ustvarjamo tisto, kar nas vseskozi uči in. za kar se bori naš dragi predsednik. Naše želje bodo tembolj iskrene, kolikor bolj bodo podkrepljene z našim delom in naporom pri razvijanju samoupravnega socialističnega sistema ter bratstva in -enotnosti naših narodov in narodnosti.
Po poročilu predsednika in predložitvi gradiva se je razvila razprava, v kateri je sodelovalo 16 razpravljalcev. Večina je bila v svojih razpravah zelo konkretna in kritična dd posameznih področjih problematike. V nadaljevanju objavljamo povzetke razprav nekaterih sindikalistov.
RAZPRAVLJALO
Razprava tovariša LESKOVŠKA se je nanašala na oceno občnih zborov OO ŽS’ in v. njej med drugim pravi;
- Statutarni dogovor o organiziranosti in delovanju sindikatov in Zveze sindikatov .Slovenije zavezuje sindikalno članstvo in sindikalne organizacije in njihove organe, da svoje delovanje ocenjujejo in načrtujejo na občnih zborih.
V	železarni srno so zavedali, da priprave na občne zbore zahtevajo veliko dela in osebnega prizadevanja nosilcev sedanjih funkcij v izvršnih odborih, zato smo prayočasno sklicali predsednike OO ZS in se dogovorili o poteku in pripravah občnega zbora. Dogovorili smo še tudi o časovnih, terminih občnih zborov in jih tako uspeli vse izvesti v mesecu januarju.
Ocena opravljenih občnih zborov v primerjavi z onimi v preteklih letih, je zelo pozitivna. Zbori so bili pripravljeni dosledno in kvalitetno, a obravnavana so bila vsa tista vprašanja, ki; so zapisana v kongresnih dokumentih in So naša naloga.
Občnih zborov se je-udeležilo več kot tisoč članov sindikata, kar je z ozirom na več izmensko delo in oddaljenost naših delavcev iz Štor zelo lepa številka. .
Gradivo-za občne zbore se'je obravnavalo na sindikalnih skupinah, s čimer.je dosežena množična in demokratična obravnava in tako je dana možnost slehernemu članu sindikata, da se z gradivom seznani, ima možnost dati nanj pripombe in nato naloge, sprejete z gradivom, sprejmejza svojo obvezo. Na skupinah so. bili tudi'predlagani delegati v-izvršni odbor OO ZS in menim, da so IO OO'ZS sestavljeni iz delegatov, ki bodo sposobni in odločni, da uresničujejo družbeno vlogo sindikata v 'svojem okolju in tudi v širši skupnosti.
V	nadaljevanju bi bilo potrebno spregovoriti o vprašanjih, ki šo bila pogosto tema razprav na občnih zborih. Za nekatera od vprašanj, ki so skupnega pomena in skupnih interesov vseh delavcev združenih
Pričevanje iz NOB	31
TRN V PETI
Zato so ga njegovi gospodarji končno odpeljali in kar čez *noč je izginil iz zapora. Bliska in njegova tovariša so še kar najprej gonili 'vsak dan na zaslišanja k Morelu, vendar pa so že imeli nekoliko milejši režim. To je bila -tudi posledica spora zasliševalcev med sčboj, predvsem -zato, iker je policaj v dežnem plašču očital poročniku Ste-vu, da-je 'dober samo še za filozofa, kot zasliševalec pa da je povsem odpovedal. Sledila je seveda grozna užaljenost in splošen prepir. To je tudi pospešilo zaključek zasliševanj in -zaporniki so na veliko soboto, 7. aprila 1945, na Morelovem dvorišču v Radohovi vasi podpisali zapisnike svojih izjav.
Celih 25 dni je trajalo zasliševanje, podnevi in ponoči so bili trije junaki nenehno izpostavljeni strahovitemu .mučenju in tudi psihičnemu pritisku. Pravi čudež je, da so vse to vzdržali. Ostali ,pa so seveda v hudi negotovosti, kaj se bo zdaj z njimi zgodilo. Vsi so bili malone prepričani, da so že na pragu smrti, ko so jih vodili nazaj v zapor.
Naslednji dan je /bil poln dogodkov. Zvečer prej so nedičevci
spet izpustili na dopust čez praznike Cirila in ponujali tudi dekletom v zaporu, da gredo lahko domov za veliko noč, vendar so zavedne mladinke in žene ponosno odklonile »dopust« in za vse zahtevale popolno | svobodo ali nič.
V nedeljo so prinašalke hrane, tokrat kar štiri, prišle že zjutraj s polnimi, jerbasi hrane dn pijače in seveda se skregale z dežurnim oficirjem, ker je trdil, da dogovor velja za poldan ih ne jutro. Končno so le dosegle, da so lahko pred časom razdelile bogato hrano in številne dobrote 'med jetnike in še posebej so postregle naše tri junake. Pripravile so jim-še posebno presenečenje, saj so jim prinesle vsakemu komplet svežega .spodnjega perila. Zanje je bilo to pravo razkošje, da so lahko po tolikem času vrgli s sebe preperele in krvave cunje ter se znova oblekli 'kot ljudje. To je bilo zanje ogromno olajšanje in prav gotovo do smrti ne bodo pbzabili dobrote dnu zavednosti brkinskih in pivških partizanskih mamic.
Posebno »pošiljko« iz prinesenih dobrot so seveda takoj sestavili za stražarja Marka. Našim trem- junakom se je zdaj, ko so
prišli nekoliko k sebi, razumljivo začelo muditi, saj so bili prepričani, da so vsak trenutek bliže smrti. -Ko je Marko ob 10. uri končno le nastopil službo, je takoj pri linici poklical Janeza — ' pravil mu je. kar. »Jugoslovanski« — mu je že tudi povedal razveseljivo novico, da iso zunanje straže pred zaporom ukinjene in znatno oslabljene -tudi notranje. Potem sta na dolgo razpravljala o vojnem položaju dn Janez., ga je že. kar odkrito nagovarjal, naj jih izpusti, in se jim pridruži, da ne bo moral odgovarjati kbt izdajalec ali da ne bo v najboljšem primeru kot ujetnik v angleškem taborišču.
Vendar pa se je Marko bal in nikakor se mi mogel odločiti, da bi izpustil vse zapornike ter pobegnil z njimi. Bdi je sicer pripravljen spustiti Janeza, ko ga bo spremil ria stranišče, in šele čez čas alarmirati svoje starešine, ko bi bil Janez že daleč, kaj več pa nikakor hi hotel slišati. Pregovarjala sta se im Skoraj prepirala, vendar pa Janez ni popustil; do konca je vztrajal, naj Marko izpusti vse, ali pa tudi on-me bo pobegnil.
Končno je Marko privolil, da se bo o begu pogdvarjal še z drugimi Janezovimi sojetniki. Omehčan s pršutom in cigaretami- in še z lirami, se je o načinu bega začel pogovarjati predvsem z Bliskom, ki je tudi. sicer imel vse od začetka v rokah vajeti in je sproti dajal Janezu napotke za ravna-
nje z Markom. Blisku je že skoraj povsem obljubil, da je pripravljen izpustiti vse zapornike, če ši bo lahko s pomočjo pršuta in cigaret lahko pridobil še enega sodelavca med podoficirji, da, bi beg izvedli med njegovim dežura-njem. Brez takšne pomoči bi bila namreč vsaka takšna akcija seveda neizvedljiva. Hkrati pa jima je seveda hotel zagotoviti varnost dn ustrezno nagrado v partizanih — odločil se je. namreč, da pobegne Skupaj z • zaporniki pred jezo zakrknjenih zločincev tipa policaja v dežnem plašču-in drugih.
Pomoč dežurnega je bila potrebna zato, ker so nedičevci po ukinitvi zunanjih stražarjev tza-klepali. glavna vrata in brez dežurnega nihče ni mogel ne v zapor in ne jz njega. Marko je vzel nase nalogo, da ga pregovori in omehča predvsem s pršutom in še difaigimi dobrotami in seveda z denarjem, ker da je menda velikanski požeruh, kakor je pravil. Vse je kazalo, da ho šlo kot po maslu in pobeg tj e hal dogovo r j en že za naslednjo noč. Od velikega vznemirjenja so naši fantje komaj kaj'spali, ko je bilo ob dveh ponoči Markovega stražarjenja konec in so se spravili počivat. ,
Toda ni jim bilo usojeno, da bodo v'miru spali ali premišljevali o velikem podvigu, ki naj jih pripelje v svobodo. Proti jutru je namreč nastalo okoli zapora in v njem gromozansko vpitje.in raz-(Nadaljevanje na 9. strani)
v DO Železarne Štore, bo potrebno angažiranje konference OO ZS pri usklajevanju le-teh.
Uresničevanje zakona o združenem delu predvsem glede uresničevanja delegatskih odnosov. Čeprav - nekatere delegacije' precej dobro delujejo,, je čutiti še. vedno premajhno povezavo med delegatom in njegovo bazo, iž. .katere izhaja in prenos povratnih'informacij-. Ugotovitve veljajo za samoupravne organe, kakor tudi za DPO. Delitev po delu in odvisnost OD delavca od izpolnjevanja nalog in, ustvarjenega dohodka TOZD. Čeprav imamo v Železarni Store te relacije dobro urejene, so nekateri mnenja, da bi jih bilo potrebno'še dodelati.. Iz razprav na občnih zborih je bilo možno ugotoviti, da so delavci še' vedno dali večji poudarek, delitvi dohodka, predvsem delitvi ža OD, in manj ustvarjanju le-tega. Menim, da se delavci v Železarni Štore vseeno dobro zavedajo, da je potrebno dohodek najprej ustvariti'in šele nato deliti.
S področja življenjskih in delovnih razmer delavcev je bila poudarjena problematika stanovanj samskih delavcev in prehrane v sgmskem domu. Pomembno mesto j,e dano rekreaciji s poudarkom-na množičnosti. Ugotavlja se, da je potrebno vskladiti odhajanje delavcev iz proizvodnje, ki se med delovnim časom vključujejo v medobratne igre.
Na vseh občnih zborih jo bilo veliko govora o gospodarjenju v letu 1979, o pristopu k obravnavi zaključnega računa, kakor trudi o težkih pogojih gospodarjenja v letu 1980,/stabilizaciji in aktivnosti sindikata pri uresničevanju le-te. V
Potrebna bo, še večja aktivnost/iza krepitev zavesti in pripravljenosti delavcev za obrambo in varnost nule socialistične jn samoupravne družbe, je bilo poudarjeno pri LO in DS.
Delegati konference sindikata 'železarne Štore
V Železarni Štore imamo po novi organiziranosti 21 OO ZS. Na volitvah je bilo od 21 izvoljenih 18 novih predsednikov OO ZS. Čeprav so v' vseh sredinah izbrali takšnega, ki ima primerno moraln o -p oli.ti ene in strokovne kvalitete, voljo in vztrajnost'za opravljanje te pomembne funkcije, bo -vseeno potrebna pomoči slehernega člana 'sindikata pri realizaciji skupnih nalog. Novoizvoljeno vodstvo OO ZS je nujno potrebno primemo izobrazili za Svoje delo. Tako izobraženi člani XO OO ZS oziroma njeno vodstvo bo verjetno laži uresničevalo tisto vlogo, ki. bi jo morali:po ugotovitvah iz študije’Edvarda Kardelja »Smeri, razvoja političnega, sistema in'socialističnega/samoupravljanja«. Gre /,a misel, da mora sindikat politično in organizacijsko izvleči delavca iz- njegove OZD in. mu -politično in povsem konkretno pomagati, da'bo videl .celoto . združenega dela. Torej za to, da naj bi IO ne ostal le organ, ki bi ures-ničeva! politiko, dogovorjeno na sej ah,, temveč da bi postal politično vodstvo OO ZS, ki bi se bilo sposobno samostojno vključiti v nastajanje in-v uresničevanje’ skupne sindikalne politike, v kolektivno delo. ■
Tov. Anton Ž1BRET je konferenco seznaniJ z delom komisije-za družbeni standard', in : opozoril na zaključke problemske konference o družbenem standardu, ki je bila v letu 1978. Ugoiovil'je, da so.nekateri sklepi realizirani ali pa so V fazi realizacije,-vendar je opozpril jtudi na to, da so ti sklčrpi dolgoročnega značaja in torej še,vedno veljavni.;
. Tov. Florjah POTRATA je svojo razpravo posvetil problematiki varstva-jrn delu in v njej smatra, da s povečevanjem poklicnih delavcev na tem področju ne borno, rešili problemov, ampak bi se morale 'aktivneje vključevati v to delo komisije ža varstvo, pri delu v temeljnih organizacijah združenega dela; Nadaljeval je z obravnavo zaključnih ■ računov za', leto 1979, kjer' pravi, da je situacija dokaj kritična. Ugotavlja.-da so razprave v delovnih sredinah kritične, kot še nikoli, pred-: ' vsem glede pokrivanja izgub v TOZD TT in livarni 11. V teh TOZD so bili v lanskem loju izdelani sanacijski programi, toda izgube so še večje. Takšne situacije se v bodoče ne smejo ponavljati.
; Tov. Franc ROMIH, je razpravljal o problematiki v TOZD TT. Situacija v tej TOZD. kakršna je, se resnično no sme pojavljati v nedogled. Tako smatrajo v prvi vrsti delavci sami. Vendar je potrebno izgubo obravnavati tudi iz vidika, koliko je za ..to sedanjo situacijo odgovoren kader, ki je sedaj v tej TOZD. Z druge stranice potrebno ugotoviti, kako je prišlo do investicije, aft je tovarna traktorjev doinvestirnna in ali so dani.po goji za nadaljnjo proizvodnjo. Sindikat.v njej se zavzema, da bi tovarna traktorjev delala naprej -na istih proizvodih', s lem da se vložijo maksimalni napori, da se izguba sanira. Dotaknil se je tudi pro-bleriia informiranja: dovolj je informacij, vendar so delavcem dostikrat, nerazumljive.
Tov. Ivan. ŠTEFANČIČ še je dotaknil vprašanj s področja ljudske obrambe in družbene, samozaščite Ugotavlja, da je bilo na tem področju, delo v preteklih.letih dokaj uspešno. Kvaliteten premik je bil napravljen v lanskem letu, ko je bila dopolnjena organiziranost na,tem področju. V smislu akcijskega programa so bile dopolnjene varnostne ocene in načrti delovanja narodne zaščite. Še posebej je poudaril akcijo NNNP, ki je dosegla visoko kvalitetno raven in tudi množičnost.'Ob koncu je nakazal še nekaj odprtih vprašanj na tem področju, katera bo potrebno cimprej odpraviti:-kot izvajanje ukrepov za zavarovanje družbene imo-Vine, odpraviti nered in nedisciplino v nekaterih delovnih sredinah, še vedno se pojavlja problem. alkoholizma in s tem tudi slab odnos Ido dela,•-itd.	*-
Tov. Drago STOKAVNIK je poročal-o delu kadrovske komisije in ugotovil, da je bil storjen določen korak naprenj, ostaja pa še precej odprtih Vprašanj, na kafšrih 'bo. pCftrefrrac	: Glbtovo-je kadrovska
politika ena izmed /tistih stalnih nalog, kateri jé potrebno-posvečali največ pozornosti, kajTi le sposobni kadri bodo lahko reševali probleme,, pospeševali,gospodarstvo in socialno ter kulturno preobrazbo v delovni organizaciji, Prav zato je potrebno iskanju in izbiri, usposabljanju, usmerjanju in - zaposlovanju kadrov posvetiti največjo pozornost. Kadrovska politika mora postati vsakodnevna skrb vseh družbeno-politlč-nih organizacij, samoupravnih organov in poslovodnih struktur. Sprejeti je potrebno odločne ukrepe ža spreminjanje kvalifikacijske strukture zaposlenih;. ukrepe za strokovno m družbeno-politično izobraževanje delavcev, in omejiti zaposlovanje nekvalificiranih delavcev.
Sekretar občinskega sindikalnega sveta, tov. MEDVED je vse prisotne pozdravil in dejal;-da je prijetno priti na takšno konferenco, ker smatra, da jé bila zelo-dobro pripravljena. Prav tako je izrazil zadovoljstvo nad, številom in kvaliteto razprav ih dodal, da z ozirom na to, da smo vsi člani sindikata tudi sindikalni delavci, smatra ža pravilno, da se vsak v okviru svojih zmožnosti še aktivneje vključi v razreševanje posamezriih problemov. Práv je, da sé-tudi strokovni delavci vklju-' čijo v delo: posameznih komisij in organov, kajti s širino svojega znanja lahko veliko pripomorejo k razreševanju določene problematike,, seveda vsak na svojem področju.
Mirko Gozdnikar seznanja delegate s programskimi izhodišči za leto
1980
-. V; razpravo , sc. je vključil.: predsednik kolegijskega poslovodnega organa, lov. BURNIK in sc dotaknil predvsem problemov v TOZD livarna slojno Ulme/ih TOZD TT. Dejal je, da jo izguba v omenjenih TOZD resmčim 'težak problem. V livarni, je specifičnost tega problema-dru-. gačns/kot v tovarni traktorjev. Tu-je jedro reševanj a v notranj ih ukrepih, na-rhodernizaciji in rekonstrukciji,, skratka- v posodobitvi livgrng, da bi omogočili večjo proizvodnjo, kajti livarna, daje premalo. Zato je to glavni cilj. sanacije v tej TOZD.
. Glede problema izgube v TOZD TT je povedal, da zaradi velikosti izgube, ki je nastala, le-te no moremo pokrivali, znotraj, delovne organizacije in da se iščejo, rešjtve, .tako na občinskem kot republiškem nivoju. Problem carine, ki je bil dolgo poznan, je sedaj končno rešen. Naslednji probleni, ki ga je bilo potrebno rešiti,; je bil odnos s - FIAT. Dolgo sc je delalo na lem, da bi spremenili neugodno določilo pogodbe, katero ni priznavalo vseh stroškov, ki pri proizvodnji traktor j a nastajajo. Letos jrred kratkim jo bilo to doseženo, tako’da sedaj traktor, ki ga bomo izvozili, ne bo več nosil izgube.:Še vedno ostaja problem domačega dela, problem kooperantov in cen njihovih izdelkov, ki jih mi vgrajujemo. V kratkem bo sestanek ».z večjimi kooperanti, da se .dogovorimo o nadaljnjem sodelovanju in korekciji cen. Na kraju je dejal, da mora fa problematika čimprej z dnevnega reda, za kar obstoja več rešitev, o katerih se bomo še dogovarjali.
Konferenca je soglasno potrdila gradivo, ki. se je posredovalo vsem članom in.zadolžila komisijo, da na osnovi-gradiva in razprav pripravi sklepe V. //.-/-/	/-T U//
Programska usmeritev
Referat o bodočih nalogah in programski usmeritvi- konference OO ZS je podal tov. GOZDNIKÁR in'dejar:
V	današnji obliki socialističnih samoupravnih družbeno-eko-nomskih odnosih, ki sta jih- vzpostavila; nova ustava in ZZD, ima sindikat veliko večjo vlogo in širše področje nalog. Vloga sindikata je praktično vgrajena v sam mehanizem družbeno-ekonom-skih odnosov, kot bistvena ih neločljiva oblika teh odnosov.
Bistvena razlika med vlogo sindikata, v kapitalističnih odnosih in našim sindikatom, torej sindikatom v odnosih socialističnega samoupravljanja, je v tem,-da ni zaščitnih interesov delavcev samo v delovnih odnosih in v boju za vsakodnevne ekonomske, socialne, politične in druge zahteve delavcev, ampak v celotnem sistemu družbene reprodukcije. To pa iz razloga, ker je pri nas upravljanje dela in družbenega "kapitala spojeno v samoupravnem združenem delu, torej v rokah delavcev v TOZD. Zato je naloga sindikata, da usmerja delavce v to, da vidijo in spoznajo splošne pogoje'reprodukcije in'na tej podlagi tudi realne poglede na probleme razpolaganja z: dohodkom. Sindikat mora torej biti glavna gibalha sila'v odnosih v združenem delu in prevzema veliko nalog pri nadaljnjem razvoju dTužbeha-ekbnomskih' odnosov.
Mehanizem. družbend-ekonomskih 'odnosov, ki ga vzpostavljata nova ustava ih ZZD, ne inore povsem Zadovoljivo- delovati brez polnega udejstvovanja sindikata. Zato je družbena Vloga sindikata močnejša povsod tam in na tistih področjih, kjer problemov ne more reševati sistem sam, ampak je potrebna demokratična akcija več dejavnikov, ta pa Je predvsem v samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju.
Zato se sindikat do združenega dela ne moré obnašati kot zunanji faktor, ki zavzema samb politična Stališča, ampak mora stalno vzpodbujati in usmerjati delavce, da čim aktivneje sodelujejo v upravljanju združenega- dela.
Ni dovolj, da se sindikat ukvarja samo S problemi na področju proizvodnje, ampak mora svoje delovanje prenašati na vsa področja političnega sistema, posebno še znotraj delegatskega sistema. Sindikat mora skupaj z delegacijami, in delavskimi sveti-oblikovati stališča in opredelitve do problemov, ki sé urejajo v-zborih združenega dela,- skupščinah SIS in drugih samoupravnih skupnostih, kjer imamo svoje delégate, te tako bomo, odpravili še Vedno prepogost pojav, da delegacije in delegati nimajo Stališč in v Skupščinah glasujejo-za rešitve, ki jih kasneje kritizirajo»
Da se tej in podobri praksi v bodoče izognemo,, je potrebno, da svoje delovanje usmerimo, v bodoče naloge, ki naj ne bodo splošne in deklarativne, temveč- zelo konkretne in popolnoma jasne za slehernega člana sindikata.
Naloga vseh članov konference je,' da se slednje uveljavi kot oblika delovanja ih tista sila, ki' bo povezovala aktivnost OO ZS, ter vzpodbujala vsklajeno delovanje ih medsebojno- pomoč pri uresničevanju stališč in vodenju enotne politike.
Konferenca .Sindikata in njen izvršni odbor ni noben-' forum oblasti, ki naj bi ukazoval OO ZS; gre samo za poenotenje stališč in enotno vodenje politike, tako znotraj DO kót tudi v širšem dTužbeno-političnem prostoru. V bistvu gre za krepitev posameznih OO ZS in. njihovo povezovanje v skupnih 'Interesih. Naša. skupna m°č, naše enotno delovanje nam bo namreč še kako potrebno v zaostrenih pogojih gospodarjenja. Pa ne v smislu, da smo ogroženi od zunanjih faktorjev, temveč v smislu, da moramo strniti vse notranje sile in se povezati, da bomo čim racionalneje gospodarili, da bómó konkurenčni tako doma, kot lía tujih trgih,
V	pregledu programa dela konference OO ZS nismo zastonj dali na prvo mesto • področje gospodarjenja. Dobro še zavedamo, da je to področje prvenstvena naloga. Vendát bi želel ob tem poudariti še eho, namreč v zaostrenih pogojih gospodarjenja, katerim smo priča in se bodo nadaljevali, verjetno ne bomo dosegli pričakovanih, rezultatov, če ne bomo posvetili velike pozornosti^ tudi nagrajevanju po rezultatih dela. Doseči boljše rezultate gospodarjenja, boljše’ekonomske efekte, večji ostanek dohodka je prav gótóvo tesno povezan, z 'boljšim in. dograjenim sistemom osebnega nagrajevanja po rezultatih dela.
Tudi druga naloga je direktno povezana s prvo. Produktivnost dela. je tesno povezana z družbeno produktivnostjo^a katero imamo vpliv preko delegatskega sistema, tudi s pomočjo dobrega informiranja delavcev, kar je naslednja naloga. Da delegatski sistem postane aktualen, pristopen najširšemu 'krogu delavčev,
morajo biti temu primerno prirejene tudi informacije,'Vedeti moramo namreč, komu so namenjene informacije,katere izdajamo in razpečujemo. Prav tako mora biti prvemu cilju podrejena kadrovska politika in izobraževanje v DO. V konkretnem primeru .se ne smemo zadovoljiti samo š podatki', koliko in kaj ter kjer izobražujemo, koliko sredstev izdajamo v te namene. Potrebno bo tudi analizirati,, koliko nam »te investicije«-tudi. Vračajo. Neizpodbitno . je namreč-dejstvo, da izobražujemo tudi za smeri, ki'nam niso potrebno, ali pa kasneje te kadre pravilno ne razporejamo. Zato bo na tem'področju potrebno napraviti’korak naprej v kakovostnem smislu.
Na področju LO in DS je ocena, da dobro delujemo. Bolj,pa se bomo morali angažirati na področju DS, kjer smatram, da ni vse v redu. To -trditev potrjujejo same: razmere znotraj DO. Potrebno bo oceniti našo tehnološko in delovno disciplino-; analize namreč kažejo, da na tem področju nismo uspešni. Verjetno se bomo morali pogovoriti tudi o uvajanju novih oblik delovnega' ' časa, da ne bomo plačevali nadure tam, kjer to.ni potrebno. Ne vem, zakaj" je treba v-konkretnih primerih Zahtevati od delavca, da je-prisoten na delovnem mestu od 6,—14. ure, pa ni polno angažiran, po 14. Uri pa mu plačujemo nadure oziroma kasneje koristi proste ure.
V predlogu programa je tudi ocena in razprava o srednjeroč-- nem programu 1981-—1985 in letni načrt za leto 1981. To je- gotovo naloga, ki no more mimo sindikata. Na tem področju se bomo morali dogovarjati, kaj načrtujemo- in kakšne šo naše perspektive. Naše programe bomo morali vsklajevatr tudi znotraj SOZD SŽ in še o njih dogovarjati. In ne nazadnje je važno, da ocenimo delovanje naših OO ZS in njihovih organov, Poudaril bi, da ne gre toliko’ za oceno, kot za celotno vzpodbujanje OO ZS in njihovih organov in oceno, koliko smo bili pri temu uspešni. Nadalje je naša naloga, da poizkusimo razviti delovanje sindikata tudi v KS ter združevanje in enotno; delovanje Vseh DPO znotraj DO. V tej zvezi bi dodal, da v sindikatu- vseh zastavljenih nalog sigurno ne bi mogli izvrševati, če v naše delovanje ne bi bile vklju-čene vse DPO z ZK na čelu. Dejavnost konference vključuje tudi priprave na delovne konference po OO ZS ob zaključku leta. Popolnoma jasno je, da predlog programa dela konference ne zajema vseh področij delovanja sindikata. Sigurno je, da bi v program lahka zapisali še cel kup nalog; vprašanje .pa je,, če bi jih tudi uresničevali. Kot je že v programu zapisano, bo politiko, začrtano s strani konference,, izvajal med drugim .tudi IO kot kolektivni organ. Smatram,, da je .v program dela- konference zajeta akcijsko enotnost vseh OO ZS v Železarni in predstavlja, dopolnjen s sklepi današnje. konference, dobro podlogo za nadaljnje delo, S -tvornim delovanjem OO ZS in vseh članov konference ter njenih organov smo ga sposobni tudi uresničiti.
Izvršni odbor
Po sprejeti razrešnici sveta konference in komisij so delegati soglasno izvolili izvršni odbor konference in posamezne komisije.
1.	Stane Artiček
2.	Mirko Gozdnikar -	<
3.	Rifat Handžič
4.	Ivo Judež
5.	Jurij Kačičnik
6.	Ladislav Kaluža
7.	Zlatko Leskovšek
8.	Anton Motoh
9.	Martin Senica
10.	Jože Vodeb
11.	Jože Žlender
Konferenco OO ZS bo v bodoče vodil tov. Mirko Gozdnikar, za podpredsednika je bil izvoljen tovariš Zlatko Leskovšek in za sekretarja tov. Anton Motoh.
Proizvodnja slovenskih železarn v mesecu januarju
■Dve reči sta, ki nista v-redu. za poročanje p rezultatih dela v'prvem mesecu letošnjega leta: prva so slabi rezultati in druga zakasnelo poročanje. Glede poročanja so bili še pred nekaj leti lepi časi, iko je bilo manj računalnikov' in smo dobili v Ljubljano podatke najkasneje, do 10. v mesecu. Za januar smo dobili, sedaj zad-.nje podatke.22. in z.ato boste zvedeli šele marca, kaj se je dogajalo januatj a. No, ppajmo, da bomo -v... prihodnjih mesecih pri boljših delovnih dosežkih dobili tudi podatke hitreje.
Za obravnavo načrta , proizvodnje tudi še nimamo dokončnih podatkov o načrtovanih ‘količi-, nah.. ¿Stabilizacijski ulkrepL posegajo ponekod zelo vplivno v možnosti. ; .oskrbovanj a’ tako z domačega tržišča, predvsem pa iz uvoza. Učinki . tega se bodo .odrazili, na ¡stirutotun in obsegu proizvod-nje. .Nujnbst preusmeritve dela proizvodnje za potrebe, izvoza in tudi razporejanje finančnib ,sredstev za možnosti realizacije načrtovanih investicij, vse to -in še ■ihnogo.drugega zahteva popravke v' letošnjem, gospodarskem/hačr-tu v delovnih organizacijah in tako bodo nastale spremembe tudi pri Zbirnem naprtil Slovenskih železarn'. ./
Osnovni stabilizacij siki ukrep in cilj je gotovo čim večja- storilnost In s tem večja proizvodnja izdelkov čim višje vrednosti. Če je tako, potem ne moremo oziroma ne smemo pričakovati, da bodo načrtovane! količine proizvodnje za letošnje leto manjše. Primerjava podatkov, za januar, čeprav- ob slabih dosežkih, je pravo me.rilo za slab začetek. Da so rezultati reš slabi, je naijeno-stavnej e' UigotoViti s tern,. da smo pred mesecem pisali o slabih proizvodnih dosežkih v decembru, a januarski (rezultati ¡so še izdatno slabši.
■.Proizvodnja-surovega, železa je bila dosežena komaj 51 %, Elek-tforedukcijska peč v Železarni Štore ves mesec ni obratovala zaradi .okvare. Posledice somovega hoda na enem plavžu Železar-
ne Jesenice so se vlekle še v,.januar, na drugem je bilo treba odstranjevati nasedline in tako tudi ha Jesenicah plavži niso izpolnili več kot . 65 °/o povprečno načrtovane mesečne količine proizvodnje surovega železa
Letos načrtovana količina proizvodnje surovega jekla je precej višja od lanskega načrta,‘da povprečne mesečne izvršitve v lanskem letu raje sploh ne primerjamo. Januarska proizvodnja zaostaja 12 %: Mesečni načrt so izpolnili samo v ravenski jeklarni, kjer so dosegli 103 %, jeseniški jeklarji so izdelali 84 % in v štor-sfci jeklarni .81 % proizvodnje surovega jekla. Kje so vzroki?
Na Jesenicah je imela slaba proizvodnja surovega železa vpliv na proizvodnjo jekla .predvsem v niartinarni. Krajši mesec zaradi novoletnih praznikov, zaradi. pomanjkanja delovne sile so», teden dni obratovale samo 4 SM peči in drugi vplivi so vzrok, da so v SM jeklarni dosegli 87 % načrta.
V elektrojeklarni je posledica, redukcij električne energije zaradi preseženih konic, okvare in pa .kvalitetneiga- izmeta 80 °/o povprečne mesečne načrto vane proizvodnje.
. V Železarni Štore proizvodnja surovega, jelkla ob uvajanju, nove elektroobločne .peči št. 2 še m na ravni, ki bi .zagotavljala doseganje. letnega načrta. V,januarju' proizvedena količina je gotovo: , dpsleij _ v. tej železarni. največ)a.. količina mesečne proizvodnje elektro jekla,. vendar pomeni to le . 81 % izvršitve povprečnega. mesečnega načrta.: V jeklarni železarne Ravne so imela več težav s tem, da so izpolnjevali kvalitetni program oib tem, da jim je domala zmanjkalo na skladiščih jeklenih odpadkov. Medsebojna solidarnostna povezanost je ponovno (kot že večkrat v podobnih primerih) pomagala, da ni bila bcflj ovirana proizvodnja surovega jekla v Železarni Ravne.
Januarska blagovna proizvodnja je bila okoli 3.000 ton slabša kot decembrska. Ob slabem zaključku v preteklem letu so si v
Ob ugotavljanju natančnosti obdelave
delovnih -organizacijah prizadevali, da napravijo največ, kar se 'še. napraviti da. Tako prizadevanje in manj delovnih dna ima za posledico tudi slabše dosežke v januarju. Mesečni.načrt blagovne proizvodnje so izpolnili: v,Železarni Jesenice 92 %, v Železarni Ravne 106 % in v Železarni Štore 91 %, tako da je skupna izvršitev •v vseh treh železarnah 94 %•■ Med predelovalci st-a načrt dosegli Plamen Kropa in Veriga • Lesce. V Tovilu je. količinski načrt izvršen le 88 %, medtem ko so po številu izdelkov, mesečni načrt dosegli. V Žični znaša- izvršitev 95 % in skupno so predelovalci žice - dosegli- -98 % povprečnega mesečnega načrta proizvodnje.
Skupno znaša zaostanek, blagovne proizvodnje v prvem mesecu letošnjega leta 5 % povprečne mesečne načrtovane količine.
Da bo dovolj, jekla
Če bi količini primemo zaostajali tudi v izvrševanju ¡načrta vrednosti prodaje, bi še kar šlo. Pri tem je bila januarska odprema robe iz delovnih organizacij še 2% manjša kot prpizvodnja, kar da skupaj že 7 % nižjo vrednost, če bi bila povprečna prodajna cena v načrtovani vrednosti. Ker pa a>redsttaiylja vrednost eksterne realizacije v januarju le 89 % povprečne mesečne načrtovane vrednosti, pomeni to, da je tudi ‘dosežena prodajna cena še 4 % pod povprečno načrtovano.
O izvozu v .prvem .mesecu, če-' prav je bil ponekod še dosti ugoden, je komaj vredno pisati; saj. primerjalni podatki dajo približno sliko šele po dveh, treh mesecih.
Podatki za mesec januar torej niso posebno razveseljivi. Upajmo, 'da bo držalo, da si ob slabem začetku lahko obetamo boljši konec.
Milah Marolt
slovenske
železarne
ljubljana
KARL MARX
Genialni učitelj svetovnega proletariata Karl Marx se je rodil 5. maja 1818 in umrl 14. marca 1883. Publicistično je deloval najprej v Nemčiji, nato je odšel v Pariz,, kjer se je sestal, z Engelsom, s katerim sta leta 1847 izdala Komunistični manifest, ki je postal program svetovnega proletariata.
Skupaj z Engelsom je Karl Marx odkril notpanja nasprotja v kapitalistični družbi in znanstveno dokazal, da morata razvoj -in razredna borba nujno ■privesti- do zmage proletarske revolucije in vzpostaviti diktaturo proletariata.. Uresničitev te zmage je možna le pod vodstvom komunistične partije.
Vrhunec Marxovega filozofskega razglabljanja je obsežno znanstveno delo Kapital^ v katerem je Marx dosledno dokazal izkoriščevalski, značaj. kapitalizma, njegove oblike, :in .njegovo pravo podobo. Praktično je Marx svoja načela uresničeval v organiziranju »Mednarodne zveze delavcev«., I. Internacionale, ki jo je tudi sam vodil; prav tako v pomoči z nasveti in- direktivami Pariški komuni 1871. leta.. Marxovo delo je postalo najmočnejše orožje delavskega razreda v borbi za zma-go komunizma, za popolno uničenje- izkoriščanja človeka po človeku. Zgodovinski razvoj vse' do danes, ponovno potrjuje veliko spoznanje genialnega Karla Marxa, da je'delavski razred tisti, ki bo do konca spremenil in preoblikoval družbo. V prizadevanjih, da uveljavlja načela marksizma, v praksi^, je delavski razred Jugoslavije dosegel že dosti- uspehov, s čimer potrjuje, da je Marxov nauk pravilen in res-, ničen. To potrjuje tudi vedno temeljitejše izvajanje, samoupravljanja, s katerim uresničujemo marksistično načelo: »Tovarne delavcem«.. Naše. socialistično samoupravljanje je doslej že dokazalo, da smo ubrali pravilno pot, ki jo z uveljavljanjem delegatskega sistema samo še utrjujemo'.
R. U.
Mizarski _ pomočnik in član SKOJ Alija Alijagič je 21. julija 1921 ustrelil v Delnicah Mi-lora-da Draškoviča, tedanjega notranjega ministra Jugoslavije in pobudnika ¡zloglasne Obznane, naperjene proti komunistom. To dejanje je uporabila kraljevska, vlada za izgovor, da je lahko 2. avgusta 1921 sprejela policijski zakon o zaščiti države. Šestindvajsetletnega Alijo Alijagiča pa so 6. marca 1922 obesili v Zagrebu.
7. marca 1945 je maršal Josip Broz-Tito sestavil prvo vlado Demokratične federativne Jugoslavije, ki je bila plod takoime-novanega sporazuma Tito —. Šu-bašič. Ta vlada se je obdržala le, do splošnih volitev, na katerih je z velikansko večino glasov zmagala ljudska fronta. V dotedanjo vlado so namreč zahodni zavezniki vsilili ljudi, ki so ves čas vojne preživeli v emigraciji ter niso imeli nobene zveze z osvobodilnim bojem in novo družbeno ureditvijo.
Bodi racionalizator na delovnem mestu
Pomanjkanje energije v svetu povzroča stalen porast cen, zato postaja, strošek energije vedno pomembnejši v strukturi cene pro-izvodov,- Težnja k energetsko racionalnejši proizvodnji in ukrepi za racionalnejšo porabo -energije so danes predmet razprav v gospodarstvih vseh dežel. Tudi naša država se vključuje'v ta gibanja, kar kažejo sprejeti zakonski ukrepi v zadnjem času ter povečana aktivnost na tem področju v delovnih organizacijah.
Poleg racionalizacije porabe energije v samem delovnem procesu, ki se pri nas izvaja, ima pomemben delež tudi določeno racionalno obnašanje vsakega udeleženca neposredne proizvodnje do pravilnega koriščenja posameznih vrst energije.
V TOZD Energetike smo strokovni delavci pripravili prikaz nekaterih energetskih stroškov, ki bi jih z večjo delovno disciplino in zavestjo z lahkoto zmanjšali in tako prispevali svoj delež k stabilizaciji.	. v
Spodnji prikaz je. izdelan le za nekatere primere, ki nam prikazujejo možne prihranke, ti pa še zdaleč ne zajemajo vseh primerov nepotrebnega trošenja energije v naši DO. Prikazi posameznih prihrankov ne nudijo dejanske, slike; če pomislimo, da imamo v DO mnogo proizvodnih dvoran, delavnic, pisarn in drugih prostorov, se število vseh navedenih primerov poveča.
Namen članka je vzbuditi v vsakem izmed naš večji čut odgovornosti na delovnem mestu in prispevati k razmišljanju vsakega posameznika, kje vse birlahko dal svoj delež za boljše gospodarjenje.
Pri nekaterih vrstah energije navajamo;nekaj primerov stroškov, pri katerih smatramo, da bi bilo možno proces večkrat skrajšati:
Plinska energija:
—	Za ogrevanje livarske ponovce znaša strošek 72 din na uro.
—	Za 'sušenje jeklarske ponovce znaša strošek 360 din na uro.
—	Za sušenje vmesne ponovce za konti .napravo' znaša strošek 145 din na uro.
Prežihov Voranc - Lovro Kuhar
Ko je 18. februarja. 1950 prispela novica, da je umrl naš proletarski pisatelj Prežihov Voranc, smo onemeli obstali. Močne postave kot medved, -star šele 56 let. je moral kloniti pred neizprosnim zakonom prirode; vse prezgodaj ga je iztrgala smrt. y mislih je imel, da se bo sredi svečana podal v Kotlje vigred budit; zares se je vrnil v domači-kraj,. Po kraljevsko se je popeljal po ljubljeni slovenski zemlji, tako ga je domovina počastila; toda žai poslednjikrat. se-je odvijal sprevod in drugače, kot si je tudi sam še nekaj dni poprej predstavljal. Grmade najlepših rož so mu povili v stotine in tisoče vencev, da so potovali-z njim in pokrili z njegovim grobom vred vse hotuljske soseske okoli svete Marjete; od materinega groba do grobov Svetnečega Gašparja in Hudabivške Mete; spominu Dihurjev- so goreli rdeči nageljni prestolne Ljubljane.
Lovro Kuhar je bil pisatelj in politični delavec. V mladosti si je služil kruh kot poljedeljski delavec in tesar, potem ga je pot zanesla -v Trst in Gorico, kjer je delal v tovarni. Leta 1914 je bil mobiliziran v avstrijsko vojsko, toda 1916. je pobegnil k Italijanom. V razdobju med dvema svetovnima vojnama je bil poklicni revolucionar, član KP Jugoslavije od leta i920. V več evropskih držaVah je bil politični inštruktor. Od. leta 1934 je bil član CK KPJ, kot delegat Partije je sodeloval n» sedmem kongre-
su Kominterne. V jeseni 1937 se je vrnil v domoVino. Od leta 1941 je deloval- v Osvobodilni fronti slovenskega naroda. Kot ilegalca so ga leta 1943 zaprli, po italijanski kapitulaciji so ga odvedli v koncentracijski taborišči Sachsenhau-sen m Mauthausen. Po osvoboditvi je bil zvezni ljudski poslanec.
Prežihov Voranc je najizrazitejši slovenski epik; realist; slikar koroških-razmer; avtor najznačilnejšega-slovenskega romana o razmerah v. Prvi svetovni Vojni (Doberdob)^ V svojih delih je prikazoval težave kmetov brezzemljašev, potem revolucionarne ; razmere po vojni, psihologijo ljudi, privrženih svoji žemlji in domovini; V njih se pojavljajo gozdni delavci, nižji uradniki, dninarji, vaški trgovci.' Umetniško sugestivno je opisoval rast .vaškega proletariata, razredno omejenost kapitalistov, prizore ljudske bede, vojno, krivice, ki so jih prizadejali siromakom, .čas koroškega plebiscita, vas, ki izgublja postopno svojo patriarhalno' obliko. Kdo od nas ne pozna njegovih, del: Požganice, Samorastnikov, Doberdob, Jamnjce, Solzic, Od Kotelj do Belih vod, Naših mejnikov, Borbe na tujih tleh in t, n.?
Naše delovno ljudstvo je izgubilo z Vbrancem gorečega borca za pravico zatiranih in izkoriščanih, slovenski narod pa velikega, nepozabnega pripovednika.
R. U.
Električna energija:
—	Pri odkriti indukcijski peči (101) znašajo energetske izgube 7 din na minuto. Letni izračun prikaže naslednji možni prihranek:
Pri vsaki šaržl se peč 3-krat odpre in če bi zmanjšali čas vsakega odprtja- za minuto, bi znašal letni prihranek 10.500 din.
—	Pri odkritju elektroobločne peči znašajo energetske izgube 100 din na minuto. Če bi vsako odkritje zmanjšali za minuto, bi'znašal letni prihranek 840.000 din (84 starih milijonov).
—	Hala MO (ena ladja) ima moč razsvetljave 70 kW. Ura gorenja stane 107 din. Če bi zmanjšali čas gorenja za uro na dan, bi znašal letni prihranek 34.670 din.
—	Jedilnica valjarne II ima vgrajeno moč razsvetljave 4,9 kW. Ura gorenja vseh-svetilk stane 7,46 din. ..Če bi skrajšali čas gorenja samo za uro na dan, bi prihranili 2.690 din na leto.
—	Čistilnica livarne I ima instilirano moč razsvetljave 1,8 kW. Ura.gorenja vseh svetilk stane 2,74 din. Če bi skrajšali čas gorenja za uro na dan, bi znašal letni prihranek 890 din.
Opozarjamo pa, da bi bili letni prihranki pri navedenih primerih razsvetljave dejansko večji, saj ta-razsvetljava nima rednega'režima prižiganja in ugašanja ter mnogokrat gori tudi v času nëohrâtqvanja obratov.
—	Varilni agrégat jemlje v praznem teku moč 5 kW in vsaka ura obratovanja stane 7,6 din.
Spomnimo sé, kolikokrat se varilni agrégat pozabi izklopiti. Posledice tega so zopet nepotrebni stroški.
Ostalo:
—	Če pozabimo zapreti 1/2 " vodno pipo, znaša strošek 5,6 din na
uro.	;
; — Pri polnem pretoku kompromiranega,zraka skozi 3/4" cev. znaša strošek 4,4 din na uro.
—	Pri pretoku pare skozi 1" cev znaša strošek 750 din/uro.
Pri vseh primerih nismo navajali letnih prihrankov, ker smatramo, da si lahko prihranke na nekeni delovnem mestu hajtočneje;iz-računa vsak posameznik.
^ Želimo, da bi navedeni pregled nekaterih stroškov' spodbudil čim širši krog sodelavcev k razmišljanju in racionalnejšemu trošenju energije, pričakujemo pa v tej zvezi še dodatne ugotovitve in predloge.
Zoran Veber, dipl.. ing. metal.
O novem zakonu
V zadnji številki Železarja smo napovedali nadaljevanje -gradiva s področja ljudske obrambe dn družbene samozaščite v okviru novega zakona. Tokrat objavljamo povzetek nekaterih na-log iz gradiva za osnutek zakona o splošni ljudski obrambi' in družbeni samozaščiti.
'Pri urejevanju pravic in dolžnosti -delovnih ljudi in občanov na področju splošne ljudske o-brambe bo zakon-izhajal dz"dosedanje pravne'ureditve; vsekakor bodo na novo urejene pravice in dolžnosti na področju družbene samozaščite, še zlasti narodne zaščite. 'V zakonu bo posebej poudarjeno, da se posamezne pravice in dolžnosti medsebojno ne izključujejo, kar pomeni, da mora vsakdo prvenstveno ' opravljati naloge, za - katere je '¡posebej zadolžen, ob tem pa tudi druge naloge, ki jih narekujejo konkretne vojne ali druge izredne razmere.
V osnutku tez za zakon o SLO in DS bodo pravice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov opredeljene zlasti z naslednjim:
Varnost in obramba Socialistične republike Slovenije sta nedotakljiva in. neodtujljiva pravica ,ter najvišja dolžnost in čast ‘vseh delovnih ljudi in občanov.
Uveljavljajo jo z nenehno družbeno samozaščito, aktivnostjo ih obrambnimi pripravami ter.z izpolnjevanjem dolžnosti, kd so določene z zakonom o osnovah
splošne ¡ljudske obrambe in družbene samozaščite.
| ¡Pravice in dolžnosti na področju ¡ljudske obrambe uresničujejo ženske enakopravno z moškimi.
Delovni ljudje in občani uresničuj ej o svoj e pravice in dolžnost! na področju SLO in DS.v svojih temeljnih skupnostih in organizacijah neposredno, prav tako v o-borožeriih' silah, v enotah civilne zaščite in v narodni zaščiti. Na tem področju so v tezah predvidene naslednje pravice; -in dolžnosti:; !
A) -Pri uresničevanju splošne ljudske obrambe opravljajo delovni ljudje in občani zlasti naslednje pravice in dolžnosti:
1.	Vojaško dolžnost — JLA, TO, milici, .v enotah za vojne zveze družbenopolitičnih skupnosti in službi za opazovanje, javi j anj e, obveščanje in alarmiranje druž-' benopolitičnih skupnosti med vojno pa tudi posamično, če se ne morejo pridružiti enotam ali zavodom oboroženih sil.
2.	Delovno dolžnost — v. temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih;/samoupravnih interesnih Skupnostih ter jv drugih samoupravnih -organizacijah in skupnostih, v organih' družbenopolitičnih skupnosti m družbenopolitičnih fer družbenih organizacijah in v oboroženih silah.
3.	'Dolžnost lUužiti v civilni zaščiti— v štabih in .enotah civilne zaščite ter z izvajanjem samozaščite in ukrepov civilne zaščite.
4.	Dolžnost služiti v službi za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje — v centrih za obveščanje in alarmiranje ter v drugih enotah te službe.
5.	Dolžnost usposabljanja in pouka za obrambo in zaščito — med šolanjem v mladinskih učnih enotah in centrih za- pouk mladine, med vojaško službo, y civilni zaščiti, v. službi za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje, in pri obrambno-samozaščit-nem pouku delovnih ljudi in občanov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, .samoupravnih interesnih skupnostih ter drugih samoupravnih'' organizacijah in skupnostih, organih .družbenopolitičnih skupnosti in .družbenopolitičnih ter družbenih organizacij j ah pri .usposabljanju za delo v vojni in v drugih izrednih razmer rah.
6.	Materialno dolžnost — z dajanjem predpisanih materialnih sredstev oboroženim silam, civilni zaščiti, službi za .opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje ter organom družbenopolitičnih skupnosti in organizacijam, ki so posebnega pomena za 'ljudsko obrambo.
Posamezne pravice iri dolžnosti iz prvega odstavka tega člena se medsebojno ne izključujejo.
Naloge splošnega ljudskega odpora v vojni opravljajo in se štejejo za .pripadnike oboroženih sil tudi vsi delovni ljudje in občani, ki z orožjem ali kako drugače so-
TRN V
(Nadaljevanje s 4. strani) sajanje, tepež in .stokanje, da so šli- zapornikom lasje pokonci.
Odprla ? so še .vrata- in v zapor so nedičevci s tepežem, in brcami pospremili, štiri mlade partizane,,, ki šo jih čez jdan pričakali v zasedi na robu Brkinov in jih ujeli. Bili so vsi mladi fantje, .sitaii o-krog 20 let, doma pa iz okolice Ilirske Bistrice. Takoj zjutraj -so jih nato odgnali v štab na zasli-. šanje/za prvikrat le formalno, in jih že okrog desete ure pripeljali . nazaj v zapor. Hkrati pa so stražarji, ki šo privedli partizane, odpeljali .iz zapora vse ženske in vse druge civililste, ki ■ niso bili partizani, marveč -so jih nedičev-crijpih.toževali le simpatizerstva in. dela za OE Skupaj 'jih je bilo šest, v glavnem vsi s Suhorja, v Brkinih. Čez dobro uro so jih prignali nazaj iin pobrati so morali svoje reči, nato pa’ so jih izpustili domov — »zaradi pomanjkanja dokazov«, kot so rekli.
Med popoldanskim sprehodom po dvorišču Iso naši jetniki mimogrede zvedeli, da bi že bili gotovo ustreljeni, če ne bi prišlo do bojev med adružeriimi nemškimi in srbskimi vojaškimi 'šilami . s -partizani. iNa »fronto« so namreč morali , tudi nedicevski sodniki in talko sp formalni proces, na katerem bi bili ¡seveda, obsojeni,na smrt, še malo odložili.
Razumljivo ¡je torej bilo, (da je Blisk, močno pritiskat, na Marki, naj jih vendar že izpusti iz zapo-; ra, kajti zavedali še je, da ¡bo konec vsega, čim se ¡»sodniki« hitre-
delujejo pri odporu zoper napadalca, kakor tudi vsi občani, ki so vključeni v izvrševanje nalog in aktivnosti narodne zaščite.
B) Pri uresničevanju družbene samozaščite imajo delovni ljudje in občani pravico in dolžnost, da:
1.	Odkrivajo in preprečujejo neposredno ali v sodelovanju z ongani za notranje.zadeve in dru-gitoi pristojnimi državnimi organi sovražno in drugo družbi škodljivo "delovanje.'- .
2.	Se ¡seznanjajo .z vsebino, metodami in oblikami sovražnega in drugega družbi škodljivega delovanja, .ocenjujejo, varnostne razmere v ¡svojih organizacijah zdru-
ženega ¡dela • in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v okolju, kjer živijo in v skladu s tem določajo in dzva-.jajo varnostne .ukrepe, ¡in- dejavnosti za varnost svoje organizacije in skupnosti ter za varnost širše družbene ¡skupnosti in -so-. eihiiističnih samoupravnih odnosov v celoti.
, 3. Skrbijo za varovanje priprav iin. uresničevanje splošnega ljudskega odpora.
4.	S skrbnostjo dobrega gospodarja varujemo družbeno premoženje, ki jim je zaupano in -s katerim upravljajo ter druge družbene in naravne dobrine pred
iiH	m is\ ’
	
	
	‘ ’-^¡i * *'
	i i-Šš.: *?§§Pyž . & ,c
	
m¡¡f	skif-;. 1 f|| * -F
	
	*




I H i ‘M ■
M I
m ‘JT
S
■s
■ *• ■■■
V pričakovanju
ga vojaškega sodišča vrnejo, iz boja s partizani.
Medtem pa je Marko vlekel in . vlekel in ise nikakor ni mogel odločiti za usoidni korak. Tako je minila noč s ponedeljka na torek, pa s torka na sr^dor in nič se m zgodilo. Zapornikov tudi ni prišel nihče pogledat in so se zato v -tem relativnem .miru : še huje vznemirjali. Posebno nestrpen je bil Blisk, krije iz dneva v dan postajal vse bolj razdražen ih jezen na ves svet m še Janeza je zmerjal . in Marku pravi! saboter, ka. ihu je le do žre tj a, sicer pa jih vleče za nos. Potolažiti iga ni moglo niti pismo načelnika Ste-va, ki1 iso ga zaporniki kot zadnje prejeli 11. aprila 1945.
'Ko je ta dan zvečer oh deseti uri .nastopil ¡službo stražar Marko, ga je Blisk š pomočjo tovari- , šev razorožil in ga nagnal, da je s pomočjo zvonca priklical de-' žurnaga, češ, da si je’ (po nerodnosti Zvil nogo.. Zaporniki so prijeli tudi njega, nakar sta oba ¡pa l-stala, da naj bi takoj pobegnili.
Problem je zdaj nastal z drugimi zaporniki, saj nekateri,; kot na . primer iCirii, m,s o. ho teli niti slišati o pobegu in so celo začeli : kričati, tako da jih je moral Blisk .še posebej. ustrahovati Končno so bili; vsi pripravljeni m bosi. s-... čevlji v rokah, so .Se zrinili v hodnik. Vendar pa še vedno ni šlo vse gladko, saj .so se morali kar štirikrat vrniti 'iz hodnika v za- . por, ker so po cesti plesale vojaške patrulje Nemcev in nedičev-cev. Končno j® Blisku prekipelo
in oba nedičevca, Marka m dežurnega je končno izrinil iz zapora na cesto. Bila je točno ena ura ponoči tistega - novega dne,
12.	aprila 1945, ko je bila končana nesrečna agonija smrti zapisanega Bliska in njegovih tovarišev, končana herojska epopeja človekove vzdržljivosti in junaškega zadržanja pred razrednim in do-moririškim sovražnikom. -
Pobegnili so torej iz zapora in iz Pivke. Komaj so dobro odmaknili pete, ¡so; nedičevci pobeg odkrili in začeli so spuščati alarmne rakete ter organizirati, pregon —7 a bilo je že vse-zaman. Čeprav vsi razboljeni in ¡pretepeni, so glavni nevarnosti že; ušli, ker jih je varno vodil domačin Janez. Pomagala sta tudi oba nedičevca, Marko in Dragan, in na svojih plečih nesla .predvsem Bliska in Janeza, ki sta bila med begunci najbolj razbita. Janez, sam domačin iz Male Sušice;, jih je proti jutru varilo privedel v, bližino vasi do Bojanovega bunkerja. Čeprav je bila v Novi Sušicl sovražnikova' posadka, so domačinke opoldne skrivaj nahranile begunce. V bunkerju, zvečer pa je ¡ponje že prišla partizanska patrulja, ki jo' je poslal načelnik Stevo. Še slovo od .partizana in. vodiča Janeza Prelca,, ki je odšel v svojo partizansko enoto in naši Trije rcišenci z Bliskom. na čelu so s svojimi; spremljevalci odšli v Brkine iri tudi dokončni svobodi naproti.
KONEC
Vsemi oblikami neupravičenega odtujevanja in prisvajanja oziroma Zlorabij enj a. uničenj a ali propadanj a-zaradi ¡malomarnosti, nediscipline in neresnega gospodarjenja ter pred vsemi drugimi škodi j ivimi dej ari j ir.7,:
5.	Izvajajo ukrepe, ki zagotavljajo njihovo osebno in premoženjsko varnost ter pomagajo, če je ogroženo življenje, in varnost drugih, ali družbeno, ali zasebno premoženje, oziroma obvestijo ,o tem pristojne organe.
6.	Se v zasebnih in poslovnih .stikih s tujimi; državljani pri nas in. v 'tuljilhi ravnajo v skladu s splošnimi družbenimi interesi.
7.	Organizirajo narodno zaščito iin v njej ¡sodelujejo. •
8.	S preventivnimi .dri drugimi .ukrepi preprečujejo nastanek pojavov,.-¡ki vplivajo na poslabšanje varnostnih razmer.
9.	V samoupravnih splošnih aktih ter s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem .določajo medsebojne pravice, ¡Obveznosti in odgovornosti na področju družbene samozaščite ter ukrepe za njeno ure-, smčevainlje. I
'10. V ¡skladu z zakonom in samoupravnimi ¡splošnimi akti izvajajo Ukrepe in dejavnosti družbene samozaščite, ki jih odredijo organi samoupravnih organizacij iin 'skupnostiter družb enopolitič-ndh ¡skupnosti.
Pravice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti ¡bodo z zakonom opredeljene v ¡smislu zasnove splošne ¡ljudske obrambe in družbene samozaščite. Ob upoštevanju različnih pogojev in nujnosti organiziranja’ ih delovanja krajevnih skupnosti -bo zakon omogočal, da bodo delovni-ljudje in občani' sprejemali takšne oblike svojega organiziranja in vrsto ter obseg nalog, ¡ki jim bo Omogočil kar najboljše oblike uresničevanja pravic na tem področju. V tezah so te naloge opredeljene v naslednjem:
G) Pri uresničevanju politike in nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v krajevni skupnosti opravljajo delovni ljudje in občani v temeljnih organizacijah in skupnostih, v hišnih, vaških in uličnih skupnostih, ter v družbenih organizacijah in društvih, kjer živijo in delajo zlasti naslednje naloge:
1.	Skrbijo 'za: svojo idejnopolitično, obrambno in družbeno • samozaščitno. vzgojo ¡ter pripravljenost za oborožen boj in izvajanje drugih nalog splošne ljudske o-brarnbe in.družbene ¡samozaščite.
2.	Določajo obrambni . načrt
•krajevne skupnosti in .ga .¡uišMaju-. jejo >z obrambnim naortoim. občine in sosednjih krajevnih skupnosti. "	‘ ’■
3.	-Določajo varnostni načrt
krajevne skupnosti in ga usklajujejo z varnostnim načrtom občine in sosednjih krajevnih skupnosti.	' ...
4.	.Pripravljajo ise, usposabljajo kj organizirajo aktivnosti, ki so pomembne za zaščito pred. sovražnim, obveščevalnim, propagandnim m drugim subverzivnim delovanjem ter za preprečevanj e; vseh oblik družbi škodljivih pojavov.
. (Nadaljevanje na 10. strani)
(Nadaljevanje j: 9. strani)
5.	Organizirajo itn opremljajo enote teritorialne obrambe, če ima krajevna skupnost takšno enoto ter skbrijo za njeno urjenje.
6.	Organizirajo in pripravljajo štabe in enote civilne zaščite ter skrbijo za priprave in za izvajanje ukrepov zaščite ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah.
7.	Organizirajo zbiranje podatkov, ki so. pomembni za varnost in splošno ljudsko .obrambo ter skrbijo, da se takoj sporočijo centru za obveščanje in alarmiranje oziroma.-drugim pristojnim organom v krajevni skupnosti in občini.;
8.	Po svojih načrtih in možnostih .pripravljajo materialno o-snovo za preskrbo prebivalstva, enot oboroženih sil in drugih struktur splošne obrambe v vojni.
' 9. Sodelujejo pri pripravah za obdelovanje kmetijskih; površin in, pni vzdrževanju naravnih in drugih .' virov vode za potrebe splošne ljudske obrambe. .
• 10. Pripravljajo m skrbijo za nastanitev enot oboroženih sil, umaknjenih obratov temeljnih in drugih organizacij ■ združenega dela, umaknjenih šol m drugih vzgojnovarstvenih zavodov, zdravstvenih postaj an hoknšnic ter z ogroženih območij evakuiranih, prebivalcev in beguncev.
11.	Organizirajo inlormativno-propagandno delo in obveščanje prebivalstva in se seznanjajo z vsebino, metodami in oblikami sovražnega in drugega družbi škodljivega delovanja.
12.	Ocenjujejo varnostne, razmere v krajevni skupnosti in v okolju, ¡kjer živijo in -delajo in v. skladu, s tem sprejemajo in izvajajo varnostne,ukrepe za varnost
svoje organizacije in skupnosti ter za varnost širše družbene skupnosti dn samoupravnih odnosov v celoti. ■
13.	Organizirajo narodno zaščito, prek katere izvajajo ukrepe, ki zagotavljajo njihovo osebno ih premoženjsko varnost ter varnost -v krajevni skupnosti.
14.	Organizirajo in izvajajo druge naloge družbene samozaščite on splošne ljudske obrambe v krajevni skupnosti.
Delovni ljudje in občani jv krajevni skupnosti' organizirajo in, izvajajo zlasti -naslednje -ukrepe-in -dejavnosti družbene samozaščite:
1.	Pripravljajo, razvijajo dn se usposabljajo za aktivnosti, ki so pomembne za zaščito pred sovražnim obveščevalnim, propagandnim in -drugim, subverzivnim delovanjem ter za preprečevanje vseh oblik -družbi škodljivih pojavov. š.
2.	V -sodelovanju z' -družbenopolitičnimi organizacijami razvijajo varnostno, kulturo in zavest o pomenu varstva družbenih vrednot ter odgovornosti pri izvrševanju nalog družbene 'samozaščite.'
3.	Kot posamezniki in kolektivno i(zibori ¡stanovalcev, hišni sveti itd.) se organizirajo dn varujejo družbene objekte, javni red in mir ter okolje krajevne ¡skupnosti • in, sodelujejo -pri 'izvajanju ukrepov varnosti prometa ter družbenega in zasebnega premoženja.
4.	Sprejmejo varnostni načrt krajevne skupnosti.'
5.	Organizirajo narodno zaščito in v njej sodelujejo.
PRIHODNJIČ:
Komite za splošno ljudsko o-
brambo in družbeno samozaščito
. V zgodovini jugoslpvanskih narodov bo ostal 27. marec 1941 zapisan kot ena pomembnih prelomnic, ki pomeni, začetek vseljudskega boja za novo Jugoslavijo, še preden je staro državno tvorbo pregazil fašistični vojaški Kolos. Beograjske množice so 27. marca 1941 neustavljivo protestirale proti pristopu Jugoslavije k vojaškemu paktu fašističnih sil. Tedanji viadi Cvetkoviča in Mačka je torej uspelo izdati domovino samo za dva dni; jugoslovanske množice so takoj po podpisu sramotne pogodbe -25. marca 1941 o pristopu Jugoslavije k osi Rim—Berlin pokazale visoko revolucionarno in narodno zavest, s tem razveljavile sklenjeni pakt in razglasile svetu, da njihovo mesto ni in ne more biti na strani fašizma. Manifestacije 27. marca so bile predvsem plod dolgoletnega in vztrajnega dela KP Jugoslavije. Beograj skim množicam so se pridružile tudi druge po vsej domovini.
Beograjsko notranje ministrstvo je 18. marca 1936 prepovedalo izhajanje tedanjega legalnega glasila KP Slovenije Ljudske pravice. Ta list je s svojimi
10.000	naročniki vedno glasneje razkrival nevzdržne razmere v predvojni Jugoslaviji in pričal o vse večjemu vplivu komunistov.
Moša Pijade
Eden najuglednejših in največjih’ jugoslovanskih komunistov Moša Pijade je umrl 15. marca 1957, ko je bil kot predsednik zvezne ljudske skupščine na važni politični misiji v Parizu. Pijade je takorekoč rastel z našim .komunističnim gibanjem. Čeprav je bil zelo nadarjen slikar in je tudi pozneje zelo rad segal po čopiču, je njegovo življenje krenilo po drugi poti. Leta 1919 je začel izdajati napredni dnevnik Slobodna reč in obenem vstopil v komunistično gibanje. V Beogradu je organiziral skrivno tiskarno CK KPJ, Tu so med drugim tiskali Komunista. V dolgih lefih ječe (15 let) je med drugim'prevedel Marxov Kapital. Med vojno in po njej je neprestano opravljal najodgovornejša dela. Po o-svoboditvi je prevedel tudi Komunistični manifest. Velike zasluge ima za uveljavljanje mednarodnega položaja FLR Jugoslavije. Bil je delegat na mirovni konferenci v Parizu, vodil je več naših parlamentarnih delegacij in sodeloval pri delu raznih mednarodnih organizacij. Do konca svojega plodnega življenja je ostal zvest revolucionarnemu delavskemu gibanju. Rojen je bil 4. januarja 1890 v Beogradu.
R. TJ.
DELOVNO IN DOSTOJNO
Od 1,600.000 zaposlenih žena, kolikor jih je danes pri nas, jih je več kot pol milijona zastopanih y samoupravnih telesih oziroma sestavljajo 32 odstotkov vseh izbranih delegacij in delegatskih skupščin. Žene so vključene v različne strukture teritorialne obrambe, ustanove JLA in civilne zaščite. — V NOV je sodelovalo več kot 100.000 žena, 2.000 med njimi so postale oficirke, 40.000 jih je bilo ranjenih in 25.000 jih je darovalo življenje. Vsak peti borec v NOV je bila žena. Za narodne heroje je bilo proglašenih 91 žena.
OSMI MAREC -j- mednarodni praznik žena smo letos proslavili-delovno, ustvarjalno in dostojno, v boju za večjo produktivnost ter za nadaljevanje uveljavitev samoupravnih dohodkovnih' odnosov in delegatskega sistema. Praznik, dan žena, proslavljamo v /letu pomembnih j ubilejev~jS^s70rletnice praznovanj a % tega dne, 30-letnice delavskega samoupravljanja in 35-letnice zmage nad fašizmom. Aktivno in ustvarjalno ■ vključevanje žena v samoupravne procese, sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite predstavljajo samo logično nadaljer vanje vsega tistega, kar so si žene priborile in prevzele skrb za nadaljnjo: izgradnjo socializma ter samoupravnih socialističnih odnosov in se obvezale,; da bodo branile domovino ter njen samoupravni socialistični sistem.
Ko je govorila o boju, za emancipacijo in enakopravnost žena na Prvem kongresu II. internacionale 1889. leta, je Klara Zetkin, znana borka mednarodnega delovnega gibanja ih ena od bližnjih sodelavk Karla Marxa, Friedericha Engelsa in Vladimira Iliča-Lenina, dejala: »Ne priznamo nobeno posebno vprašanje delavk. Osvoboditev ženske bo prišlo do polne veljave šele v socialistični-družbi, kjer bodo imele-tudi ženske vse svoje pravice.« Na I. internacionalni socialistični konferenci žena- je bila Klara Zetkin izbrana za sekretarja sekretariata žena. To je bilo leta 1870. V eni od številnih točk resolucije te konference je bilo ,napisano: »Socialistične partije vseh držav so dolžne, da se energično bore za to, da dobijo ženske pravico glasovanja.«
BOJ ZA EMANCIPACIJO
■ Osmega marca leta 1909 So bile v Chicagu velike demonstracije, kjer so ženske prvič javno zahtevale pravico glasovanja, in druge-enakopravnosti z moškimi. Na II. internacionalni konferenci žena, ki je bila leta 1910 v Kabenhavnu, je bil na predlog Klare Zetkin OSMI MAREC proglašen za mednarodni praznik žena. Jugoslovanke so se borile za svoje pravice že v predvojni kapitalistični Jugoslaviji. V Beogradu je bil že leta J910 velik zbor žena,'na katerem so ustanovili sekretariat socialdemokratov Jugoslavije, ki, je bil obnovljen 1918. leta,-Aprila leta 1919 je bil sprejet statut, v katerem je med drugim zapisano: »Ženske socialisti smatrajo sebe kot del partijske- celine.«1
Režim bivše kraljevine SHS ni dal ženam tistih pravic, za katere, so se borili napredni socialisti, genska delavska družba. V ustavi iz leta 1921, — o ženski volilni pravici bo odločil zakon,! Na to so žene ogorčeno-protestirale, dvignile svoj glas ter organizirano sodelovale pri stavkah in na delavskih zborovanjih. Pojavljale so se kot referenti in govorniki ter dopisniki, ki pišejo o aktualnih problemih partijskega in sindikalnega dela v časopisu Enakost. Z reakcionarnim zakonom »O zaščiti države«, po katerem je KPJ po letu 1921 prešla v ilegalo, je prišel v ilegalo, tudi sekretariat žena-komunistov. Toda kljub hudim represalijam monarhofašističnega režima so vse žene Jugoslavije nadaljevale boj za enakopravne pravice iri emancipacijo.
: V veliki trboveljski stavki leta 1934 je med delavci sodelovalo tudi
2,000	žena, leta 1935 pa že 5.000 na demonstraciji v Zagrebu pred nemškim konzulatom, za mir in boj proti fašizmu. JI rnirovni akciji so žene zbrale nad 600.000 podpisov, po vzoru španskih, in francoskih delavk je okoli 1.000 žena tekstilne tovarne Herman Bolek v Zagrebu blokiralo tovarno in so stopile v,odkrito borbo s policijo, ki jih ni uspela zaustaviti. Podobne stavke so bile tudi v drugih mestih Jugoslavije: v Ljubljani, Beogradu, Varaždinu, Dugi Resi, Karlovcu, Splitu, Sušaku, Banja Luki in drugod.
V STROJU REVOLUCIJE
Po direktivi KPJ je bila leta 1935 ustanovljena mladinska, sekcija ženskega gibanja s tem, da bi zbrala čim več žena,, ki bi razvijale borbo za napredek in svoje pravice. K masovnosti, aktiviziranju in organiziranju ženskih društev je veliko pripomogel časopis Žena danes, ki je začel izhajati v Beogradu leta 1936 in ki je leta 1939 poklical vse ženske organizacije v Jugoslaviji v odkrito borbo za uresničevanje volilne pravice. Na osnovah teh izkušenj so Jugoslovanke politično dozorele dočakale drugo svetovno vojno. Zgodovinske odločitve V. državne konference KPJ leta 1940, v katerih so bile jasno začrtane vse nalbge žena, imajo tudi veliko zaslug, v boju proti fašizmu.
Tako so se Jugoslovanke prav v odločilnih trenutkih izkazale s politično zrelostjo in borbenostjo in globoko privrženostjo KPJ v boju proti fašizmu in domačim izdajalcem, odhajajoč množično v NOV in POJ. Svojo aktivnost so žene oblikovale tudi v okupiranih mestih, organizirale kurirsko službo, prenašanje tajnih poročil, hrane in zdravil, to so bile naloge, ki so jih organizacije AFŽ odlično -opravljale. V okviru
(Nadaljevanje na 11. strani)
(Nadaljevanje z 10. strani)
OF so bile Slovenke najuspešnejše aktivistke, ki so. zbirale dragocene podatke za štab in. enote NOV o gibanjih in namerah sovražnika v mestih in pokrajinah, To ilustrirajo, nekateri primeri.
Skojevke Poljanske gimnazije v Ljubljani so že novi dan leta 1941 stavkale ih pisale po stenah, učilnicah ih zidovih razne antifašistične parole ter raznašale letake. Žene mesta Drvar so s "pomočjo organizacije AFŽ proglasile v času dnevov oktobrske socialistične revolucije leta 1942: udarni teden, ko so napravile zbiralno akcijo, v kateri so nabrale velike količine hrane, obleke in obutve za borce NOV in POJ. Žene Srbske Jesenice so pazile v letu 1942 na več kot 900 otrok s Kozare, ki so jih iz taborišča Jaška osvobodili hrvatski partizani. Poleti 1942 so žene in dekleta s Kozare prehodile več kot 70 kilometrov, da so na svobodnem ozemlju požele velike količine pšenice. Nešteto "je bilo takšnih akcij, v katerih so -žene zelo doprinesle, ¡k-končni zmagi NOV, saj: je bil vsak peti borec v NOV in POJ ženska. O velikem -doprinosu, žena so govorili tudi na I. konferenci AF2 6. decembra 1942. leta v Bosanskem Petrbvcu, kjer je bila ustanovljena močna in enotna organizacija AF2. V času NOV je padlo 25.000 žensk od skupno 100.000, kolikor jih je bilo, ranjenih je bilo 40.000, 3.000 jih je postalo invalidov, 2.000 ■žena si je pridobilo oficirske-čine, 1.900 jih ima Partizansko spomenico 1941, 91 žena pa so proglasili za narodne heroje.. :■ :
Na I. konferenci AFŽ v Bosanskem Petrovcu je tovariš Tito med drugim dejal: »Ponosen sem, da sem na čelu armade, ki ima v svojih vrstah toliko bork-žena. Lahko tudi, rečem, da so žene s svojim hero-izmom in vzdržljivostjo na prvem mestu, v prvih vrstah, kar je velika čast za našo domovino, da ima take hčere.« NOV je pomenila velik preobrat v položaju in Vrednotenju položaja žena. Kot so bile v revoluciji, tako so tudi sedaj žene enakopravni člani in sodelavci. Prvič imajo volilno pravico ter različne funkcije v družbeno-političnih organih in javnem življenju. Njihova popolna enakopravnost je zapisana v naši Ustavi SFRJ, kar jim omogoča enakopravnost v družbeno-političnem in ekonomskem življenju.
V MATICI RAZVOJNIH TOKOV
Samoupravljanje in samoupravni odnosi so ženam omogočili še večjo uveljavitev in vključevanje v vse družbene tokove ustvarjanja Svojega življenja. Velike vsebinske in socialno-ekonomske transformacije v naši družbi so imele za posledico še popolnejše Vključevanje žena v razvojne tokove naše socialistične-samoupravne družbe. Izkušnje iz naše samoupravne prakse kažejo, da imajo naše žend želo ugoden status, ki jim ga je. dalo . vse večje udejstvovanje'v skupnem razvoju družbe.-Zato, si v današnjem družbenem razvoji! težko zamišljamo"uresničevanj e nalog brez vloge žensk. Mnoge med njimi: opravljaj o svoje delo nadvse vestno in vzorno. Marksistične ideje uče, naj tisti ki ustvarja, tudi odloča o. vseh vprašanjih razvoja delovne organizacije, kjer delajo, pa tudi o ustvarjanju ter delitvi dohodka.
Močan razvoj proizvajalnih- sil, ki ga je spodbudila graditev naše socialistične družbe, ter razmah industrije in urbanizma sta zelo^ vplivala na naše delovne ljudi. Zenske So se začele vedno bolj vključevati v družbeno proizvodnjo. Pred vojno" je bilo v Jugoslaviji- 200.000 zapor slenih šenšk ali !&%; danes- jih je okoli 1,600.000 ali 35 %f v Sloveniji 43%, Hrvatski 37% in na Kosovem 21 %. Pred vojno je bila v naši državi nepismena vsaka druga: ženska; danes ima 3.000 žena naziv magistra in doktorja znanosti. Zato ne smemo pozabiti, ,da se letošnji OSMI MAREC slavi v znaku velikih jubilejev.: 70-letniee obstoja organizacije; 30-letnice delavskega samoupravljanja in 35-l.etnice zmage nad fašizmom,
. To naj bo'dan prijetnih srečanj, čestitk, dan za delovni dogovor vseh nas, kako še -izboljšati družbeno-ekonomske odnose žena, za uresni-. : čevanje vseh pravic in dolžnosti, ki jih daje delovna skupnost kot celota' vsem enako.
Svetislav Nikolič
Aha! tudi vi ste eden tistih to-	IBS zfk^' Pa i £H snega’
varišev, ki kadijo in mečejo prazne	da bi ¡prekril odpadke m nesnago,
škatle in čike kar po tleh.	ki Jo naši starejši tovariši delajo?
!V. skupščine poslovnega združenja jugoslovanskih livarn (UJL)
Na osnovi pravilnika o delu Poslovnega' združenj a jugo slovanskih livarn je bila 28. 2. 1980 v Beogradu sklicana četrta redna skupščina. Član tega združenja je tudi Železarna Štore, zato navajam . nekaj zaiMjučkov, jki: so bili po razpravi -in na osnovi pripravljenega gradiva sprejeti.
Brvi dal' je potekal v znamenju ocene poslovanja livarn SFRJ v letu 1979.
V	grupaciji Poslovnega združenja jugoslovanskih- livarn je bilo v letu 1979 zaposlenih: 24.500 delavcev, »ki so proizvedli skupaj
, 649.357 ton odlitkov iz sive, jeklene in temper- litine-. ter ■’ litine barvnih kovin ozl samo 2,7 % več kot v letu 1978 s 23.000 delavci. Največj:e'-.bdstoipan,je od planirane 6,8 % rasti je pri proizvodnji sive in temper litine.
Povprečni OD za obdobje od' I. do IX. 1979 je znašal 5.432 din na zaposlenega, oz. se je ¡gibal v intervalu med 8.065: ¡din na zaposlenega do 3.775 din na zaposlenega, kar dokazuje izredne razili-;
- ke med proizvajajpi-.
Koeficient obračanja sredstev v letu .1979 je bil 1,68, kar je za 12 % bolje kot v letu 1978. Za to obdobje v povprečju izkazuje izgubo 7 livarn, ki so članice UJL in to po dve v Srbiji, ena v AP Vojvodini, ena v AP Kosovu,, ena v Hrvatski, ena v BiH in eaaa v SRS.
, Glede oskrbe z livarskimi surovinami ¡so bile zapisane naslednje ocene:
—	¡Sivo surovo železo.
V	glavnem so bile livarne orientirane na oskrbo is surovim železom iz domačih izvorov; splošen zaključek je, da je bila oskrba "zadovoljiva.
—	Jekleni odpadki.
V	letu 1979 je bila karakteristična deficitarnost tega vložka, s tem da bo: potrebno čimprej pristopiti-h korekci ji klasifikacije jeklenih odpadkov za- livarne z zahtevo po izdelavi . samoupravnega sporazuma o dolgoročni o-skrbi s temi surovinami.
—	.Stara siva litina. -
V	letu 1979 so livarne prejele
108.000	ton tega materiala, kar je za 9 % manj, kot so zahtevale, oz. ije bila prisotna manjša defi-pitapnost,
—• ¡Livarski koks.
Oskrba livarn is kcks.om je bila usmerjena na koksarno Lukovac, ki je" dala- 126.000 ton koksa. V ¡IH. ¡kvartalu- koksarna Lukovac -ni imela deviznih sredstev za u-. voz premoga za kokisiranje, kar je povzročilo večje probleme, pri
oskrbi ih ¡se ta situacija močno zaostruje tudi letos. Zaradi tega je bil v okviru splošnega združenja predelave -materiala sestanek, kamor .vso . bili poklicani predstavniki republiških SIS za ekonomske odnose s ¡tujino z zahtevo, da se. pridobe devizna sredstva. Vendar situacija- še danes ni rešena, tako "da je UJL obvestila vse organe o zelo; kritični situaciji’ ki. bi lahko nastala zaradi izpada proizvodnje" koksa v Lukovcu.
— Pralni kvarem peski.
Poraba feb je v preteklem letu dosegla 500.000 ton, vendar so bile stalno neredne dobave s strani ¡domačih ¡proizvajalčev.
FURANSKE SMOLE
Potrošnja teh je dosegla 3.000 ton, a je v IV. kvartalu prišlo do motenj, saj Chromos iz Zagreba hi imel deviznih ¡sredstev za uvoz furiuril alkohola.
Drugi del ¡skupščine ise je odvijal v duhu precejšnjega pesimizma o nadaljnjem razvoju im rasti livarstva, kajti pri izdelavi preli-•mina-mih. analiz o potrošnji surovin je. uigotovljeno, da bodo nastali veliki razkoraki.
V^prvi vrsti so kapacitete domačih proizvajalcev livarskih su-‘ rovin v več primerih- premajhne, poldrugi strani pa bodo zaradi načina pridobivanja deviz za u-vqz osmovhMi komponent izdelave livarskih surovin te proizvodne kapacitete' še dodatno zmanjšane.
Talko ma primer bodo potrebe po livarskem koksu 140.000 ton v letu 1980, a Lukovac zahteva po toni koksa 100 ameriških dolarjev. ¡Pri sivem surovem železu 'še pojavlja deficit 1.17.000 ton, saj: so zahteve v letu 1980 362.000 ton, a domače železarne ga bodo lahko oskrbele 245.000 fon. Livarskega peska bo potrebno 550.000 ton, a rekonstrukcije" proizvajalcev, da bi zadostili zahtevi, niso- dokončane. ..
Jeklenih odpadkov bo potrebno
330.000	ton, iz domačih virov se pričakuje 250.000 ton, 50.000 kot lastni odpadek in. 30,000 toru iz . uvoza.
Nakazani ¡sd bili še ostali pro-; Mami glede -oskrbe, vendar bodo. le-t-i no pričakovanju najbolj pereči v letu 1980.
Za -zaključek lahko navedem, da je skupščina potrdila brez ¡pripomb zaključni račun za leto 1979. Za leto 1980 je podan plan v višini 6,530.1:00,00 din, s tem da SŽ 2 Železarna Štore prispeva
120.000	din.
Ivan Žolnir
Spomnimo se jih
Med pisatelji, katerih dela so gorela na grmadi ob nastopu nacizma leta 1933 v Nemčiji,- je bil tudi. Heinrich Heine, eden -največ j ih ' hemških . pesnikov. : Ileine, čigar krivda je bila samb v tem, da je bil Zid, ni bil samo eden najboljših, nemških lirikov, 'am? pak- je bil tudi'strasten pisec polemik, satir in- epigramov, ne-uklonjiv borec proti fevdalno-šovinističnemu ustroju tedanje Nemčije. Z vso ostrino svoje iro-
nije in duhovitosti je napadal biriče misli in zatiralce pravic. Vse svoje življenje, ki je bilo polno ponižanj, razočaranj in težke večletne telesne ohromelosti, se je neomajno držal svojih borbenih načel. Ker mu je bilo v tedanji nemški svarnosti življenje zadušljivo in težko,. se je 1831. leta preselil v Pariz, kjer je živel in pisal vse do svoje smrti 17. februarja 1856.
Delo samoupravnih organov
V februarju so samoupravni organi naših' temeljnih organizacij in delovnih skupnosti imeli ■mnogo sej. Delavski sveti temeljnih organizacij in delovnih skupnosti so po predhodnih razpravah na samoupravnih delovnih Skupinah temeljito obravnavali ■rezultate poslovanja preteklega leta na podlagi zbranih podatkov pod naslovom »Zaključni račun za leto 1979«.
Poleg tega pomembnega gradiva so obravnavali tudi dva pravilnika, in sicer pravilnik O' uporabi osebni havtomobilov za službene namene in pravilnik o bolniškem redu in kontroli delavcev v bolniškem Staležu, ter še več drugih pomembnih zadev.
Delavski svet TOZD mehanska obdelava je na svoji - drugi redni seji obravnaval med drugim tudi operativni plan za mesec februar in "vso spremljaj očo problemáti--ko.
DS TOZD valjarne I, ki sé je sestal že četrtič 28. 2. 1980, se je poleg ostalega seznanil-tudi z nastalimi inventurnimi razlikami v. skladiščih in v. zvezi z ugotovitvami sprejel ustrezen sklep.
DS TOZD valjarne II se je sestal Í. februarja na tretji redni seji, kjer so temeljiteje: obravnavali • proizvodno problematiko. Predvideli so, da bo v februarju proizvodnja precej ovirana zaradi pogostih menjav programov, -kar. povzroča daljše zastoje,- otežuje delo V pripravi-';Vložka in v armaturni delavnici za pripravo armature. Sestali so se na četrti redni, seji še 28. 2. 1980.
DS TOZD: jeklarne: -sestali so se četrtič 28. 2. 1980. V d. vodja TOZD je podál pregled tekočega poslovanja; o doseganju operativnega plana in pojasnil .težave, ki nastopajo v tej TOZD. Proizvodnjo so sicer dosegLi, vendar kakovostno nekoliko niha, pred- ■ vsem kemična sestava jekla. ‘
3	.Takrat so Se -delegati' morali pomuditi tudi ob obravnavi pritožbe delavca iz. jeklarne, ki se. je pritožil na odločitev disciplinske komisije; obravnavali so tudi pritožbi dveh délavcev, ki se hi-sta strinjala z uvrstitvijo v prio-
ritetni listi za dodelitev stanovanja.
V. d. vodja TOZD je delegate obvestil tudi o že znanih problemih glede pomanjkanja delovne sile v tem TOZD.
Prav tako so se sestali vsi ostali delavski sveti temeljnih organizacij in delovnih skupnosti in obravnavali gradivo, ki šo ga sprejeli v tem obdobju v obravnavo, spregovorili pa so tudi o vseh ostalih zadevah, ki se nanašajo direktno na njihovo TOZD oziroma delovno skupnost.
Delavski svet delovne organizacije se je sestal na svoji drugi redni seji 26. 2.1980, kjer so predvsem temeljito obravnavali poslovno poročilo za- preteklo leto — zaključni račun in se seznanil s poročilom o izdelavi spremenjenega gospodarskega načrta. Programe varčevanja, dopolnjene z nosilci nalog in odgovornimi za izvajanje programov, bodo delegati delavskega sveta delovne organizacije v celoti obravnavali na prihodnji • seji.
Seznanili so se s poročilom o sanacijskih načrtih, ki jih bodo obravnavah vsi delavski, sveti TOZD in delovnih skupnosti.
Delavski svet delovne organizacije je potrdil predlog odbora za pripravo, programa praznovanja 30-letnice samoupravljanja v ŽŠ v devetčlanski sestavi.
Delegati delavskega sveta so potrdili predlagano višino posojil za individualno gradnjo in predlagali so, da se razpis objavi v »Sionskem informatorju«.
Za delegate delavskega sveta na nivoju delovne organizacije je. bila tokrat .majhna' sprememba od običajnih Sej, saj jih je ekipa RTV Ljubljana posnela.za eno izmed : televizijskih oddaj o delu delegatskega sistema. r
Na drugi iredm seji se je 19. 2. 1980 sestala tudi komisija za družbeni standard in stanovanjske zadeve, a delegati komisije .samoupravne delavske; kontrole so Se zbrali prvič 22. 2, 1980. Tudi komisija za kadre m splošne zadeve se je sestala prvič 6. 2. 1980.
T. A.
Ob vsipnih odprtinah kupolk
V letu 1979 je v Celju že drugič potekala akcija »mladi za napredek Celja« pod pokroviteljstvom občinske raziskovalne skupnosti; z namenom spodbujanja - inventivne dejavnosti pri mladini. V tednu mladih raziskovalcev so sodelovale skupine in krožki celjskih srednjih šol. V tej akciji so sodelovali tudi nekateri mentorji.
Iz bogate raziskovalne dejavnosti smo za naše glasilo izbrali zelo zanimivo in hkrati poučno raziskavo SOSEDSKI ODNOSI.
Ob prebiranju teh vrstic raziskave mladih sociologov je prav, da se vprašamo, kako je pri nas, v naši soseski?
Uredništvo
Sosedski odnosi
1. Uvod
. Sosedstvo je družbeno razmerje dveh ali več hiš, gospodinjstev ali tudi stanovalcev, ki je dano ali lahko tudi izbrano v določenem prostoru. Največkrat pa je izbrano, vezano na določeno hišo ali ljudi. Med/hišami, gospodinjstvi ali posamezniki, ki so združeni v sosedstvu, se ponavadi tudi vzpostavijo družbeni in gospodarski odnosi, ki so večinoma tudi recipročni.
Sosedski odnosi so zelo pomembni še -danes, čeprav se vzporedno z razvojem in napredkom spreminjajo. V nekaterih krajih šo se zaradi določenih značilnosti fizičnega prostora še do danes o-. hranile skoraj neizpremenjene ob-’ like sosedskih odnosov, ki so se prenašale iz roda v rod. Taki odnosi so se ohranili na obronkih Velikega Rogatca ali Mrtvega meniha v Florjanu, Lenartu, Savinjskem vrhu in Citriji. To področje je raziskoval Stane Terčak in ugotovil nekaj osnovnih značilnosti teh sosedskih odnosov. Sosedstvo je na hiši in ne na ljudeh. Ljudje,, ki posestvo prodajo in se odselijo, prenehajo biti sosedje.
Osnovne naloge sosedov so bile:
—	da pomagajo sosedu ob bolezni in Smrti,
. da pomagaj.o Sosedu ob nesrečah,
—	da vabijo sosede na družinske svečanosti;
—	da prosijo sosede ža krstne
botre /svojim sinovom (hčeram pa sorodnike).	■
Sosedstvo in sorodstvo sta naj-starejši (in v preteklosti najpomembnejši) osnovi združevanja ljudi, v sodobnosti pa zelo hitro izgubljata, pomen. . Proces industrializacije in urbanizacije je prinesel mnoge spremembe, zaradi katerih je nastala nekakšna . kriza 'v medčloveških odnosih. V ' tradicionalnih ’podeželskih: skupnostih je bilo človeku--Večji del že z rojstvom določeno,, s katerimi ljudmi bo vključen v skupno mrežo medsebojnih, odnosov. Danes pa se delež teh odnosov vedno bolj manjša,-povečuje pa se delež tistih odnosov, v katere stopa človek po svoji presoji.. Hkrati s tem pa se tudi povečuje, možnost, da posameznik ostane osamljen in zapuščen, čeprav prebiva v gosto naseljeni množici.
... Nekoč je imel človek neprimerno manj stikov z ljudmi kot da-■nps. Toda vsak Ssebni stik je bil res '»oseben«, -Vsako človekovo razmerje se je nanašalo na njega,, imelo-je pomen osebnega poznanstva. Danes pa je obratno. -Več ko poznamo ljudi, manj-'imamo osebnega poznanstva.
Vse te spremembe so pritegnile družboslovce, da so začeli proučevati odnose v današnji družbi in raziskovati, zakaj je do teh sprememb sploh prišlo.
Z vprašanji o družbenih stikih v stanovanjskih naseljih se u-kvarjata predvsem sociologija in urbanizem. Vsaka sociološka ih urbanistična dejavnost, pravzaprav izhaja iz dveh skupnih izhodišč:
a)	ugotavlj a in -upošteva specifično vsebino in značilnosti družbenega življenja na določeni stopnji družbenega razvoja,
b)	obenem pa' obravnava prostorsko dimenzijo družbenega dogajanja.
Š svojimi ugotovitvami pa sociologija in urbanizem vplivata na usmerjenost urbanistične politike, planiranja, način graditve in velikost naselij sploh.
Raziskovalne naloge so se mladi sociologi lotili predvsem zato, ker vedno bolj opažamo odtujenost med ljudmi,-čeprav živijo na relativno majhnem prostoru. V raziskovalni nalogi so proučevali sosedske odnose na dveh področjih: v soseski blokov in stanovanjskih hiš v srednje velikem mestu Celje (KS Gaberj"e — blizu Cinkarne) in v soseski individualnih stanovanjskih hiš Vrt v vasi Petrovče.
Predvsem šo,-želeli spoznati, kaj je vzrok odtujenosti, ki „jo lahko opazi že. vsak nestrokovnjak —
' se pravi tudi vsak sosed. Zanimalo jih je, ali so odnosi, ki vladajo med prebivalci odvisni tudi od tega, ker so to mlada naselja in ljudje morda še niso'imeli prave možnosti, da bi še spoznali in ■ tesneje- povezali. :
Raziskave so še lotili,z velikim veseljem, opirali so se na raziskave, ki so že-bile izvedene, in na znanstveno literaturo s tega: področja. Glavni poudarek njihovega raziskovanja pa je anketa, ki so jo izvedli z namenom, da bi sosedje sami povedali, kaj mislijo o medsebojnih odnosih; in kakšni so. ti odnosi.
Odločili so se za vprašalnike zaprtega tipa ' zaradi določenih prednosti. Ena od teh je lažja obdelava odgovorov, ker so v vprašalniku že podani odgovori in se anketiranec odloči za eno od danih možnosti., ' ,, ■'
. 2. Sosedski odnosi v krajevni skupnosti Gaberje
a) Predstavitev: krajevne skupnosti-:
Področje, ki'so ga zajeli z anketo, obsega krajevno skupnost Gaberje.. Ta je bila do 1. junija 1978 združena s kraj eyno. skupnostjo Hudinja, sedaj pa je. samostojna. Letos načrtujejo nov statut ih srednjeročni plan za obdobje 1981—1985.
Krajevna skupnost šteje 3500 prebivalcev. Ker je to staro na-, selje, živijo tu predvsem: starejši ljudje. Povprečna 'starost gospodinjstev znaša 41,6 let, na prebivalca pa pride 16,08 m2 stanovanjske površiner Gaberje je in-
dustrijski del Celja, Če pogledamo Izobrazbeno strukturo prebivalstva, vidimo, da je 33,3 % prebivalcev •nekvalificiranih delavcev, prav toliko je kvalificiranih,
9,5	% j e uslužbencev s srednj o izobrazbo. Gospodinje predstavljajo 18,2%, upokojenci pa 4,5 %. Uslužbencev.' z visoko in višjo iž-obrazbo 1er obrtnikov V Gaber-ju ni. Kvaliteta stanovanj „je niž-xka, prevladujejo' izredno slaba (4,8 %), slaba (71,8 %) ter'primerna (23,8 %). Dobrih in izredno dobrih stanovanj ni. Na vprašanje, ali se krajevna skupnost zavzema za Izboljšavo slabih stanovanjskih razmer,' so odgovorili, da imajo v ' načrtu rušenje starih razpadajočih hiši Kam s stanovalci, pa je vprašanje organizacij združenega dela.
Sb) Anketiranje in analiza odgovorov
Anketiranje So izvedli po slučajnem vzorcu, ki je bil vzet v razmerju 1 :1.00. Analizo odgovorov bomo združili v tri skupine:: analiza odnosov do sosedov, analiza vplivov na sosedske odnose in analiza odgovorov na vprašanja o varstvu okolja.
Analiza Odnosov do sosedov' obsega pretežni del vprašanj. Odgovore lahko združimo v naslednje važnejše ugotovitve:
—	nihče-ne spoštuje sosedov zaradi položaja, temveč -zaradi drugih lastnosti, kot so:. starost — polna izkušenj (37,3 °/o), znanja (17,1 %), druge 'lastnosti' — značaja in navad (45,6 %).
—	Večina (65,6 %) meni, da do sporov med sosedi sploh ne prihaja. če pa prihaja, so vzroki zanje naslednji : obrekovanje, nemir, hrup, otroci.
—	Več kot polovica anketiranih (54,5 %) mehi, da so njihovi odnosi zadovoljivi, le malo jih trdi (876 %), da so slabi. Dobre odnose ima 36,9 % anketiranih. Podobno , mnenje imajo o sosedskih odnosih nasploh tudi v drugih skupnostih.
—	Obiskovanje je znak dobrega sosedstva: 62,7% Sosedov se redno obiskuje, 37,3 % pa redko ali pa sploh ne. . .
—	Najbližji sosed ni vedno ‘ »najboljši« sosed —Je bilo mnenje, 54,2 % anketiranih. Pritrdilno so odgovarj ali predvsem anketiranci iz individualnih hiš, negativno pa iz večstanovanj skih hiš in blokov, i-
—	Velika večina (82,7 %) meni, da dovolj dobro pozna sosede in ne želijo še globljih poznanstev.
—	Prav tako velika večina (97,8 %) meni, da si medsebojno pomagajo, oziroma da'bi si v primeru potrebe pomagali. Pod pojmom pomoč si predstavljajo drobne, vsakdanje usluge (nakupovanje, pomoč v gospodinjstvu). Tako npr. med odsotnostjo 65,6 odstotka anketiranih žaliva sosedom rože, varuje živali ipd. Mladi sociologi pa so opazili, da večina starejših prebivalcev sploh ne zahaja na izlete ali na dopust.
—	Vključevanje sosedov v družinsko življenje ni običajno: 71,5. odstotka anketiranih ne vabi sosedov na družinske svečanosti: Podoben odgovbr' je. tudi pri skupnih izletih; takšni stiki so le pri mladih,' pa še v tem primeru je pozitivno odgovorilo le 31,4 % anketiranih.
—	Večina anketiranih (77 %) meni, da se mladi med seboj bolj družijo, kar so potrdila tudi opažanja mladih sociologov, .
Analizo vplivov na sosedske	je obgnem to čas mrtvila. Sobota
odnose lahko združimo na naSled-	in .nedelja pa sta dneva, ko se
nje ugotovitve:	družina izpreže, zapre in žiVi za-
—	anketirani žive v teh stano- se.. • -
vanjih povprečno 17,6 let (naj- . , ,	.	,	,
manj 5 let;'največ 57 let). V tem	. Anketa je bila preozko zastav-
času je 74;i % anketiranih dobro	»B da bl bih dobili natanc-
spoznalo svoje sosede, ostali pa le	ne^®e odgovore. Rezultati ankete
na: videz.	. so hkrati vtudi relativni, saj ne-
—	Anketiranci mislijo v 51,3 %	kateri pod istimi pojntii razumejo
odgovorih, da so dobri sosedski	popolnoma različne stvari Ne-
odnosi predvsem na vasi zaradi,	katere resnice lahko zaslutimo
preprostih ljudi, ki živijo pe-	med vrsticami,, nekatere odgovo-
strejše sosedsko življenje. Veliko	re moramo jemati s pridržki,
anketiranih (45,6 %) pa sodi, da Pri vprašanju o varstvu okolja so dobri sosedski odnosi v starej-	prihaja še vedno do različnih
ših mestnih hišah, kei’ so' tam mnenj, kako'rešiti: ta Dereči druž-
pretežno starejši prebivalci, ki se beni poznajo že vrsto let.
—	Prav tako anketirani tudi menijo (79,8 %), da so Sosedski odnosi na vasi boljši, kot v mestu zaradi tesnejše povezanosti* ki naslaja ob delu.
■ h Na slabe sosedske odnose v mestu Vplivajo predvsem: različni interesi in nazori (48,5 %) prehiter tempo življenja (31,5 %), skupna nezainteresiranost (20 %).
Odnos do varstva okolja lahko povzamemo z naslednjimi odgovori :.-v
—	Največ anketiranih je mnenja, da dovolj pazi na okolje in le 14,5 % meni, da ne pazi dovolj. Kar 91,2 % anketiranih; misli, da tudi z odvrženim papirčkom onesnažuje okolje.
—i Velika večina (71,3 %) misli, da je okolje, kjer živijo, zelo o-nesnaženo, del (28,7 %) pa je mnenja, da je deloma onesnaženo. Za možnost . »okolje je čisto« se ni odločil nihče. •
Večina anketirancev (57 %) milj sli, da bi bilo okolje bolje zavarovano, če bi glavne onesnaževalce ostreje kaznovali (s hudimi denarnimi kaznimi). Trdili so, da je nujno potrebno kaznovati podjetja, ki si ne nabavijo čistilnih naprav. Tudi pri naslednjem, vprašanju se je večina anketirancev odločila, da je kaznovanje z denarnimi kaznimi najboljši način ukrepanja zoper onesnaževalce.
c) Zaključki
Kljub tej anketi so še vedno ostala odprta nekatera vprašanja, če primerjamo rezultate, se zdi, da je stanje zadovoljivo, če pa problem sosedskih odif&sov bolj kritično obravnavamo, ne moremo biti zadovoljni. Neki anketiranec je dejal, da se čudi, o-ziroma sprašuje, kam so »odšli« nekdafiji odnosi, ko sosedje niso zamudili nobene' prilike zunanjega zbliževanja, srečevali so se tudi zunaj doma ali službe — na raznih prireditvah, skupnih zabavah in podobno. Danes sicer lahko starejši občan, željan zabave, izbira med pestro ponudbo kulturnih prireditev, vendar pa pri tem težko pride v stik z drugimi sosedi. Za mladino je lažje, pravijo ljudje, že sama mladost jim daje dovolj možnosti za zbliževanje. Za samoiniciativno zbliževanje je potrebna energija in čas, pravijo, ki pa ga ob današnjem tempu življenja primankuje.
»Popoldan je. že, ko se vrneva z ženo domov, oba utrujena.
Preden je skuhano kosilo, pospravljeno stanovanje, se urin kazalec pomakne že proti peti.«
In če tako pogledamo dan povprečnega občana, vidimo,, da za stike: s sosedi ostaja resnično malo časa. Tudi družina potrebuje določen čas zase, da s tem ohrani svojo funkcijo, intimnost. Zvečer, ko pa je čas namenjen televiziji,
problem. Predvsem starejši
Delovno
Društvo 'izumiteljev 'in.avtorjev tehničnih izboljšav naše železar-. ne želi tudi v letošnjem letu nadaljevati uspešno tradicijo prejšnjih let ná področju inventivne dejavnosti. V leni 1979 je bilo obravnavanih in sprejetih prek 100 inovacijskih - - predlogov,.. haloga nas vseh pa je, da v letu 1980 kot letu gošjpodansike stabilizacije na področju inovacijske dejavnosti storimo še veliko, več, saj vemo, : da lahko' rezultati realiziranih inovacij veliko pripomorejo k boljšim .. rezultatom poslovanja. Želimo si veliko, inovacijskih predlogov, predvsem takih, katere realizacije prinesejo večje go-spodarske koristi.
Po volilni konferenci dne 25. januarja 1980 se je sestal novi upravni odbor in se na svoji 1. seji konstituiral takole:
; Ing. Perdo HALER, predsednik.
Leopold ŠKORJANC, podpredsednik in predsednik komisije za inovacijsko dejavnost.
' Ing. Franc SELČAN, tajnik.
Marjan MRAVLJAK, blagajnik.
Marjan MACKOVŠEK, organizator razstav.
Ivan MANFREDA, organizator razstav. :
Ivan DROFENIK, organizator ekskurzij. -
•Ing. Bogomir SLAPAR, organizator predavanj.
Maks ŠUSTER, zadolžitev za normativno dejavnost.
Nisem toliko neroden, še manj pa vinjen, saj tudi drugi padajo po nerazsvetljenih stopnicah ob zidarskem poslopju! Sicer pa je to tudi varčevalni ukrep, kajti ena žarnica manj se že kar pozna pri gospodarskih ukrepih Elektra Celje.
anketiranci so bolj naklonjeni administrativnim ukrepom; kar 57 % se jih je odločilo za denarne kazni. Pravijo, da so odgovorni že prestari, da bi jih prevzgajali. Vsak pa bo prej mislil, preden bo onesnaževal, če mu bo grozila denarna kazen. Drugi pa menijo, da kazen ni način za odpravljanje problemov, ampak-je treba poseči po vzgojnih metodah. Starejši, se umikajo, na njihova mesta pri-» hajaj.o mlajši, in če njim vcepi-: mo pravilen odnos do okolja, kazni ne bodo potrebne.
Takšen način odpravljanja problemov pa je v skladu z našim družbenim Sistemom.
v DIATI
- Ing- Dominik TOMAŽIN, zadolžitev za normativno, dejavnost.
S polno angažiranostjo novega [10 in vseh članov naše delovne s skupnosti -ni bojazni, da zastavljenih ciljev ne bi dosegli. Tudi dediščina, ki jo zapušča stari UO \ je vsestransko bogata in .kot taka porok za uspešno nadaljnje delo. -. Upravni odbor našega društva je sprejel sedem predlogov pomirjenih inovacij v letu 1979, ki ustrezajo pogojem, določenim za izbor za nagrado »Inovator Celja 1979«. Poleg teh je treba do 28.
t.	m. pripraviti šc dva skupinska predloga, in sicer': :
—	za TOZD vzdrževanje, ¡ki je ■ V: letu 1979 posredovala največ
predlogov, ~
—	za TOZD jeklarn in valjarn, ki je ,v letu 1979 daleč najuspešneje gospodarila, pri tem pa je treba poudariti izvoz valjanih iz-
> delkov, ki' je dosežen v -znatno večji količini kot smo. načrtovali in pa dobro organiziranost vseh : sodelujočih v proizvodnem pro-• cesu.'
Upravni o.dibor priporoča vsem inovatorjem, da skušajo v čim večji meri pripravljati predloge, ki bodo omogočali zamenjave u-vožeriih rezervnih delov z domačimi, ie-ti predstavljajo okoli 20 °/o vrednosti vseh rezervnih delov. To je treba upoštevati tudi pri ostalih uvoženih surovinah tor opremi. Prihranek pri deviznih sredstvih j e potrebno imeti še posebej v sedanji gospodarski . situaciji za zelo uspešno inova-cijo:	v.
Ing. Franc Selcan
Hm, (če bi; ml dali nagrado za vsako »šajtergo«. pobranega, koksa bi odlili še nekaj šarž, jaz pa bi tudi nekaj dobil.
pLANlNsKpJjTEH
IPohmd um Stol
V zgodnjih jutranjih urah. smo se člani planinskega društva zbirali na avtobusni postaji,, da se ponovno udeležimo.; množičnega zimskega pohoda na Stol. Ob 3. uri zjutraj je. avtobus krenil proti Celju s krajšim postankom, kjer so se nam pridružili člani PD Železničar iz Celja in nadaljevali smo pot.
Po dveh urah vožnje smo .prispeli do Žirovnice, kjer' smo zapustili. avtobus, si naložili nahrbtnike in se odpravili po-poti do Valvazorjeve koče. (1180 m). Spremljala nas je tema in poledenela .cesta, zato smo zaradi varnosti prižgali žepne svetilke in s tem olajšali korak. Pot se je polagoma vzpenjala in korakoma- smo se bližali prvi postojanki.
piT HM	"m W
Oddih ob Valvazorjevi koči 1180 m
Po krajšem oddihu in okrepčilu -pri koči .smo krenili proti vrhu Med potjo smo _se., za ikratek. čas ustavili .in opazovali, sončen, .vzhod, kd je.sonce s.svojimi žarki osvetljevalo vrhove Julijcev in najvišjega med njimi, našega očaka Triglava
- ‘'Krenili smo - dalje' -in -se priključili koloni udeležencev pohoda, kil je"-' bila -neprekinjena od Valvazorjeve koče. dp Prešernqve_-kp.če. . (23.38m) na vrhu. Pot je bila težka, saj je bila gaz polna zrnatega snega (kaše), kije oviral hojo .navkreber. Približno na pol poti so nas pozdravili .jeseniški železarji, člani GRS, ki-so imeli nalogo skrbeti za' varno pot.
1 Tri ure smo hodili v prekrasnem vremenu, da smo prispeli na. vrh in se krepko oddahnili od napora,'ki smo ga Vložili v prehojeno pot. Tu smo se okrepčali in uživali na soncu do 11. ure, ko smo se počasi odpravili nazaj v dolino, se.ponovno srečali z jeseniškimi železarji, se od njih poslovili in si zaželeli ponovnega snidenja prihodnje leto.
Po prihodu na 'Valvazorjev dom smo izvedeli, da se je zgodila huda nesreča. Gorski reševalci so pripeljali v akiju mladeniča, ki je Omahnil prek previsa in dobil poškodbe, ki jih-ni preživel.. Značilnost letošnjega pohoda je bila disciplina vseh udeležencev, pa je kljub temu prišlo do nesreč. Pot navzgor in navzdol je bila dob.ro markirana toda posamezniki so iskali bližnjice za sestop, ki so lahko zelo nevarne.
Posebno pomembno je dejstvo, da se iz leta v leto veča število udeležencev, ki poleg borcev NOV in aktivistov OF množično, sodelujejo pri spominskih pphodih na Stol. Letošnjega jubilejnega pohoda se je udeležilo 4.300 dobro opremljenih pohodnikov.
Sestop v dolino do avtobusa je hitro minil. Pod vtisom lepega in prijetno preživetega dne smo se odpeljali proti domu. Pri »-šoferski mamici« smo se ustavili, na hitro večerjali.in-v zgodnjih: večernih urah prispeli domov. Ob slovesu smo. sklenili, da se prihodnje leto zopet vidimo na Stolu.
' Mali
Upravljanje z vozilom prištevamo med najnapornejša človekova opravila. Dolgotrajna. neprekinj ena 'vožnja je še' posebno utrujajoča:' čim daljša vožnja, tem močneje in hitreje -telesno in duševno.izčrpava voznika. Zlasti; utruja vožnja pozimi, snegu, v megli, v dežju, ali ha poledeneli-cesti, pa tudi ponoči.
. Zato se bo voznik, ki mu,je varna vožnja prva in glavna skrb, vselej,- kadar bo občutil ' -utrujenost, pravočasno odločil za počitek ali celo krajše-spanje. Kolikokrat se je namreč že zgodilo, da je med vožnjo v boju z-utr-ujenostjo podlegel voznik. ZadTebial je samo za hip, pa se ni nikoli več prebudil — in z njim je še kdo zaspal za- vedno.
popeljal na Varno; tovarišu, ki mu je odpovedal motor na cesti, bo koristno svetoval ali mu pomagal Spraviti vozilo, iz prometnega toka.
/ Posebno pozornost v prometu so vredni otroci, stari, slabotni in invalidi. Za sodoben cestni promet sp nezreli-in nebogljeni, .zato velja do njih biti posebej obziren-in .previden, Igra, neprevidnost in podobno lahko otroka ve trenutku potisne iz ; 'prometnega zatišja v nevarni, prometni vrtinec. Tudi telesne moči starih ljudi so prešibke, da bi mogli slediti - hitrim prometnim utripom, in se jim upreti, zato jih bomo -čim bolj Varovali, 'invalidi se. zaradi takšnih -ali drugačnih telesnih okvar ne morejo sami dovolj
VARNOST V PROMETU
Poleg -izkušenih in discipliniranih še v promet vključujejo tudi udeleženci, ki so o prometnih pravilih slabo poučeni. Mednje ne sodijo le, starejši pešci, ali vožniki vprežnih vozil, temveč tudi kolesarji in vozniki vseh vrst motornih vozil — začetniki, ki si' za sodoben cestni prometne niso .pridobili potrebnih vozniških izkušenj. Z nenamernimi napakami povzročajo v prometnem redu zmedo in nevarne situacije, izkušen in preudaren voznik, kolesar ali peščc: se. zaradi teh nerodnosti ne bo j ezil n^nje- Spomnil se bo* svojih prvih, nebogljenih kora-, kov v prometni vrvež, pa jih bo razumel. Še več, 'neizkušenim ne-rodnežem bo vselej rad tako ali drugače pomagal iz z'adreg ali tm žav. Pešca, ki je. npr, zašel, na nevaren : del ceste, bo zaščitil;..in ga
zavarovati, zato je to naša dolžnost.
Vsega tega še mora zavedati, vsak . voznik. Na slabo preglednih cestah na ovinkih — .v' naseljih in zunaj' njih, bo zmanjšal hitrost in zbral' vse svoje sile v pripravljenost, da se, ne samo izogne nesreči, marveč .tudi vsaki možnosti, da bi nesreča.tudi povzročil. Kaj naj bi bilo hujšega, od . zavesti, da si zaradi malomarnosti poškodoval nebogljenega človeka ali-mu' celo liga silil - živ-ljenj e!
• Zakonu še kako ali kdaj'lahko uideš, toda obtožbam žrtve svojega nepremišljenega, in nemoralnega ravnanja v prometu nikakor in nikoli! Zato velja povečati previdnost 'in Obzirnost, da bomo. imeli mirne noči -in; spanec. .
Pa srečno vožnjo!
o fimun Wolfgang Goethe
V Weimarju je 22. marca 1832 umrioeden- največ j ih svetovnih in naj večji -nemška; pesnik - Johann Wolf gang,.Goethe. Že mlad je za-slovel.-kot pesnik . in dramatik; evropsko sla-vo pa mu je prinesel -roman Trpljenje, mladega Wer-therja.-Po tem romanu se- je zgledovala vrsta, evropskih pisateljev ig- med njimi, tudi naš Stritar-, vendar povsem neuspešno.-. Goethe se je ukvarjal z naj različne j-, širni vprašanji svojega časa, proučeval je mnoga področja in povsod s prodornim, očesom in občutkom za resnico odkrival nove vzgibe in zakone življenja v naravi in človeškem življenju. Odsev njegovega vseobsežnega znanja izraža najbolj živo njegov Faust, ena izmed največjih umetnin v svetovni književnosti. Pisal' ga-je skoraj-vse življenje, zato je Faust obenem odraz pisateljevega razvoja. Goethe je bil rojen 28. avgusta 1749 v Frankfurtu na Maini. Močno je vplival na književnosti evropskih narodov, med ostalim tudi na književnosti jugoslovanskih narodov, saj so njegova važnejša dela prevajali v jezike Hrvatov,, Slovencev in Srbov v XIX.,- še posebno pa v XX. stoletju. Zgodovinsko^kritična ali tako. imenovana weimarska izdaja celotnih Goethejevih del (So-phien-Ausgabe) obsega 143 zvezkov <1887—1920).
'PARIŠKA KOMUNA ¡
Pred. stodesetimi,• leti (1870.) je francosko drugo, cesarstvo doži-' velo v vojni ;s Prusi pri Sedanu hud poraz. Prusi so zavzeli Pariz in,ujeli,.Napoleona. III. Po. vesteh' o kapitulaciji megalomanskega,, a nesposobnega; cesarja, so. množice Pariza vdrle v parlament in prisilile poslance, da, so vrgli, .osovraženega. monarha -in oklicali. Tretjo republiko,. V teh dneh poraza in razsula..s.e je 18. marca 1871 organiziral v .demokratičnem Parizu.|Centralni komite Narodne garde, ki je prevzel v roke celotno . politično, vodstvo- Takoj po prevzemu oblasti je Centralni komite razpisal volitve v svet Komune, ki je takoj .pričel z,delom. Zaradi nezrelosti .proletariata je ta Organ oblasti napravil več. bistvenih■' taktičnih napak, zaradi katerih - je; kasneje buržoazna kontrarevolucija porazila Pariško komuno. Vendar predstavlja Komuna državo popolnoma novega tipa, prvo socialistično revolucijo, v svetu, ki jo je z izrednim zanimanjem in veliko pomoč j o spremlj al : sam Karl Marx. Lenin je kasneje poudarjal, da je Komuna naučila evropski proletariat konkretizirati naloge socialistične revolucije. Po 71 dneh je bila Komuna 28. maja dokončno uničena. Maščevanje buržoazije je bilo strahontno — nad 30 tisoč usmrčenih, več tiso-čev zaprtih in pregnanih. Vendar predstavlja Pariška komuna prvi' revolucionarni poseg proletariata v zgodovini, pomeni začetek velike proletarske revolucije v svetu.	R. TJ.
iz krajevne skupnosti ŠT O R E
lahko stanovalci ustvarijo lepo o-kolje. ŠKlMC obdaja senčnato vrbovje, četvorčki in individual-' ne hiše pa so sploh za zgled! Tudi upokojenci se trudijo. Ostane nam, da jim pri lepem zgledu sledimo, Ustvarimo- si! saihi' kar največji do jem zadovoljstva' "ter sproščenosti. In potem .to tudr čuvajmo, da ne bi z isto roko, ki je ustvarjala, lepoto hote ali' nehote uničevali!
' Komisija H-80 naj tudi v bodoče pomaga, kreira, koordinira ter ’ svetuje, da bi akcija lahko potežkala' brez posebnih težav! Svet ža komunalno gospodarstvo, ki je obenehi tudi odgovoren ža 'varstvo okolja, je aktivno vključen v akcijo Vrtnarstvo 80.
Jože Kragelj
V vrtcu na obisku
' Dne 4. februarja je bila 'v kulturnem’domu' V ’Štorah krajevna' konferenca S-ZHL, druga po vrsti irao-' veni’mandatu. O d 75 delegatov, ko-Tikor jih'rv! polni5 zašedbi štejd, se je konference udeležilo 57] kar priča b'sklepčnosti.
’ Na dnevnem’ redu so bile po kronološkem redil naslednje točke: obravnava občinske resolucije in izvajanju plana, ’ obravnava varnostne’očehe ter haloge NNNP v letu Sgfflj ’pdglablj[anj:e -dcn-žbene .vloge SZDL v sbcialisfičnem sistemu in samoupravljanju, poročilo in razprava. d; osnutku statuta Krajevne.skupnosti'Štore, osnutek razvoja smernic-' KS in poročila o Zdravstveni postaji. Štore..
V dveinpolurhi razpravi po navedenih -"točkah so tematiko dnevnega reda razlagali tovariši-Zelič, predsednik KK SZDL, Gaberšček, predsednik Sveta skupščine KS, podpredsednica- Skupščine Planko-va, -tovariša Samec in Vizjak ter drugi,-Razprava po poročilih. j;e bila živa: tovariš Starc, predsednik ZB Štore, j.e s še drugimi razpravljale! predTagaT-kdftfereiici' u&. kaj tehtnih predlogov, ki so bili sprejeti v sklepih.
SKLEPI 2. KONFERENCE:
1.	Podpiramo resolucijo in se bomo zavzeli za njeno izvajanje. .
2.	Zahtevamo, da se stabilizacijsko obnašajo t-udi. ostali.
Složno v akcijo V
V tem kotičku že večkrat opisovana akcija Hortikultura 80 se sedaj, ko postajajo dnevi toplejši, bliža Svoji »fazi reaiizacije«.-S tem v zvezi je svet za komunalno gospodarstvo pri krajevni skupnosti sklical razširjeno-'sejo. Članom odbora II80 so se pri-. družili še ravnatelj OŠ tov. Novak in namestnica tbv. Kurnikova. Gasilce pa'je na seji zastopal .tovariš Klakočar.
Na sestanku sp analizirali program dela H-80 in pregledali sklepe'zadnje seje, ki nosi datum
2.	oktober 1979. Domenili so se, da bodo ustanovili dva režijska odbora, in sicer"bo prvega imenovala .osnovna šola, ki bo poskrbel za ureditev okol j a šole in bližnjih zelenih površin, vse do 'do 1. marca letos. Drugi režijski odbor naj bi imel na svoji skrbi vso ostalo ureditev. Prvotno u-stanovljena komisija H-80, ki jo vodi Drago Bpkšan, je zadolžena za izvedbo akcije čiščenja-okolja naselja .Lipe, Štor tdr -območij. Posebno se bo komisija angažirala za odstranitev vseh divjih' odlagališč' (smeti in odpadkov) v samih Štorah in po območnih vaseh, kjer. narava še posebej" izgublja svoj prirodni videz. Krši- ' felje reda bodo Opozorili ha nepravilnosti početja,.’ vztrajneže pa prijavili občinskim inšpektorjem.’
O vsem navedenem bo izšla tudi priložnostna informacija, ki jo
-3’. Svet skupščine naj -imenuje koordinacijski odbor za5 gospodarjenje.
4.	' Sprejemamo ’ programsko* u-šmeritev y letu 1980 ña področju DS in akcije NÑNP, izhodišča'maj sé dopolnijo z nalogami oživliania tradicij NOB.
5.	Do pomladi je treba pripravi-, ti vse potrebno - ža sestavo predsedstva KK in . .koordinacij skega odbora sindikata.
' 6. Potrebno je- poskrbeti za poživitev sekcij, za> kar je zadolžen--Izvršni-Odbor.
.. Omeniti' je treba še, da je bil. Statut Krajévñe’ skúpñosti in smernih' razvoja obravnavan na skupnih- sejah, območnih 5 delegacij . in pododborov' SZDL. Vsem krajanom sta torej" materialu ña razpolago za vpogled še naprej pri vodjih delegacij5 in predsednikih pododborov.
Nekateri krajani so v končni razpravi- omenjali komunalne probleme pp predhodnem poročilu tovarišice Lidije Ploštajnerosedanjem in prihodnjem stanju.TOZD Zdravstveni center Štore.' Podjetje Ingrad kot i.žvaj-alec objekta, krepko zamuja: pri gradnji,5 tako da bo, ta, namesto 29. novembra Jani, usposobljena za sprejem zdravstvenega osebja in bolnikov šele maja -
Jok.
Hortikultura y8Q
bodo prejela vsa gospodinjstva v naši KS (Zadolžen je Anton Žai-bret).
Prišdthi na5 seji so ugotovili, da Železarna Štore še ni izvršila prenosa-zemljišča, čeprav je že opravila geometrične -izmere pri osnovni šoli. Tovarna naj zato izda soglasje,, da- je dovoljeno u-rejanje, : kot je bilo dogovorjeno ha seji 2. 10. 1979-., Hišni- sveti naj enotno postavljajo kante za smeti,- vprašljiva je kanalizacija pri kegljišču na- Lipi itn. Za vsako od nalog sb zadolžili- skupine krajanov ali posameznike..
V akcijo Horitikultura 80 ' Je potrebno| vključiti1 celotno mrežo hišnih svetov, individualnih:' gospodinjstev,- vseh- • družbenopolitičnih in delotnih organizacij krajevne -skupnosti Štore, da bi očistili, polepšali in uredili delovno okolje. Vsi. občani, delavci', dijaki in upokojenci naj pri začrtanem programu po svoji- dobri volji pomagajo.
22. julija bo akcija H-80 mani-festirana' v Celju ,s praznikom cvetja, kar pa ne pomeni, da je' akcija s tem končana. Ostati mora vsakodnevna skrb vsakega krajana, ne sme usahniti, pač pa se mora čedalje bolj razraščati. Zajeti'mora vsa smiselna izhodišča, ki bodo v prebivalstvu našla pozitiveri odziv in’ estetski odmev. Saj imamo v ožjem prostoru Štor lepe primere, kako si
Navado .imamo reči: »Opravek imam v krajevni skupnosti.« Pri-tem mislimo na urad zraven pošte, kjer je vse delovne dni v tednu aktivna- naša- tajnica Tončka. Krajevna skupnost §S- to pa -smo mi vsi: delavci; študentje; kmetje in otroci. Najmlajšim krajanom — cicibanom iz vrtca pa je namenjen ta članek — njim in njihovim prizadevnim - tovarišicam.
Pred dnevi smo mamice in o-četje-lgthko opazovali naše malčke, ko so nam prikazali praktično delo. V razredu tovarišice Regine smo sede v krogu lahko opazovali spretne ročice:.najmlajših državljanov pri zabijanju žebljev skozi zamaške, nizanje le-teh na žico,. ki bo postala, ko bodo vsi potrebni- zamaški na njej, ropotuljica.. Druga skupinica je. lepila plastične kozarce,! v katere so predhodno nasuli, riža ali fižola Ko je vse-bilo nared, je zborček s svojo tovarišico zapel, ob spremljavi »doma (ozir. pravkar) napravljenih« instrumentov. Poslušali smo,, kako naj ravnamo s
svojimi otroki-; Vzgojno varstveni zavod Tončke Čečeve večkrat organizira takšna srečanja. Obisk dedka -Mraza je še posebej- dogodek; tetka Jesen in pustovanje pa ravno tako. Sedaj so nas povabili na praznovanje dneva žena.
Včasih potožimo, da je Vrtec drag. In še res je. Toda, če pomislimo na vso dobro vzgojo, ki so m naši malčki tam deležni, -nam res ni * zal denarja. M to vzgojo jim marljive in pri otrocih priljubljene tovarišice; Marija,' Regina, Mara, Nevenka, Hilda in ostale dajejo v polni meri. . V krajevni1 ’ skupnosti Štore imamo. torej v vrtcu institucijo, ki jo malokrat'omenjamo, a je vsaj po mojem ^mnenju.' ena najvažnejših,- saj ta kroj#'značaj in naravo naših- na j dr az jih — otrok.
Ostane le še, da se 'omenjenim in. vzgojiteljicam, vrtca ža prvo vzgojo .’mojih dveh otrok srčno zahvalim. In veliko sreče ter živcev (da, živcev) z ’ najmlajšimi Štorjani še naprej!- '
Jože Kragelj,
Mladi junaki zbrani pred vrtcem. Vodita jih tovarišici Marija in Mara
Cement iz Anhovega po tirih v Celje
Delovni-uspehi so -najtep-šš darilo--republiki: Na letošnje zmage so--železničarji- lahko upravičeno' ponosni. V petek,, 23. novembra, so v 'Celju-, na tovorni postaji čret odprli novo-'kontejnersko- progo ža cement iz Anhovega po -tirih do Celja.
Odslej bodo trikrat na teden s kontejnersko progo vozili cement iz Anhovega v 'Ljubljano in v Čret. -Celjski železničarji bodo- z novo razkladalno prekiadalno mehanizacijo pretovarjali silos kontejnerje s cementom na tovornjake-vlači-lce iri jih spraznili;v silose. Celjska regija bo dobivala, po prvih -raziskavah trga-, 30-tisbČ ton cementa po tirih. Celjske gradbene organizacije so -največji kupci. Računajo, da bodo mašll stik še s trgovci in če bodo kupili poini-Ini stroj, bodo .prodajali- cement 'tudi zasebnikom.
V Celju je 'biPšlavnostni govornik tov. Jofe Pospeh. Še prednjim je govoril direktor ŽTO Celje tov. Jože Ratmajer, ki je dejal, da pomeni kontejnerska proga za cement razširitev ponudbe ŽG na področje prevoznih storitev za blago, ki ga dosfej niso mogli prevažati v večjih količinah, s pomočjo integralnega transporta-. Istdčas-
(Nadaljevanje na 16. strani)
(Nadaljevanje s 15. strani)
no pomenijo uvajanje najustreznejše tehnologije za prevoz cementa s ciljem hitrega prevoza in zniževanja prevoznih stroškov.
Kontejnerska proga za cement omogoča dobavo cementa upo-rabniku-v njegov silos s pomočjo kontejnerja, ki potuje pretežno po. železnici, na končni postaji pa je pretovorjen v ^smislu integralnega transporta na cestno vozilo.
■Ko je tov. Rajtmajer govoril o novi 'organizaciji prevoza cementa, je .poudaril, da bo ŽG letos povečalo obseg prevoza cementa iz Anhovega v primerjavi z letom 1977 petkrat, v naslednjem letu pa predvidevamo še nadaljnji porast prevoza cementa.
Z novo uvedenimi kontejnerskimi progami bomo letno prepel]'e-vali dodatnih 210.000 ton cementa, kar pomeni 10.500 avtocistem manj letno na cesti.
■ Po ipodatkih so pred dvema letoma po tirih razvozili le 44-tisoč ton cementa. Letos v devetih mesecih so iz Anhovega odpeljali do Ljubljane in naprej že H94-tisoč ton, do konca letošnjega leta pa bo število ton narastlo na 230-tisoč. Cement iz Anhovega' do Ljubljane so prvič pripeljali s kontejnersko progo v aprilu lanskega leta.
Cement polnijo v tovarni v silos kontejnerje, ki so jih izdelali v kočevskem Itasu. V vsakega dd 75 kontejnerjev lahko stresejo do 15 ton cementa. V prihodnjem obdobju bodo izdelali v Kočevju še 50 novih večjih kontejnerjev, od katerih bo vsak lahko sprejel-do 22 ton cementa. Seveda ti kontejnerji niso namenjeni izključno prevozil cementa; z njimi bodo lahko železničarji razvažali tudi druge sipke tovore, oz. jih 'bodo lahko dajali v najem posameznim delovnim organizacijam. S prekladalno razkladalno mehanizacijo »marš-rutne« vlake hitro spraznijo, tako da so naslednji dan že v Anhovski tovarni.
Trenutno bodo vozili do Celja nekako 30-tisoč ton cementa, ki ga bodo spravljali v silose gradbenih podjetij. To pa ne pomeni, da se številka prepeljanega cementa ne bo povečala, kar pa ni odvisno le od železničarjev. .
Povzeto iz glasila ¡NOVA PROGA
Nekaj zanimivosti
Nikdar zaključen proces uvajanja inovacij v sodobno tehnologijo ima posebno v zadnjih dvajsetih letih izjemen vpliv tudi na dogajanja v proizvodnji jekla, najbolj uporabne največ uporabljane kovine. Velik premik v spremembi uporabljane- tehnologije proizvodnje jekla je bil narejen, odkar je bil industrijsko vpeljan nov kisikov proces. Današnja proizvodnja surovega jekla po kisikovem postopku konvertorjih ima že pad 60 % deleža v svetovni proizvodnji, komaj četrt stoletja po svojem nastanku.
Od prve polovice šestdesetih let pridobiva vse bolj na pomenu tudi proizvodnja jekla v električnih obločnih pečeh, posebno še po u-vedbi UHP (ulta-high powered) peči, to so peči, ki imajo zgrajeiTe zelo močne transformatorje in so primerene tudi za proizvodnjo masovnih vrst jekel. V svetovni proizvodnji jekla je znašal delež elektro jekel 1955. leta le 8 %, leta 1965 že 12,7 % in 1975 okoli 17 odstotkov. Pred letom 1960 je bila proizvodnja jekla v.električnih obločnih pečeh namenjena predvsem plemenitim in visoko legi-ranim vrstam. Današnje kapacitete električnih obločnih peči predstavljajo nad 20 % svetovnih zmogl j ivosti pr oizvodn j e surovega jekla in napovedana je še nadaljnja rast do deleža 25 do 28 %.
V zadnjih letih se za proizvodnjo legiranih in visoko legiranih jekel uvaja vse širše kombiniran postopek. V pečeh jeklo oziroma vložek samo stope, izdelava -želj ene kvalitete’ jekla pa se opravi v ponvah izven peči. Takšna kombinacija je možna za kisikov konvertorski postopek in, za e-lektro jeklo. Pri postopku izdelave jekla v ponvi je možno tudi vakuumiranje, homogenizacija, odžveplanje in legiranje do že-Ijene sestave.
Za proizvodnjo posebno čistih jekel je v rabi postopek preta-ljevanja pod žlindro.
Osnovna, in prevladujoča tehnološka postopka za proizvodnjo
surovega jekla šta danes na svetu kisikov proces v konvertorju in' elektro postopek, | Navedena postopka še dopolnjujejo in pridobivata na pomenu. Vsi drugi tehnološki postopki, razen Siemens Martinovega, so praktično docela ukinjeni ali vsaj .nepomembni. Siemens Martinov-proces, ki je bil v obdobju pred letom 1964 daleč prevladujoč v svetovni proizvodnji z udeležbo do 80 %, vse bolj izgublja na veljavi in se je proizvodnja po tem postopku zmanjšala že za več kot eno tretjino od naj večje, ki je znašala 280 milijonov ton. Delež SM jekla v svetovni proizvodnji je bil 1975/ leta pod 30 %. Nagla podražitev tehnoloških goriv ter visoki investicijski in obratovalni stroški za zadostitev predpisom zaščite okolja so med tehtnimi vzroki ža opuščanje postopka.
V	SFR Jugoslaviji smo imeli leta 1975 naslednjo Sestavo izdelave jekla po uporabljenih tehnoloških postopkih:
—	SM jeklo — 62,4 % .
—	elektro jeklo — 26,4 %
—	konvertorsko jeklo— 11,2 %
V	nadaljnjih dveh letih do leta 1978 so. nastale zopet spremembe in smo imeli po uporabljeni tehnologiji naslednje deleže:
—	SM jeklo —’ 49,8 %
—elektro jeklo — 27,4%
—	konvertorsko jeklo — 22,8 %
Spremembe so še v teku in delež kisikovega postopka v konvertorju raste ter bo postal že v letu 1979 tudi pri naš V Jugoslaviji količinsko prevladujoč.
Za kisikov postopek proizvodnje jekla v konvertorjih je v rabi več inačic z raznimi nazivi. Najbolj razširjen postopek je ED, ki je tudi izvirni postopek in predstavlja po proizvodni zmogljivosti 466 milijonov ton okoli 92 % vseh svetovnih zmogljivosti za proizvodnjo'surovega jekla po kisikovem postopku. Osnova tehnologije je vpihavanje kisika s kopji od zgoraj v konvertor na raztopljeno kopel.
Drug postopek, pri katerem pihajo kisik skozi pihalice v dnu konvertor ja se izredno hitro širi ter predstavlja okoli 8 % po kisikovem postopku proizvedenega kisikovem postopku so konvertor ji za težo ene taline ,380 ton, izlili so pa že tudi nad 400 ton. Čas trajanja od izliva do izliva je pri LD procesu 30 do 35 minut, pri čemer velikost konvertor j a praktično nima vpliva na čas trajanja. V jugoslovanskih jeklarnah je največji konvertor za 100-tonske taline. .
Med . električnimi obločnimi pečmi sta postavljeni največji e-noti na svetu v istem podjetju v ZDA in sicer '400-tonska ter 700-tonska peč. Zaradi raznih težav, ki odločujoče vplivajo na gospodarnost obratovanja, vlagajo tudi v večjo peč največ 450 ton. Notranji premer te največje peči je
11,5	metra, moč transformatorja je 150 MVA in peč ima elektrode s premerom 700 mm. Pravijo, da so pri tej peči dosežene tehnične meje v gradnji električnih obločnih peči.
Najsodobnejšapeč pri kateri so uporabljena zadnja spoznanja tehničnega napredka pri gradnji električnih obločnih peči in tehnologije proizvodnje elektro jekla je zgrajena v Zah. Nemčiji. Kapaciteta peči je 80 ton, notranji premer 6,8 m, moč transformatorja 75 MVA, premer elektrod 610 mm. Vložek ogrevajcr dodatno z dvema gorilcema za mazut. Proizvodni program so plemenita, legirana jekla. Proces in delo peči je vodeno s procesnim računalnikom. Peč služi samo za topljenje, izdelava jekla je izven peči v ponvi. Projektirana letna proizvodnja je 420.000 ton.
Na j več j a'električna obločna peč v jugoslovanskih jeklarnah ima nominalno kapaciteto 110 ton, instalirano moč transformatorja 55 MVA in projektirano letno proizvodnjo 225.5000 ton.
Sodobne jeklarne za proizvodnjo masovnih jekel si brez naprave za neprekinjeno vlivanje ne moremo več zamisliti.’ Postopek, s katerim sp leta 1955 odlili
380.000	ton jekla je v dvajsetih letih dosegel svojo polno veljavo 140 milijonov ton leta 1975, današnje kapacitete znašajo že 177 milijonov ton. Pri novo zgrajenih kapacitetah za proizvodnjo surovega jekla je bil delež odlivanja po neprekinjenem postopku 64 % že leta 1974, samo v zadnjem 1977. letu je bilo v gradnji okoli 80 naprav in je bilo evidentirano vsega 734 naprav v 66 državah. ;
Katere dosežke sodobne tehnologije za proizvodnjo jekla pa že uvajamo pri nas? V jugoslovanskih jeklarnah je v delu ena naprava za pretaljevanje jekla pod žlindro.
V izgradnji je ena kompleksna naprava za izvenpečno metalurgijo izdelave jekla v ponvj. Naslednja naprava je pred realizacijo in bo pričela z delom predvidoma konec leta 1980. V dveh jeklarnah uporabljajo napravi za vakuumiranje. V več jeklarnah je v rabi
homogenizacija tekočega jekla v ponvi s prepihavanjem z argonom.
V	eni jeklarni je delo s procesnim računalnikom prešlo v vsakdanjo rabo. Za več jeklarn so procesni računalniki v postopku uvajanja, nabave ali so načrtovani. V petih jeklarnah že obratujejo naprave za neprekinjeno vlivanje, dve napravi sta'v gradnji, nekaj jih je v projektu.
V	vseh jugoslovanskih jeklarnah je. delo vse-bolj mehanizirano in uvajajo tudi avtomatizacijo vodenja dela in procesa.
Kot vidite, tudi v jugoslovanskih jeklarnah slede dogajanjem po svetu in tudi pri nas uvajajo sodobne izsledke v tehnologiji proizvodnje surovega jekla. Ponekod gredo z razvojem skoraj vzporedno, pretežno pa nekaj, kas-nimo, kar je pa pripisati specifičnim pogojem, neusklajenemu razvoju in pa tudi omejenim materialnim možnostim. V slovenskih jeklarnah dobro drže korak z dogajanji razvoja naprav in tehnologije proizvodnje surovega jekla v svetu. Računamo, da bodo do leta 1980 ali kmalu na pričetku prihodnjega petletnega obdobja realiziran^ načrtovane investicije, ki bodo omogočile uporabo najsodobnejše tehnologije v proizvodnji elektro jekla, ki u-streza kvalitetnim zahtevam proizvodnega programa v vseh treh jeklarnah Slovenskih železarn.
Milan Marolt
Draga cigaretka! Tebe še pokadim, ‘spijem kavico in šnopsek. Morda pa le nisem še.na vrsti, da bom umrl za rakom? J
ŽELEZAR
STORSKI ZELEZAR — Glasilo OZD Slovenske Železarne. ŽELEZARNA STORE — Izhaja dvakrat mesečno — "Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Tomažin Anica, Knez Peter,- dipl. ing., Kavka Franc, Renčelj Vlado, Uršič Rudi, Zelič Franc, ing., Zmahar Ivan — odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. .421-1/72 z dne 20,- 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — -Rokopisov ne vračamo.