5«. 11.
1924.
Pottnlna platano v gotovini.
Leto I.
Vsebina zvezka u.
G. Koritnik: Jesensko vasovanje. — C. Jeglič: Pri nedeljski maši. — Srečko Kosovel: Večerni hlad. — Srečko Kosovel: V somrak zvoni. — F. M. Do-stojevski-J. Vidmar: Krotka. (Konec prih.). —J. Glaser: Nevolja. — V. Pozner-Dr. M. Preobraženskl: Balada o ponočni preiskavi. — A. Žužek: Moje duše plaha sanja. — M. Komanova: Božična noč. — C. Jeglič: Micika (z orig. lesor. akad. slikarja M. Maleša). — G. Koritnik: Moja trobojnica. — St. Arko: Svinjska kuga.
(Konec.) — S. Savlnšek: Pozimi v parku. 1—: Carina na poljedelske pridelke.
(Konec.) — X.: Radio-telegrafija in radio-telefonija. — G. Strniša: Gorenjska. — St Arko: Metiljavost ovac in goveje živine. — G. Strniša: Planinec. — Razstava našega zadružništva. — RAZGLEDI: Poziv vsem našim društvom in vsemu kmetskemu ljudstvu. — Pomenki in nasveti. — Zenstvo. — Prosveta. — Šala in zabava.
V podrobni prodaji stane XI. zvezek Din 3.
Za dijake In vojake znaša celoletna naročnina Din 20. — Novi naročniki dobe lahko še vse dosle] Izlile številke-
Uredništvo: Ljubljana, Škofja ulica 8, I. radstr.
Uprava: Ljubljana, Kolodvorska ulica 7.
Rokopise je pošiljati uredništvu, naročnino, reklamacije, oglase Itd samo upravi. Cena oglasov po dogovoru.
Rokopisov, ki jih ni naročilo, uredništvo ne vrača.
Urejuje Ivan Albreht.
Naročniki „Grude“ pozor!
V današnji številki smo priložili izpolnjene položnice vsem onim cenj. naročnikom, ki za letošnje leto še domujejo na naročnini. Da bo pri upravi red in možnost točnega izdajanja „Grude“, je v interesu vsakega posameznika, ki na naročnini kaj dolguje, da to brez odlašanja takoj po priloženi položnici poravna. V nasprotnem slučaju bi bili primorani vsakomur, k bi se po temu ne ravnal, nadaljno poši-ljatev „Grude“ ukiniti.
Upravništvo.
Kje h najbolj*« kupi. J« Se breč dvoma znano !
Pri nizki ceni
Ignacij Žargi
€€
Jana
etra cesta 3
Nudi cenj. odjemalcem veliko izbero potrebščin za krojače in Šivilje. Velika izbera rokavic, nogavic In površnih ženskih volnenih jopic. Razno moško, damsko in otročje perilo, svilene pletene samoveznice
Na debelo 1 itd‘ po l)riMano znižanih cenah< Na drobno 1
Gliša Koritnik:
Jesensko vasovanje.
i.
Kdo si gost pod oknom ob tej pozni uri? kaj nemirno trkaš na molčeče duri?
Morda kličeš k oknu davno svojo znanko, iz mladostnih časov — misel nezaspanko?
Groza me je same, " . strah me je spomina, plaha sem kot v sanjah prva mesečina ;.
Pojdi, potnik božji, da se ti ne stoži po mladosti davni ob jesenski roži!
2.
Je li tu pri vas — (sestre povejte!) je li tu pri vas moj nekdanji čas?
Ali ga še pomnite -(sestre, povejte!) ali ga še pomnite moj nekdanji čas?
—	O kako je smrtnobled ta neznan obraz — sestre poglejte: moj sedanji čas!
3.
Odkar sem te izgubil, mladosti bajni cvet — odkar sem te izgubil, te iščem križemsvet.
Na okno znano trkam, kjer davno več te ni: če živ si ali mrtev — kdorkoli si, odpri!
Na oknu molk trepeče, spomin se javlja sam, kot grob nekdanje sreče molči polnočni hram.
Dve senci prišumita iz groba mladih dni, na srcu mojem bdita, da jutro se zdani.
Pri nedeljski maši.
v. Vrban je natlačeno poln, orgije pojo, gospod prepevajo, in odpeva in prepeva organist Skok na koru: „Bog v nebeški-i viso-oočini!“ Kar topi se srce.
In moli Franca: „Saj tebi, Bog v nebeški visočini, vse dam. Rože na oltarju, o Gospod, te prekrasno rdeče vodenke so moje. Ampak našemu gospodu župniku nič kaj ne zaupam — usmili se, o Gospod..
In moli Francelj: „ Dvajset kron bom dal, več pa ne. Bog v nebeški visočini, saj nimam! So pa rekli gospod župnik: če jih ne boš dal, Francelj, pri darovanju štirideset — o Bog, ti povej, saj nisem skop, saj bi jih dal..
In toplo vzdihuje Janez: „Nič ni res! Včeraj nisem ne kapljice srknil. Križani Jezus, ti povej moji Katri, koliko sem včeraj trpel...“
In moli Katra: „Bog v nebeški visočini, ozri se na ponižnost svoje služabnice in spreobrni tega Janeza, dokler se v jamo ne zv^ne! Bog v nebeški visočini, ozri se na nas, molimo ponižno te ..
Gospod Gregor pred oltarjem se pa ozirajo in nič ne slišijo, kaj molijo njegovi farani. Praznično-omamno se razliva po cerkvi dim vonjivega kadila, sladkost drhti v srce. Le Bog v nebeški visočini, on vse vidi in vse ve in vsem odpušča.
   :':ii;,Mi!>iiiiuuiiiiiiiti!iiii!i!:iiiiiiniiiiiiiNiHiiiiHininuiiiiiiiiiiiiniiii«iMuuiiuiiiiii!uuuiuuuiHiiiiiiiiiuinuuiiiuiiuinum!iiiii!imi!!:n:i'.>H>:utiu!nnm
Srečko Kosovel:
Večerni hlad.
•v
/n
Večerni hlad in veter izza vrta — ah tam, tam blešči grad
in tam so vrata odprta.
,v>r
Odprta v moje srce; skozi vrata prepih; vse gre, vse gre — — Roža dehti kot vzdih.
. (O
Srečko Kosovel:
'lO ,•> !.:>. š.
v-i
V somrak zvoni.
V	somirak zvoni in na gozdove	Proč...	In	tam	bi onemela
j&fo jet&n&r ■	■	•	1	1,1	1	4"Wii bi uga.šnilii' 1 u,sl\n
tiha pesižiii, ko da! boče';	»h«;; >’fh M* sivo;:1ežk6 žaiofct;il"
od svetut < i in >'.»«!■{ o h j jv uboT	večnost:j)otapilajn,{..	•	ji:	n.i»>
F. M. Dostojevski-J osip Vidmar:
Krotka.
(Dalje.)	]
■	’	" * 'i j :	'..	:	•	•	.	i	'	■ t 1*	•	•	j	.	k	"»	■*'»	I
V.
• - •:	t
ii	j	7	-
Krotka se upira.
Prepiri so se pričeli vsled tega, ker si je naenkrat izmislila izplačevati denar po svoji glavi in ceniti stvari više nego so bile vredne. Kake dvakrat se je radi tega izvolila celo pričkati z menoj. Uprl sem se. Tedaj je prišlo pa do tiste zadeve s kapitanko.
Prišla je starka, kapitanica, z medaljonom, ki je bil darilo ranjkega moža, no saj veste, souvenir. Izplačal sem ji trideset rubljev. Začela je žalostno moledovati in prositi, naj ga shranimo, — gotovo, da ga bomo shranili. No, z eno besedo, čez pet dni ga pride naenkrat zamenjat za zapestnico, ki ni niti osem rubljev vredna; jasno, da nisem pristal. Nemara je že takrat po ženinih očeh kaj uganila, zakaj prišla je, ko me ni bilo doma, in žena ga ji je zamenjala. Ko sem to še isti dan opazil, sem pričel govoriti ž njo krotko, toda odločno in premišljeno. Sedela je na postelji, gledala v tla in pritrkavala s konico desnega čevlja po preprogi (njena kretnja); na ustnicah je imela tisti nelepi smehljaj. Nato sem ji povedal mirno, ne da bi glas povzdignil, da je denar m o j, da imam pravico gledati na življenje s svojimi očmi in da ji vendar rii-sem ničesar prikrival, ko sem jo vabil k sebi v dom.	'
Naenkrat je planila pokonci, se pričela nenadoma po vsem telesu tresti in — pomislite — na vsem lepem je zateptala name z nogami; to je bila zver, to je bil napad, to je bila zver v napadu. Onemel sem od začudenja; takega izbruha nisem nikoli pričakoval. Toda obvladal sem se, da niti trenil nisem, in sem ji zopet z istim mirnim glasom povedal, da ji od današnjega dne ne dovolim več sodelovati pri mojem poslu. Zasmejala se mi je v obraz in je odšla z doma.
Stvar pa je ta, da ni imela pravice oditi z doma. Brez mene nikamor, to sva se domenila, še ko je bila nevesta. Zvečer je prišla domov; jaz niti besedice.	.	i	i?.
Drugi dan je odšla že zjutraj, naslednji dan zopet. Zaprl sem zastavljalnico in sem šel k tetam. Takoi po poroki sem pretrgal ž njimi — ne jaa jk. njimt ne one k meni. Pokazalo se je,,,da jp ,pn njih ni jbilp* poslušali, stp me radovedno in .se mi ppsmphnih;nT; obraz: „Prav! yam >jei“<sia' rekli. Toda njun smeh me ni iznenada.
m
Podkupil sem mlajšo, staro devico, s sto rublji in sem jih ji odštel petindvajset na roko. Čez dva dni je prišla k meni: „V to stvar je zapleten oficir Jefimovič, pravi, vaš bivši tovariš v polku.“ To me je močno presenetilo. Ta Jefimovič mi je največ škodoval v polku; pred kakim mesecem pa je prišel v svoji nesramnosti dvakrat v zastavljalnico, češ kakor da zastavljat, in se je pričel z ženo šaliti, se spominjam. Stopil sem k njima in sem mu dejal, naj se spomni najinih odnošajev in naj se ne drzne več priti k meni; ali kaj takega mi ni niti oddaleč prišlo na misel, marveč sem enostavno pomislil, da je nesramnež. Zdaj pa mi naenkrat teta sporoča, da sta si že določila sestanek in da ima vso stvar v rokah neka prejšnja njihova znanka, Julija Samsonovna, vdova vrh tega je še polkovnica, — češ, „k nji zahaja zdaj vaša soproga."
To sliko bom okrajšal. Vsa ta zadeva me je stala kakih tristo rubljev, toda v dveh dneh je bilo doseženo, da bom stal v sosedni sobi za zaprtimi vrati in bom slišal prvi rendez-vous, ki ga bo imela moja žena z Jefimovičem na samem. Prej ta večer se je odigral med nama kratek, toda zame zelo pomemben prizor.
Vrnila se je pred večerom, sedla na posteljo in me porogljivo ogleduje ter pritrkava z nožico po preprogi. Ko sem jo tako ogledoval, mi je naenkrat šinila v glavo misel, da je bila ves ta poslednji mesec ali bolje rečeno poslednja dva tedna vržena iz svojega značaja, lahko bi se celo reklo, da je imela obraten značaj: kazalo se je bitje, nasilno, napadajoče, ne morem reči, nesramno, toda nespodobno bitje, ki je samo iskalo zmede. Ki je samo tiščalo v zmedo. Vendar jo je krotkost zadrževala. Če taka podivja, se ji vseeno še vedno vidi, da le samo sebe sili, da samo sebe tera in da pred vsem ne more opraviti s svojo lastno sramežljivostjo in stidljivostjo, pa če gre tudi preko meje. Zato ti takale včasih tako zagode, da ne verjameš lastnemu opazujočemu umu. Duša, ki je razvrata vajena, pa — nasprotno — vselej omili in napravi stvar še bolj ostudno, ampak v podobi redu in dostojnosti, ki bi bila rada vzvišena nad teboj samim.
— Ali je res, da so vas vrgli iz polka, ker ste se zbali dvoboja? je vprašala naenkrat, kakor da bi z jasnega treščilo. In oči so ji zagorele.
— Res; po razsodbi oficirjev so me pozvali, naj se odstranim iz polka, čeprav sem že prej sam prosil za odpust.
— Torej so vas pognali kot strahopetca?
— Da, obsodili so me za strahopetca. Ali dvoboju se nisem uprl radi strahopetnosti, temveč ker se nisem hotel pokoriti nji-
hovi tiranski obsodbi in se dvobojevati, čeprav sam nisem videl žalitve. Vedite, — se nisem mogel zdržati, — upreti se dejansko taki tiraniji in vzeti nase vse posledice, se je reklo poklati dosti več junaštva, kakor v kakršnemkoli dvoboju.
Nisem se zdržal; s tem stavkom sem se pričel nekako opravičevati; nji pa nič drugega ni bilo treba, kot tega mojega novega ponižanja. Zlobno se je zasmejala.
— In ali je res, da ste potem tri leta hodili kot potepuh po Peterburgu in za dvojače prosjačili in pod biljardi prenočevali?
— Prenočeval sem v Senski ulici in v domu Vjazemskega. Da, res je, po odhodu iz polka je bilo v mojem življenju dosti sramote in propalosti, toda ne nravne propalosti, ker sem celo takrat sam najbolj sovražil svoja dejanja. To je bila samo propalost moje volje in mojega razuma in je nastala le zaradi obupnega položaja, v katerem sem bil. Ali to je minilo...
— 0, sedaj ste gospod — kapitalist!
To se pravi, to je bilo namigovanje radi zastavljalnice. Toda že sem se obvladal. Videl sem, da hoče pojasnil, ki bi bila zame poniževalna, zato jih ji nisem dal. Istočasno je v sosednji sobi pozvonilo, stopil sem tja, da bi postregel. Pozneje, že čez kako uro, ko se je nenadoma opravila, se je vstavila pred menoj in mi je rekla:
— Vendar mi vsega tega pred poroko niti omenili niste?
Nisem ji odgovoril in odšla je.
In tako sem stal naslednjega dne v tisti sobi za vrati in sem poslušal, kako se odločuje moja usoda; v žepu sem imel pa revolver. Bila je oblečena kakor za izprehod in je sedela za mizo. Jefi-movič se je pa spakoval pred njo. In kaj: zgodilo se je tisto (naj mi bo povedano v čast), zgodilo se je natančno tisto, kar sem slutil in domneval, dasi se nisem zavedal, da to slutim in domnevam. Ne vem, ali se izražam razumljivo.
Zgodilo se je tole. Poslušal sem celo uro in sem bil priča dvoboju med naj plemenitejšo in najbolj vzvišeno žensko in pa med posvetno, razvratno, topo golaznijo z nizkotno dušo. In odkod vse to v tej naivni, v tej krotki, v tej redkobesedni, sem mislil začuden. Najostroumnejši avtor družabne komedije ne bi mogel ustvariti tega prizora posmehovanja, prenaivnega smeha in svetega prezira kreposti napram grehotnosti. In koliko bleska je bilo v njenih besedah in neznatnih besedicah; kakšna ostroumnost naglih odgovorov, kakšna resnica v njenih sodbah. In obenem s tem, koliko skoro deviške prostosrčnosti. V obraz se mu je posmeho-
val&Vadi njegovih ljubezenskih izpovedi; Padi' njegovih kretenj, radi njegovih predlogov. Prišel je s sirovim odnošajem do n je'• in še ni nadejal zoperstavljanja, zato je mahoma kar sedel. Jaz bi bil v početku lahko pomišlil, da je to samo njena koketnost' — „koketnost sicer razvratnega, toda ostroumnega bitja, — da bo eena dražja.“ Ali ne, resnica je zasijala kakor solnce, da ni bilo mogoče dvomiti. Samo iz sovraštva do tnene, iz dozdevhega in Vskipljivega sovraštva se je v svoji neizkušenosti lahko odločila za ta sestanek. Ko pa je prišlo do spoznanja, — so se ji takoj odprle oči. Enostavno, to bitje je hlastalo za vsem, da bi mi na kakršenkoli način storila kaj žalega, ko pa se je odločila za tako ostudnost, ni mogla te nespodobnosti prenesti. In kako naj bi njo, brezgrešno in čisto, z idealom v duši, premamil Jefimovič ali kdor si že bodi izmed te velikosvetske golazni? Nasprotno, izzval je samo smeh. Vsa resnica se ji je dvignila v duši in ogorčenje je izzvalo sarkazem iz srca. Ponavljam, ta kloven je h koncu popolnoma otrpnil in je sedel ves nainršen, da ji je komaj še odgovarjal. Na zadnje sem se že bal, da je ne bi iz nizkotne maščevalnosti kako užalil. In zopet ponavljam: v čast mi je, da sem poslušal ta prizor skoro popolnoma bre začudenja. Kakor da bi srečal same znane stvari. Kakor da sem sploh zato prišel, da bi to videl. Šel sem, ne da bi kaj verjel, nobeni obtožbi ne, čeprav sem vzel revolver seboj — to je resnica! In ali bi si jo mogel misliti drugačno? Zakaj sem jo pa ljubil? zakaj sem jo pa cenil, zakaj sem jo pa vzel? 0, gotovo, dovolj sem se uveril, kako me je tedaj sovražila, a uveril sem se tudi, kako je čista. Nenadoma sem odprl vrata in sem prekinil prizor. Jefimovič je planil na noge, jaz pa sem jo prijel za ' rotko in	sem ji predložil,	naj gre z menoj. Jefimovič	se	je zavedel
in:;se je	naenkrat glasno	in zvočno zasmejal:
'/— O, zoper svete pravice soproga ne bom ugovarjal, le vze-ftlite jo,	le vzemite! In veste, je zaklical za menoj,	—	dasi bi se
dbsfbjfeil	‘človek ne smel	biti z vami, sem vam vendar	vsled spo-
št6'Vi^ija do vaše dame na razpolago... Seveda, če boste hoteli tvegati...
$Iišite! sem j0 vstavil za trenutek na pragu.
' v'	vso	pot do doma niti besedice. Vodil sem jo za roko,
^ni'igfet;fti! 1 zoperstavljala. Nasprbtno, bila je silno poražena, ne samo "!Hb^9ofna!. Ko sva prišla domov, je sedla na štol ih se je Vprla z 6Čihiu^ame. Bila je‘rifenavkdno bledž*, uštntce fcčsi:'se?‘>jiSider ;taitoj •1 riabržfl£ IV posmeh, ‘v&id&i1’ iwe' ‘ja- glfetfalEl* š' šVeč&nlin»fft! sirovim>;iz-zivonfi';ih	biT^ 'meMa^^i^fe itrettUtkfe' rčsA&i HVe^Ha','^ ]o lisftre-
lin* . Jaz ,pa sem molče potegnil revolver iZj ^epa in ga pplpžil ;na.,mizo! (Gledala je zdaj name, zdaj na revlover. (Nota bene:; t,a revolver ji je. bil že znan. Ko sem se lotil tega posla, sem sklenil, da ne bom imel ne ogromnih psov ne .orjaškega lakaja, kot, ga ima na primer Mozer. Mojim gostom odpira kuharica. Toda, če se pečaš z našim poslom, moraš imeti za vsak slučaj možnost braniti se, zato šem si preskrbel: nabasan revolver. Prve dni, ko je prišla v moj dom, se je zelo zanimala za ta revolver in me je izpraševala kako in kaj. Razložil sem ji celo mehanizem in sistem in sem jo vrhu tega pregovoril, da je enkrat ustrelila v tarčo. Zapomnite si vse to. Brez brige za njen prestrašeni pogled sem se na pol slekel in sem legel na posteljo. Bil sem zelo utrujen; tudi je bilo že okrog enajste ure. Ona je ostala, ne da bi se zgenila, še kako uro na svojem mestu, potem pa je legla — tudi oblečena — na divan ob steni. Prvič, da ni legla z menoj — to si tudi zapomnite...
..VI.	..	-J'
Strašni spomin.
Zdaj tisti strašni spomin... -
Zjutraj sem se zbudil, mislim, da proti osmim. V sobi je bilo že skoro čisto svetlo. Zbudil sem se mahoma s polno zavestjo in sem nenadoma odprl oči. Ona je stala pri mizi in je držala revolver v rokah. Ni opazila, da sem se zbudil in da gledam. In naenkrat vidim, da gre z revolverjem proti meni. Zaprl sem hitro oči in sem se potuhnil, kakor da trdno spim.
Prišla je do postelje in se je vstavila nad menoj. Vse sem slišal; nastala je mrtva tišina, vendar sem slišal to tišino. Takrat sem začul krčevito kretnjo — in sem naenkrat nezadržno* proti svoji volji odprl oči. Gledala je naravnost vame, v moje oči in revolver je bil že tik mojih senc. Najine oči so se srečale. Toda zrla sva drug na drugega en sam trenutek. Z velikim naporom sem zopet zamižal in sem isti trenutek sklenil, da se ne premaknem več in ne odprem oči, pa naj me čaka karkoli.	.	,
Zares, včasih se pripeti, da človek v globokem spanju nenadoma odpre oči, celo to, da za trenutek dvigne glavo in .se ozre po sobi, nato pa čez kratek hip zopet leže na blazino in zaspi,, ne da bi se potem česa, spomniL. Ko spni se tako srečaj .z flj^nim pogledam	začutil	re^plver	;pa	sencih, pa sem nenadoma
A spet..,.\n. ,s£, nisem ,več zganil kakpiv.da. trdnp sp^m,, ^ 3e čisto, ,la]^kpi;pulila* da< Y, res^ifci spim.jn, da,.nis.eni; ničesar j;f(el;
tem bolj, ker je popolnoma neverjetno, da bi zamižal v takem trenutku, ko sem videl to, kar sem videl.
Da, neverjetno. Vendar bi pa lahko uganila tudi resnico, — in-to je tudi takrat blisnilo v’mojem umu, vse še v istem trenutku. 0, kakšna vihra misli, občutkov je završala v manj ko hipu po mojem umu, in živela elektrika človeške misli! V tem primeru (sem občutil), če je uganila resnico in ve, da ne spim, sem jo že strl s svojo pripravljenostjo sprejeti smrt, in lahko, da se ji zdrzne roka. Prejšnja odločnost se lahko razbije ob novem nevadnem vtisu. Pravijo, da človek, ki stoji na višini, nekako sam stremi navzdol, v brezdno. Mislim, da se je mnogo samomorov in umorov zgodilo samo zavoljo tega, ker je bil revolver že v roki. Tukaj je tudi brezdno, tukaj je strmina pet in štiridesetih stopinj, na kateri moraš zdrsniti, in nekaj te nepremagljivo žene pritisniti na petelina. Ali zavest, da sem jaz vse videl, da vse vem in da molče čakam smrti iz njenih rok — bi jo lahko udržala na strmini.
Tišina je trajala dalje in naenkrat sem začutil na sencih, poleg las, hladni dotikljaj železa. Vprašate me: ali sem se trdno nadejal, da se rešim? Odgovorim vam kakor pred Bogom: nobenega upanja nisem imel, kvečjemu ena proti sto. Zakaj sem tedaj hotel sprejeti smrt? Jaz pa vprašam: kaj pa naj bi mi bilo še do življenja, ko je dvignilo name revolver bitje, ki sem ga oboževal? Poleg tega sem vedel z vso silo svojega bistva, da se vrši med nama prav ta trenutek boj, strašen dvoboj na življenje in smrt, dvoboj tegale včerajšnega strahopetca, ki so ga tovariši vrgli iz svoje srede radi bojazljivosti. Vedel sem to, in to je vedela tudi ona, če je le uganila, da ne spim.
Mogoče, da tega ni bilo, mogoče, da tega takrat nisem mislil, ali biti je moralo vseeno, čeprav brez misli, zakaj to je bila edina stvar, na katero sem potem mislil vsako uro svojega življenja.
Toda zopet me boste vprašali: zakaj je nisem otel zločina? O, pozneje sem si tisočkrat stavil to vprašanje — vsakokrat, ko sem se z mrzlim potom po hrbtu spomnil te sekunde. Toda moja duša je bila takrat v mračnem obupu: poginjal sem, sam sem poginjal, kako naj bi reševal koga drugega? In odkod pa veste, ali mi je bilo tedaj še do tega, da bi koga reševal? Kdo ve, kaj sem vse takrat občutil?
Zavest pa je kipela; sekunde so tekle, tišina je bila mrtvaška; še vedno j e stala nad menoj, — in naenkrat sem se zdrznil od upanja! Odprl sem hitro oči. Nje že ni bilo več v sobi. Vstal sem s postelje: zmagal sem in ona je bila premagana na veke.
, Šel. sem pit čaj. Pila sva ga vedno v sprednji sobi, točila ga je vselej ona. Molče sem sedel za mizo in sem vzel čašo čaja iz njenih rok Čez kakih pet minut sem se ozrl nanjo. Bila je strašno bleda, še bolj ko včeraj, in je gledala name. In nenadoma in nenadoma je videla, da jo gledam in se je bledo nasmehnila z bledimi ustnicami, s plahim vprašanjem v očeh. „Torej še vedno dvomi in se vprašuje: ali ve ali ne ve, ali je videl ali ni videl?" Ravnodušno sem umaknil oči. Po čaju sem blagajno zaprl in sem šel na tržišče kupit železno posteljo in špansko steno. Ko sem prišel domov, sem velel postaviti posteljo v drugo sobo in jo ograditi s špansko steno. Ta postelja je bila ?anjo, a rekel ji nisem niti besede. In razumela je brez besed po tej postelji, da sem „vse videl in da vse vem“ in da ne more biti več nobenega dvoma. Zvečer sem pustil revolver na mizi kakor vselej. Po noči je molče legla na to svojo novo posteljo: zakon je bil razdrt; »premagal, toda ne odpustil". Po noči se, ji je pričelo blesti, zjutraj pa je nastopila vročica. Preležala je šest tednov.
DRUGO POGLAVJE.
I.
Sen napuha.
Lukerija mi je pravkar rekla, da ne ostane pri meni in da takoj zapusti službo, čim gospo pokopljejo. Pet minut sem molji na kolenih, a hotel sem moliti ceio uro, pa ves čas mislim in mislim, in vse same bolne misli in bolna glava, kako pa naj tako molim
—	drugega ne bo iz tega ko greh! Čudno je tudi, da mi ni do spanja: pri veliki, preveliki žalosti se hoče človeku po prvih naj-silnejših izbruhih vedno spati. Pravijo, da človek, ki je obsojen na smrt, poslednjo noč nenavadno trdno spi. Tako je tudi prav, to je naravno, če ne,, ne bi, prenesel... Legel sem na divan, pa nisem zaspal...
Šest tednov bolezni smo ji,stregli dan in noč, — jaz, Luke-fija in izučena strežnica iz bolnice, ki sem jo najel. Z denarjem nisem varčeval, celo rad bi bil kaj potratil zanjo. Poklical sem špe-cijalista-Schrederja in sem mu plačeval po deset rubljev za poset. Ko se je jela zavedati, sem ji prihajal manj pred oči. Sicer pa, kaj neki to opisujem. Ko je spet vstala, je tiho in molče sedla v moji sobi za svojo mizo, ki sem jo tudi ta čas kupil zanjo.... Da, to je resnica, molčala sva popolnoma; to se pravi, pozneje sva začela celo govoriti, toda same navadne stvari. Jaz seveda nalašč
nisem bogve koliko govoril iri sem opazil, da je tudi ona vesela, čte ji ni treba preveč govoriti. Pri nji se mi je zdelo to popolnoma naravno: „Preveč je pretresena in preveč premagana, sem si mislil,
—	in kajpada, treba ji je pozabiti in se privaditi.“ In tako sva lepo molčala; jaz pa sem se na tihem vsak hip pripravljal za bodočnost Mislil sem, da se ona tudi. In me je zanimalo ugibati: o čem neki zdajle premišljuje?
Še tole povem: O, seveda, živi duši ni znano, koliko sem prestal, ko sem ječal med boleznijo ob njeni postelji. Toda ječal sem sam pri sebi in sem celo pred Lukerijo dušil svoje stoke v prsih. Nisem si mogel predstavljati, niti misliti si nisem mogel, da bi umrla, ne da bi zvedela vse. Ko pa je nevarnost prestala in se ji je jelo vračati zdravje, sem se hitro in zelo pomiril, se spominjam. Še več, sklenil sem odložiti najino bodočnost kolikor mogoče daleč in za zdaj pusti vse, kakor je. Da, nekaj čudnega in nenavadnega se je zgodilo z menoj, drugače tega nikakor ne znam imenovati: obhajal sem zmago in že sama zavest mi je popolnoma zadostila. In tako je minila vsa zima. O, bil sem zadovoljen, kakor nisem bil še nikoli, in to vso zimo.
Vidite: v mojem življenju je bila neka strašna vnanja okoliščina, ki me je do tedaj, to se pravi, do katastrofe z ženo, morila vsak dan in vsako uro, namreč — izguba dobrega imena in tisti moj izstop iz polka. Z dvema besedama: doživel sem tiransko nepravičnost. Res je, da me tovariši niso imeli radi zavoljo mojega težkega značaja, mogoče smešnega značaja; dasi je dostikrat tako, da se zdi tisto, kar je vam vzvišeno, kar skrivate in spoštujete, tolpi vaših tovarišev, sam Bog ve zakaj, smešno. O, nikdar me niso imeli radi, niti v šoli ne. Nikdar in nikjer me ni marala živa duša. Niti Lukerija me ne more imeti rada. Dogodek v polku je bil sicer posledica moje nepriljubljenosti, vendar je bil brez dvoma popolnoma slučajnega značaja. To samo radi tega, ker je ni bolj žaljive in neznosne stvari, kot poginiti radi slučaja, ki bi ga lahko tudi ne bilo, radi nesrečne strnitve okoliščin, ki bi šle tudi lahko mimo kakor oblaki. To je poniževalno za inteligentno bitje. Zgodilo se je tako-le:
V	odmoru med predstavo sem stopil v gledališki bufet. Kar pride huzar A-v in prične vpričo navzočih oficirjev in občinstva govoriti z dvema svojima huzarjema, da je provzročil kapetan našega polka* Bezumcev, na hodniku škandal in da je „menda pijan". Njihovo govorenje je minilo brez posledic, splčh pa je bilo zmotno, kajti kapetan Bezumcev ni bil pijan in škandal pravzaprav’ni bil
škandal. Huzarjiiso pričeli govoriti o drugih stvareh in s. tem je bila stvar opravljena. Drugega dne pa je prodrla ta epizoda v naš polk. Takoj se je pričelo govoriti, da sem bil v bufetu od našega polka edino le jaz in da nisem stopil k A-vu, da bi ga z opazko prekinil, ko je tako drzno govoril o Bezumcevu. Ampak zakaj neki? Če je imel jezo na Bežumceva, je bila to njuna osebna zadeva, kaj naj bi se jaz vtikal vanjo? Oficirji pa so bili mnenja, da stvar ni bila samo osebna, temveč, da je zadevala tudi polk. In ker sem bil od oficirjev našega polka navzoč samo jaz, sem s svojim obnašanjem dokazal vsem prisotnim oficirjem in občinstvu, da so v našem polku mogoči tudi taki oficirji, ki niso bogve kako občutljivi, kar se tiče časti polka in njihove osebe. S tako razlago se nisem mogel strinjati. Namignilo se mi je, da lahko še vse popravim, če sem le vsaj zdaj, dasi je že pozno, voljan zahtevati od A-va formalnega pojasnila. Tega nisem hotel; in ker sem bil razdražen, sem jih zavrnil s ponosom. Takoj nato sem prosil za upokojitev — to je vsa štorija. Zapustil sem polk s ponosom, toda z zlomljenim duhom. Omagala sta mi um in volja. Hkrati je pa kot nalašč zapravil sestrin mož delež, tako da sem ostal na cesti brez beliča. Lahko bi vstopil v kako civilno službo, pa nisem maral; po tako sijajni uniformi vendar nisem mogel iti kam k železnici. In tako sem izbral skrajnost
—	če sramota, tak sramota, če propad, tak propad in čim hujši, tem bolje. Tu se prično tri leta mračnih spominov in celo preno-čevalnica Vjazemskega. Pred poldrugim letom je umrla v Moskvi bogata starka, moja krstna botra. Med drugimi je volila v testamentu tudi meni tri tisoč. Pomsilil sem in sem odločil svojo usodo. Odločil sem se za zastavljalnico, ne da bi bil prosil ljudi odpuščanja: denar, potem pa kotiček in — novo življenje daleč proč od prejšnjih spominov, to je bil moj načrt. Navzlic temu pa sta me mračna preteklost in omadeževani sloves moje časti mučila vsako uro, vsako minuto. Tedaj sem se oženil. Ne vem, ali slučajno ali ne. Toda, ko sem jo pripeljal v hišo, sem menil, da sem si pripeljal prijatelja; zakaj prijatelj mi je bil nad vse potreben. Ali jasno sem videl, da si bo treba prijatelja šele pripraviti, vzgojiti in čelo premagati. Kaj pa bi bil mogel razjasniti temu šestnajstletnemu preduverjenemu dekletu? Na primer, kako naj bi jo brez slučajne pomoči strašne katastrofe, ki se je dogodila s tem revolverjem, uve-r ril, da nisem bojazljivec in da so me v polku po krivici obsodili za strahopetca. Toda katastrofa je prišla kot nalašč o pravem času. S tem, da sem prestal revolver, sem se maščeval za vso svojo mračno preteklost- In čeprav ni tega nihče zvedel, je zvedela ona ;
to pa je bilo zame vse, zakaj ona sama mi je bila vse, vsa nada bodočnosti v mojih sanjah! Ona je bila edini človek, ki sem si ga privzgajal, drugega mi niti treba ni bilo, — in, glejte, ona je vse zvedela; zvedela je vsaj to* da se ji je po krivici tako mudilo stopiti na stran mojih sovražnikov. Ta misel me je navduševala. V njenih očeh sedaj nisem mogel biti več podlež, temveč kvečjemu še čuden človek, pa še ta misel mi ni bila prav nič več zoprna po vsem tem, kar se je zgodilo: čudaštvo ni napaka, nasprotno, katerikrat je celo privlačno za ženski značaj. Z eno besedo, razpletek sem zavlačeval nalašč: to, kar se je zgodilo, je bilo več ko preveč za moj mir in je vsebovalo ,vse preveč slik in snovi za moje sanje. To je ravno slabo, da sem sanjač: meni je bilo snovi dovolj, o nji sem pa mislil, da že: počaka.	(Konec	prih.)
Janko Glaser:	NcVOljS.*
Njegov oče hudiča je klical v ris,
Kolomonove bukve skrite
imel je za tramom, v žegnan papir
iz Kelmorajna povite.
A ob smrtni uri gospod kaplan, ko odvzel mu z vesti je kamen,
(„Da ne bo še sin z njimi duše gubil!“) jih vreči dal je v plamen...
In sinu zdaj vse narobe gre, karkoli, nevolja, poskuša: krompir mu je gnil in oves snetljiv, lani vzel ga je dež, letos suša;	i
telica obrej iti‘noče se mu,
koštrun si je zlomil nogo —	:
o,	sama nesreča odspred in odzad; drago plačal bo dušo ubogo!....
A danes, na binkoštni praznik baš, glpj, Bog mu rokav je iztresel: tuj roj čebel mu na oreh je vsul, kot grozd gori v vrh ga obesil.
Brž koš v roke in lestvo navpik!
A spak: do roja ne seže!
1 ■	Pa	kaj to njemu: že ve, kako —
in z žago vrh odreže.
Brenče iri razjarjen se dvigne roj in naseka v obraz ga. kosmati.
„0 ti hudič! .To je vse zato,
ker pustil sem bukve sežgati!" ,	,	■
* N e v o 1 j a pomeni toliko kakor neroda.
Balada o ponočni preiskavi.
Pripomba: Prevod te sličice terorja po možnosti posnema kratek, energičen jezik in obliko ruske moderne lirike.
Mo r n a r j i kot sovjetom najbolj vdano vojaštvo so postali komunistični orožniki. K o m b e d — komite bednote (revežev) — uprava vsake hiše, katero tvorijo izključno proletarski podnajemniki. Če-ka
—	čezvičajna (izredna) komisija za pobijanje protirevolucije, Čekist agent Če-ke, pretrga telefonski vod, da prepreči vesti o aretiranju, oziroma moledovanje pri vplivnih osebah. »Revolucijska vest ne spi' — eno od boljševiških gesel, katere pogosto uživa uradni r i š — sodrug, boljševiški nagovor. P a j o k — gotova količina živil (moke in dr.), katero dobijo vsak teden prebivalci velikih mest v državnih skladiščih po dolgournem čakanju v vrsti. Sin izpije očetov čaj, ker je predrag, da bi se ga pustilo, (čaj je v sedanji Rusiji veliko razkošje. Njegovo uživanje je nazadovalo v toliko, da je povzročilo krizo v Kitaju in Indiji, kar je zopet slabo vplivalo na angleško tekstilno industrijo).
1. Vsak se dela junaka, a če kdo vpraša: „kako se godi?“
Vsak se dela junaka, a če išče mornar Kombed. —
2. Komu ne stemni se takoj pred očmi in se v glavi ne zavrti?
Kdo ne bo trgal papirja doma, pričakujoč nečuvenih bed?
3. Zvoni, in se kuhinjska vrata odpro.
Iz teme stopijo noter:
prvi — čekist, dva vojaka ž njim in tajnik Komiteja Bednote.1
4. — Ste državljan Koljcov? — Da, sem. —
In roka polo moli.
—	To je ukaz iz Čeke za vas. —
Na poli pečat stoji.:	-
5. — Vaša iniza ie tu?
J	'	f	r)	j
Po hodniku okrog...
In vsak list Spravi čekist;'"—
saj ne bo odšel praznih, rok. , ?	i
6. Koliko vas .je tu?’ >.	.	(.V'
Ste sam ali i>e; ^ tuk^j-le?;,
Stoji Koljcov in žena sioji:
in njegov sin šestnajstih let;-
m
7.	Čekist -ni spal že .vso to,noč,	  '	' 'V-
čekist je zaspan/ a glej —J revolucijska vest ne spi nikdar, in on išče naprej in naprej. ''
8. Sveča se kadi, trepeta;in brli 1 in sinu drhti obralz. '
— Tovariš Koljc6v, vi greste z menoj.
Tu je ukaz za vas. —
9. Vtakne si v žep kruh in tobak in si usta ž robcem briše, zlato uro potegne in sinu pusti.
Zdaj lahko gre iz hiše.
10. Še denarnico ženi da.
— No pa, menda je čas. '
Zjutraj imate pot — naj dobite pajok za vas.
11. — Pa jutri, — sta rekla oče in sin.
— Pa jutri, — je rekla mati.
Vedeli so, da je vse laž,
in da je treba lagati.	■■■"-■	■	v
12. — Saj bode takoj zaslišan nocoj, ne bo nič čakal na sod. —
In z veščo roko je pretrgal čekist telefonske žičice vod.
13. Oče je že šel na stopnice ven.
V	sobi je mir praznote.
Ven gre čekist, dva vojaka ž njim in tajnik Komiteja Bednote.
14. Molčala je mati. Le solze	“ so ji tekle. Navil
'	si očetovo uro je sin
in očetov čaj izpil.
(Ruski izvirnik v mesečniku „Sovremennyja Zapiski", IX. Pariš, 1922);	!
,. ...
Ariton žužeh	(juge	p\^ Sailja*
.»{o..	>' Moje duše plaha sanja, '	’	t	!	.	r	>
;.:i ■■••Hi-■••a	biser,prvih;bolečin	-.ioranir.«i: i.-n;-
in mladosti sladka tajna, . , , , . ;(i(. zdaj — v samoti bel spomin.
Manica Komannun:
Božična noc
Božična noč, čarobna noč, res čudežna je' njena moč,, ki živo. mi, spomin budi na davno preminule •dpi.........
Nad saboj zrem leseni' strop in v kotu tam pastircev trop,
ki živo mi, spomin budi
\	'	V	. j 'i IJ. 1.	•	’’	r	'	.	,t.
krog jaslic liki zvezdic žar blesti se lučic kolobar.
Ob meni mamica stoji, lase in čelo boža mi, objema me tako ljubo, poljublja me tako srčno.
O srečni časi, kje ste, kje ...? Zaman po vas mrje srce...
V	spominih teh Božično noč obhajam često — plakajoč.
rišč pojema in zadnje svirke nedeljske godbe tonejo v sapi, ki s Save v breg se zaganjajoč prebija soparico iz kalimegdanskega parka.	Prazno je na	razgledu, sama z
Miciko svo ostala ob ograji. Pa se je naslonila	tik	mene in	pripoveduje	svojo
zgodbo.
„Srečo bi si rada prislužila, in verjemite,	vse	se pretrpi,	le samo ko	žival,
brez tistega	majčkenega	spoštovanja,	ki ga
Ciril Jeglič:
Micika.
{
še zahteva moje srce, ne morem živeti.* Res,
dekla sem, od dela ubita. Ampak ko se priplazijo na noč lepo oblečeni cigani, in me grabijo in mi kljujejo dušo s tistimi svojimi živalskimi očmi, Čujem ko vzkrik svoje matere. Pobegnila sem in se ne vrnem. V hotel nikoli več. Pojdem v tovarno, kamorkoli. Samo med nesramneže ne, požfešneže; in potepuhe nečiste, ki pljujejo v ranjeno srce	’	‘	'
Glejte, kako migljajo zvezde nad Sremom! Kakor da pozdravljajo koprneče težake-popotnike, ki se vračajo domov na ono stran... Tam zadi, glejte, na levi strani, kako lepe noči so tam! Ondi sem jaz doma. Oh, kako lepo je za Šmarno goro pod našimi planinami, v naših slovenskih vaseh! Same bele cerkvice se bli-ščijo po holmih in sama dobra volja živi v tistih krajih. Da bi mogla nazaj...“
Nemo, brez odgovora jo posluša trudni polnočni večer, z motnjavo in dušečo praznoto nasičen.
ltlHIIIII!llll!lllllll!llinlllll!lillll)llllll!l]l!!!!l!ll!llllllllillllilli; ,:;»:■ :.'J T»miri!'!!1!if Ji1'"!')«! j! liVVPFiMMKNMNfNfflMHNMiMNNMMNVIMMMMNNfc
Gliša Koritnik:
Moja trobojnica.
Tudi jaz sem narodnjak in trobojnico imam, danes tukaj, jutri tam ' me bodri trobojni znak.
Blagi vonj’ je v bojah treh, valoveč čez dol iit breg,	*■
poln razkošja je pozdrav njen — zelen iil bel in plav.	v
Piavo nad menoj nebo, , vzdušje svetlo nad zemljo, nad zeleno, ljubljeno, od srca zasnubljeno...
Zivinozdravnik Stanko Arko:
Svinjska kuga.
(Konec.)
Navadno pa potek bolezni ni tako buren. Po groznici nastane pljučnica, prešiči pričnejo zamolklo in suho pokašljevati. Pozneje jih muči kašelj sunkoma, dihanje postane hitreje in površno. Iz nosa se izceja vlačen sluz, sopenje je vedno hitreje in otežkočeno, tako, da živali vsled tega zelo oslabijo in se slednjič morejo komaj še dvigniti od tal. Proti koncu bolezni se pojavi še driska in rdeče pege po životu.
Če se pa bolezen še bolj zavleče, da traja dalj časa, opa-, žamo, da pokašljujejo bolj poredko, slabo žrejo in hujšajo. Zbolijo pogosto tudi na nogah, kjer jim zatečejo členki. Na koncu se priključi še smrdljiva driska, nakar prašiči po treh do šestih tednih popolnoma mršavi in oslabljeni poginejo.
Najpogosteje pa najdemo obe obliki bolezni, da je torej obolenje prebavil ter sopil in. kože združeno v mešani obliki.
• Poleg kašlja in težkega sopenja se pojavi .tedaj tudi driskfu Po koži se spustijo male rdeče pege, iz katerih se razvijejo majhni, mehurčki in mozolci in ko se ti posušijo, ostanejp, po površini temnrosive luskine. Včasih pa se izpahnejo večje, nabrekle lise,. ki. se •zvodenijo, v mehurje. .	....	.....	..
II.	’*•
Navedel seffl zunajije ^zriake' holezni. ' Če pa - raztelesimo poginulo svinjo, najdemo bolezenske zilake osredotočene’ bolj- na?
prebavilih, ali.na. sopilih. oziroma*oboje skupaj.jkakr^ei} je bil, pat pOtek ibolezni. ^**■ ■	' * ■'	,!i	. ' J*'* f f •,	njij:
iV prvem slučaju je opaziti, najočitnejše spremembe y črevih, odobHo v slepem in debelem črevesu. Čreva so odebeljena, na raznih mestih čutimo pod prstom večje trdine in, včasih, so- pp-i&amežni: deli ,čreV:,celo zraš6enLmed:;seboj. Na uročno, ptekli, tem-mordeČi ■> sluaaici črevesa zapazimo prnenkaste ali zekn^aste in rjavkaste kraste in maroge, potem zrnaste mozoljce, na drugih -rriestih. okrogle, sirasto razkrojene ugnide in, večja trda, kot nekaki /gumbi čez sluznico vzbočena uljesa, okrog katerih je sluznica hudo fhabrekla.v ::	,
■ ■-1 • • •. • ; * 'uh‘.; Pri drugi obliki, kjer so se vnela sopila in se je razvila pljučnica, vidimo pljučno tkivo tako spremenjeno, da zgledajo pljuča <tta! prerezu kakor mramornata plošča: so lisasta, posamezna, a Vbščerio^rmertkastimi marogami ostro predeljena mesta, so raz-IMnei barve; Deloma so temnordeča, druga zopet svetlejša, rjavo {d6’siVkastordeča in posejana z rmenkastimi, sirastimi zrnci. Če fe žival' bolehala dolgo časa, so večji deli pljuč razkrojeni v si-•fastbi rmenkasto maso. V prsni duplini se nabere več ali manj tffitenkaste -tekočine.
Take ;siraste razjede najdemo tudi po ilezah, v žrelu, v kosteh ■iriipodkožo.
.;or»r Razun v črevih, najdemo spemembe v želodcu, žlezah in idrugih organih.
V	i::, v Kadar zapazimo pri prašičih opisanim znakom sumljive spremembe, oziroma vidimo pri nakupu, da prešiči pokašljujejo, imajo ;gnojno krmežljave oči in kraste po životu, moramo takoj misliti ,,na. svinjsko kugo in vse potrebno ukreniti, da se je iznebimo. Ker jSpiada svinjska kuga med one bolezni, ki jih je treba po zakonu oblasti prijaviti, ne odlašajmo s tem. Paziti moramo tudi, da te p^gubonosne kužne bolezni lahkomiselno ne raznašamo okoli. m>;'. Kakor hitro sumimo, da se je pri prašičih pojavila kuga, ne ; smemo! še navidezno zdrave < živali iz istega svinjaka prevažati v druge, kraje ali celo na sejme. Pač pa moramo takoj ločiti še zdrave od sumljivih in te zopet od že zbolelih. Nadalje moramo
■	skrbeti za ločeno krmljenje, najbolje po drugi osebi, ki ne pride z bolnimi v dotiko. Ker je kuživo zelo lahko prenesljivo (najbolj istimpena je scalnica), moramo varovati v svinjakih in izven njih snago in čistost.	■:oi;
-111/iii oVanjjte se- pa predvsem pri nakupu prašičevl,Ako ste si jih tžežohabftVHi) od ,ne&nan$ga,! trgoval aU,.iz oddaljenih nepqznanih
'Uf&j&f, ftfepfldK' ^ednbr<^ada«' 'ksfk^ stihi dopusten,! rite vhle vite ji|i skupno z domačimi prašiči! Držite jih ločeno od njih najriiarijf<l^i tedne, prijibrbČlji^O jfe ’ še: daS fr' kakihi 5^-6 tednov, \ in krmite jih tildi 16‘čerio! ‘Varujte :šriago, dčistitfe in držite puhe svinjake, pPebelitie' jih večkrat riž leto?. 'V1 slučaju{-da vam je kak pra$i&.'{K>-gjiriil, 'rie za^rebffe ga morebiti pbVršhb kje>V bližini < svinjaka: ali na prostoru, kaimbi*' spuščate Svinje* temveč oddajte mrhovino koiijaču, da' rie' b’o neVafaibfcti žfa druge svinje!	->uer- :i ^ > ci >
r Če ste' imeli: <- hlevih kugo in je - preostal živ, še >3cak bole-liavec, ki je sic^r ria videz bzdravel, pa se slabo redi, pobijte ga raje. Taki bolehavci so navzlic temu, da ne kažejo več očitnih ZriakoV bolezni, še vedno nevarni, da okužijo zdrave svinje. Take slaboješče in mršave živali se itak ne splača rediti., <.fna>iv hJtti Razkuženje svinjaka se mora izvršiti pri svinjski kugi posebno terrieljito, ker v nasprotnem slučaju* ne boste nikoli iztrebilibp-ležni iz svojega svinjaka. Kuživo svinjske kuge je namreči zelo iodporno in se ohrani posebno v mokroti dolgo časa živo, vi Kužijo uniči šolnce, suh zrak in močna razkuževalna sredstva. Zato; zračite noč in dan prazne hleve, ki jih poprej popolnoma očistite**le-sene dele po mogočnosti sežgite, tla in stene pa oribajte z Uročim močnim lugom ali z lizolno raztopnino in jih nato pobelita!
Samo malo poškropiti z apnom pod, stene in vrata,i kot se to pogosto vidi pri neukih živinorejcih, ne pomaga prav nifc. Gnoj, ki ste ga dnevno zbirali na enem mestu, odpeljite na polje, kamor ne pridejo svinje in kjer ne boste pridelovali krme za prešiče. Spodorjite ga globoko v zemljo!
Pozabiti ne smem opomniti na nevarnost zanosa kugfe po vaše svinjake, osobito če se je svirijska kuga pojavila že v Okolibi. ljudeh, ki hodijo po svojih poslih veliko okoli po hišah, kaklor prekupčevalci, rezarji in drugi. Zato pazite skrbno, kdo'hodi V Kakor sem že omenil, morate bolezen naizrianiti na Ittpato-stvo, ki sporoči na pristojno okr.' glavarstvo, da pridek vam sliti samo nato, da vam bo zaprl hlev in naložil satne sitnostiy ki nimajo nobenega pomena. Prepričahi bodite, da Vse zadevne1’odredbe oblasti stremijo samo za tem, da se kuga čimprej' zatre.in se na ta način koristi splošnemu gospodarskemu blagostanju.* Pa rie samo to! Živinozdravnik vam riiore rešiti tudi še navidezno zdrave svinje, da rie zbolijo iri pog&sto tudi'zbolele prašičej prted poginom.	'toiri.'; ni ngstiK
•l 1 PosFeč^lo'šd j6,naiTli'tč;stt'okttVnja4ct)itf'ižg6toviti tfspefino učin-kujbčfc cepiVo1,'se' je^pb'd6s^ari}ih!;4žkušttjah ‘v- praksi^dobro
obneslo. Še zdravih, cepljenih svinj se kuga vsaj nekaj tednov: ne prince in tudi' pri že okuženih, navidezno še zdravih prašičih se btijezen ne razvije, medtenl ko že zbolele živali, če se jih takoj v početku bolezni zdravilno cepi, hitro ozdravijo. Na ta način se bolezen omeji, skrajša in posestnik obvaruje škode.
Edino precej visoka cena cepiva je vzrok, da se cepljenje pe more povsod uveljaviti, ker se včasih ne izplača,
Povdariti moram ponovno, da cepljenje učinkuje povoljno samo v začetku bolezni, zato pozovite takoj živinozdravnika, ker vsak dan odlašanja vam prinaša samo večjo izgubo.
O	užitnosti mesa zaklanih zbolelih prašičev odločuje uradni živiribzdravnik.
nnuMMMiiiiiiiiiriiiiiiniii iiiiiiiiiiimr-imifiim^i -rnniir-- ■■i ',iiiiiinifniittiiiirmiimiiiifHim‘iirfiiitimii;i<H'iinnmitniniimiiiiiiiiiiri - :r ■ i -1 nT'im‘iit"iriiT,TniiriHiii Tiinminiinnniiifni,,ii iinii«
Slavko* Scivtrišek:
Pozimi v parku.
V. nebesa
v skrivljenih vrstah stoječa drevesa vijejo veje — rokš ogolene: „Usliši! Odeni!“
Ciprese
—	čez stene meglene prepete zavese — nožiče, ročice potezajo v strgani plašček zeleni.
človek
ob deblo pozeblo tišči obraz,
pa v zimskem večeru ogreva svoj lastni mraz.
. Carina na poljedelske pridelke.
(Konec.)
isledujmo sedaj kako upliva zunanja konkurenca na produkcijo gotove države. Vsled nižjih produkcijskih stroškov uvaža tujina svoje izdelke na trg držav, s slabšimi produkcijskimi pogoji po znatno nižjih cenah. Tuja konkurenca zadene v prvi vrsti dotočna domača podjetja, ki producirajo, pod najbolj neugodnimi pogoji ter, so njihovi produkcijski stroški najvišjn Taka podjetja ne morejo dolgo konkurirati, vseld česar postajajo pasivna. To velja za industrijo in lice v obeh panogah so pa različne. Indnstrija, kbi|e'ogrožena po tuj? konkurenci, lahko skrči’ svojo, produkcijo: in
za poljedelstvo;
- i
u
začne producirati druge izdelke ali se lahko preseli v druge držaje, kjer so produkcijski pogoji ugodnejši. Vse drugače so razmere<y poljedelstvu. Kakor že rečeno, zadene tuja konkurenca predvsem ona podjetja, ki delujejo pod najbolj neugodnimi pogoji. Sem, spadajo predvsem gospodarstva v hribovitih krajih, kakor je n, pr. Slovenija. Padanje cen pod uplivom tuje konkurence povzroči, da niso kriti v takih krajih produkcijski stroški z dohodki, kar mora povzročiti zmanjšanje poljedelske produkcije bodisi kvantitativno, bodisi kvalitativno ter se mora preiti k ekstenzivnejšemu gospodarstvu. Tuja konkurenca se javi v poljedelstvu z vsemi neugodnimi posledicami, katerim se ni mogoče umakniti, kakor pri industriji. Poljedelec v hribovitih krajih zmanjša svojo produkcijo na lastno potrebo in opusti .tudi. to.,-ako kupi y.lažje, kakor sam producira. Polagoma opušča svoje gospodarstvo ter odide tja, kjer mu je zaslužek zagotovljen. Nastane beg iz dežele, v začetku \ domače industrijske kraje, pozneje V druge države. Nastane položaj, ki je v narodno gospodarskem organizmu vsake države nevzdržljiv. Razmeroma lažje in brez večje škode prenaša tujo konkurencb poljedelec, ki obdeluje zemljo pod ugodnejšimi pogoji. Jz tega je razvidno, kajto. napačno je naziranje, da mali kmetovalec ni inte-resirari na tuji konkurenci in isto tako ne na ukrepih države, s katerimi se zmanjšuje škodljivi upliv .tuje konkurence. Iz tega^je razvidno, da je dolžnost vsake države v prvi vr^skrbeti za ugoden razvoj ’ poljedelstva, da more to zadostiti glede prehrane in glede preskrbe prebivalstva vseip zahtevam držaVe' in. da 'šele; v drugi vrsti pride na vrsto industrija države. Zgodovina ,zadnjega; stoletja pa dokazuje, da se je zasledovalo baš nasprotni cilj in da je bila industrija od države v vsakem oziru podpirana, medtem ko se je poljedelstvo zanemarjalo. Šele svetovna vojna je dokazala, da je to. načelo popolnoma napačno.
Ako je torej poljedelstvo tako važen činitelj v državi in ako ga hoče država podpirati v razvoju, mora mu v tehničnem in gospodarskem oziru nuditi vse pogoje za ugoden razvoj. V tehničnefri oziru mora država nuditi svojo izdatno podporo, ker je posameznik preslab, da bi mogel izvršiti vse ogromne zahteve, ki so potrebne za izboljšanje gospodarstva. Večina izdatkov za tehniške napraVe sloni naramah države. Vsi ti ogromni izdatki države v to svrho bi pa bili brezpredmetni ako bi konkurenca tujih držav, ki producira iz tega. ali onega vzroka cenejše, uničila intenzivno gospodarstvo. Podpirati na eni strani razvoj poljedelske produkcij«, ha drugi strani pa jo ne braniti pred tujo konkurenco, je narodfco
gospodarska'»bšiiidnost. Dr£av.a mora. izpolniti) tudi gospodarske-, jtogoje v poljedelski produkciji ter jo mora carina čuvati pred tujo konkurenco, kratko ona mora domačo produkcijo vzdrževati na tej ^višini,	ki* je	potrebna, da pod pritiskom tuje konkurence kvalitativno ne	pada.	V	tem obstoja veliki pomen carine ter je v tej
ftinkciji carina neobhodno potrebna, ako noče država trpeti škode.
V	kolikor carina izpolnjuje to nalogo, se ji ne more ugovarjati. V nobeni državi, kjer se je izvrševala pametna carinska politika, ni bila carina vzrok podraženja živil. Šele tedaj morejo biti konsumentski krogi oškodovani, ako se carinska politika vodi v dragem smislu kakor je bilo prej rečeno ter se hoče z njo podpirati eno panogo narodnega gospodarstva na škodo druge.
«■ Ii .
X.:
Radio-telegrafija in radio-telefonija.
plošno pozornost vzbujajo pri nas poročila, da moremo s pomočjo radio aparata poslušati n. pr. v Ljubljani koncert, ki se vrši v Parizu, da more človek plesati doma po godbi, ki igra n. pr. v Pragi. Mali otroci morejo potom radio - aparata poslušati uspavanke, političar najnovejše vesti in borzijanec vesti iz borze, sedeč pri tem doma za svojim pisalnim stolom.
Beseda radio ne pomeni v tem slučaju čudotvorne rude radium, temveč izvira iz besede radius, t. j. elektromagnetični valovi se širijo od svojega centra radielno na vse strani.
S pomočjo radio aparata moremo pošiljati in sprejemati novice na vse strani sveta brez žice. Ako n. pr. običajno brzojavno žico prerežemo in jo odmaknemo na gotovo oddaljenost, preskoči pri električnem toku visoke napetosti inducirani tok iz ene žice v drugo potom zraka. V tem slučaju trdimo, da se elektrika prenaša potom elektromagnetičnih zračnih valov. Ako prenašamo glas, imenujemo to radio telefonijo.
Ta velikanski uspeh na polju elektrotehnike je rezultat deset in desetletnega dela in mnogoštevilnih poskušenj. Radio telegrafski aparat mora imeti danes že vsaka ladja. S pomočjo tega aparata daje v slučaju nesreče potrebne signale, da ji priskočijo druge ladje na pomoč. N/ pr.: na neki ladji nastane požar. in. ta ladja da potom
raio aparata znamenje za pomoč. Ladje; ki se nahajajo na morju,,, sprejmejo to brzojavno poročilo in takoj lahko določijo, kje in. kako daleč se ladja nahaja.
Radio telegrafska služba je bila uvedena najprej v Franciji in sicer samo za ladja na morju. Z Eifflovega stolpa v Parizu (300 ip visok) so pošiljali vsak dan dvakrat različne vesti v svet. Nekoliko pozneje je začela delovati radio telegrafska postaja Nordaich v Hanovru za javno in privatno službo.
Leta 1912. se je vršila v Londonu mednarodna konferenca, na kateri je bil določen sistem radio telegrafskih znakov ter znakov za določanje dnevnega časa. V smislu tega dogovora dajejo posamezne radio postaje v določenem času potom posebne avtomatične uredbe istočasni dnevni čas. Tako si določajo lahko vse ladje in druge institucije dnevni čas, kar je velikega pomena v vsakdanjem življenju.
Radio telefonija se je razvila iz radio telegrafije. Ako se govori v mikrofon pri eni radio postaji, prenaša se glas s pomočjo električnih aparatov po elektromagnetskih zračnih valovih na velike daljine, kjer se ga na radio aparatu s pomočjo mikrofona, zopet čuje.
Prenašanje govora, petja, godbe, s pomočjo elektromagne-tičnih valov si moremo predstavljati na sledeči način. Ako vržemo v mirno vodo kamen, vidimo kako se širi val v konce-tričnih krogih na vse strani. Na isti način je tudi z valovi zvoka. Mi čujemo v zaprti sobi glas zvona s cerkvenega zvonika, ki se širi v koncentričnih krogih in prodre skoz razni materijal. Podobno se vrši s prenašanjem glasu s pomočjo eletkromagnetičnih valov.
Vsaka radio postaja ima po svoji moči odrejeno daljino elektromagnetičnega vala. Radio postaja na Eifflovem stolpu ima dljino 2600 m, Eberswaldu v Berlinu 2950 m, Kbelska postaja na Češkem 1150 m in postaja v Konigs\vusterhausen 4000 m. Elektro-magnetični valovi se pošiljajo iz radio postaje s pomočjo antene, t. j. sistem žic, žična mreža obešena na stojalih, izolirana od zemlje in v zvezi z radio aparatom. Sprejemnih postaj je lahko poljubno število in vsakdo si jo lahko montira na podlagi dovoljenja. Vsak radio aparat za sprejemanje mora imeti anteno in more sprejemati vesti vseh onih radio postaj za dajanje, ki obsegajo; njen delokrog. Da ne postane zmešnjava v dajanju vesti, je določen za vsako postajo poseben dnevni red. N. pr. Eifflov stolp pošilja od 7. ure 4 min. do 8. ure meteorološka poročila, Konigswusterhausen od 8. do 9. ure borzna poročila, Praga ob 11. uri radio koncert,
Berlin ob 13. uri 5. minut razne politične vesti, Pariz od 18. do 19. ure godba za ples. Hočemo li čuti n. pr. radio koncert iz Pariza, se mora na postaji za sprejemanje antena urediti točno na dotično daljino elektromagnetičnega valja in ob gotovem času se posluša koncert. Za ureditev antene se uporablja kazalo na kondenzatorju in še razna druga kolesca. Te radio koncerte lahko posluša posameznik ali pa tudi celo društvo potom takoimenovanega megafona. Radiotelegrafija in radio telefonija je nastala v Ameriki. Marconi je poslal prvi radio telegram v Evropo 1. 1901. Prva radio postaja je bila ustanovljena L 1920. v San Franciscu po dr. Leedforestu. V kratkem času so se razširile te radio postaje tako, da jih je v Ameriki okoli dva in pol milijona. Danes imajo v Ameriki vsi večji listi ‘svoje radio postaje* Iz Amerike se je razširila radio telefonija na Francosko, Angleško, Nemčijo in od tod po celi ostali Evropi. Radio telefonija je stopila s tem v službo ljudstva kot najhitrejše prometno sredstvo ter bo imela velikanski vpliv predvsem na fazvoj trgovine.	■	.	I	>	■	;■
Gustav Strniša:
' I
Gorenjka.
Gorenjka sem čvrsta, devojka cveteča, veselja kipi mi srce: cvetlicam sem poljskim sestrica ljubeča, najzaljše med njimi mi nedra krase.
c.t;u ;r ; (11) :;i
. Ta žilna poljana, kjer klasje zlati se, je dom moj visok in prostran;, a lepše kraljičin dom pač ne iskri se kot moj, ko je z zarjo pred mrakom pretkan.
Moj fant pa, moj Janež; je kralj na poljani, s klobukom po strani, zavriska glasno, ko s koso blesteča v zeleni ravani	1
cvetlice kosi,, ki zamišljene mro —
Saj solrice jim sije v veselem poletju, da v.'startnem pol jubu se rosne smeje, ko prisluškujejo srečnemu petju škrjancev, ki v sinji jasnini žgole.
Živino zdravnik Stanko Arko:
Metiljavost ovac in goveje živine.
etiljavost je bolezen, ki jo povzročajo posebne vrste črci, imenovani metilji, in sicer najpogosteje pri ovcah in goveji živini, s tem, da se razvijajo v jetrih živali, jih razjedajo in povzročijo vnetje, vsled česar prične pri veliki množini metiljev žival hirati in lahko pogine. Ako se razvije le manjše število teh metiljev v jetrih, lahko živali prestanejo bolezen brez večjih slabih posledic.
Bolezen se pojavlja večinoma samo pri živalih, ki se pasejo spomladi in čez poletje na makrih travnikih, kjer se z okuženo krmo nalezejo imenovanega črva.
Jajčka metiljev sezatrosijo z blatom bolnih živali na travnike. Iz teh jajčec se v 3 do 6 tednih razvijejo ličinke, ki se zavijejo v gotove majhne polžke, ki se držijo na močvirnatem svetu in mlakah, kjer stoji voda. V vseh polžkih se ličinke nadalje razvijajo in po nekaj tednih zapustijo svojega sedanjega stanovalca ter pridejo na prosto, kjer živahno plavajo po vodi, dokler se ne prilepijo na travo s posebnim sluzom, ki ga izločujejo.
Ako pride živina na tako zakuženo pašo, požre s krmo vred tudi te ličinke, ki pridejo iz želodca v črevo, odkoder se zanesejo v jetra in žolč, kjer se po preteku 3 do 6 tednov razvijejo v dorasle, plodne metilje, ki izločajo jačka, katera pridejo po žolčni odvodnici zopet v čreva in z blatom na travnike.
Če je žival požrla s krmo veliko množino ličink, preplavijo metilji cela jetra, se zavijejo iz žolčnih cevi v jetrno tkanino. S tem povzročijo hudo vnetje jeter in vsled tega obolelost živali.
Metilj je ploščat. Ima podobo lista, je do 3 cm dolg in dober centimeter širok, leži zvit v jetrih in je žolčasto zelenkaste barve.
Če prerežemo metiljasta jetra, opazimo cele kupe črvov in če pritisnemo na površino, izgnetemo iz žolčnih cevi umazanordečo tekočino, ki je kar zgoščena od samih metiljev.
Ako je bolezen trajala že dalj časa, so jetra na ostrih robeh belkasta in trda, žolčne cevke so razširjene, odebeljene ali njih stene celo trde kot kamen, vsled apnenca, ki se je izločil na sluznici. Naravno je, da žival, ki ima že cela jetra razjedena in pokvarjena, ne more ostati zdrava, medtem ko manjše število metiljev ne
■ .pfgvzfoča; posebnih	bolezenskih znakov in	ostane laliko	živaljna-
, yidezno čila. {;j	.	.	:	•	<. ; . • {j.•	s j	.-■<<::i o
. Pri ovcah	ne opazimo v času	enega do	dveh	njesecev po
okužbi nikakih znakov, ki bi kazali na obolelost. Sploh je ,to b.o-lezep v začetku, težko spoznati. Le tupatam zapazimo, da so .ppaamezne žiavli nekako klavrne, ne jedo veselo in so medle.. Po .preteku tega časa,	navadno proti koncu	jeseni, pa	se;	pokažejo
vodenične otekline	na podbradku, na očesnih vekah,	na	prsih in
po trebuhu. Medtem postajajo živali vedno bolj medle, slabotne in nevesele. Tek se zmanjša, prežvekavajo leno, volna postane suha in neprožna, se	da lahko izpuliti in	se deloma	tudi	sama skubi.
Trebušni obseg	postane večji vsled	vodenice,	ki se	je razvila v
trebušni duplini.
Tretji mesec po okužbi, torej v pričetku zime, pričnejo živali tudi vidno hujšati. Sluznice, oči, so nenavadno blede, žival je vsak dan bolj mršava, dostikrat nastopi tudi driska, mleko postane vodeno tako, da	se sesajoča jagnjeta	slabo razvijajo	in poginejo.
Končno ovce popolnoma oslabijo in poginejo.
"Močne in dobro rejene živali se pa proti koncu zime ali začetkom spomladi polagoma zopet popravijo. Vodenične otekline se zmanjšajo, tek se jim povrne in slednjič se bolezen navidezno ozdravi, vendar ostane taka žival bolehava in se ne razvija tako kot popolnoma zdrava.
" Kakbr že omenjeno, se bolezen razvija počasi in traja od po-'£etka jeseni, celo zimo do pozne spomladi.
. Piri goveji živini opažajo v glavnem iste bolezenske znake kakQr pri ovcah, vendar vsled večje odporne sile velikih živali ne - nastopi metiljavost navadno v tako hudi obliki. Pač pa je manj ‘ odporna mlada živina, ki bolezni v mnogih slučajih ne prestane. Kot že uvodoma rečeno, se pojavlja bolezen le v močvir-ndtijj krajih in v okoliših, kjer so poplave ter po deževnih poletjih, Ijkejr ie v mokroti se morejo razvijati in živeti ličinke, ki pa na .suhj^u kirialu,poginejo.
■	n.!- i iTako. je nastopila n. pr. leta 1876 metiljavost v hudem obsegu v Slavoniji < pri goveji živini, kjer je poginilo 40 odstotkov govedi. > Ttodiiiadnja'leta po vojni se<je pojavila v veliki meri po Hrvatski 11'iri^Sl&vbhijT, vendar se je z zdravljenjem po najnovejšem načinu
rfeifto Večihb živali pogina.	,	‘
ij-v.--' r; ?.i .: i.X|.	rjj c !i:.t	v	-	J,,.-
Prejšnje čase sploh nismo poznih. prav.c-ga zflr^vj}^ pjr,oti me-
MStetina išolj;(V! IJudinipesti, dr;	iijje-
nuje d i stol' in ki pogul^nosn^-učittkuje ha metil je. Lahko trdimo, da upliva na lek zanesljivo ozdravljivo in je s tem storjena neprecenljiva korist naši živinoreji. Ustanovila se je cela tovarna, ki proizvaja distol in uspehi so vse hvale vredni.	•
Komur bi se pokazala pri njegovi živini metiljavost, naj se nemudoma obrne'na okrajnega živinbzdravnika, ki mu bo v hlekaj dneh mogel ozdraviti vse bblne živali in ga s tem rešil velike škode.
iiNitttiHiuiiiiiii!iiiiiniii;iiiH!iiiiiiiiiiiHiiwiuiiiiiiii!iiiiii'i:iii!iiiii>!i!i!i»iiiiiiiiiiniuiiiiMiiiiiiiitiii:i	,	,	.-<1 •*»**
Gustav Strniša:	,	.
Planinec.
V gore grem planinec ponosni, Krasoto je videl nižine, nad mano smehlja se nebo;	sinjino neba nad seboj,
orjaki me zro neizprosni —	in sredi nebeške višine
skalovja krog mene se pno:	zamaknil	se	v	tihi	pokoj. ■—	,
V nebesa je zemlja v zaletu	V	gore grem planinec	'ponosni,
pognala svoj skalnati val,	skalovja	preteče	me zro,
začuden v mogočnem poletu,	vrhovi strme neizprosni,
je v sinji višavi obstal —	ker hočem, da čar svoj odpro —
■	•	■	■	•	. *	*	...M	,	't
Razstava našega zadružništva.
Pred narodnim ujedinjenjem se zadrugarstvo celokupnega našega naroda ni moglo skupno pokazati v inozemstvu pred ostalimi državami.
Še najbolj je bilo v tujini znano srbsko zadružništvo, ki je bilo vedno v dobrih odnošajih z zadružništvom drugih držav, a posebno še z mednarodnim zadružnim savezom v Londonu. V tem mednarodnem savezu je bil član uprave g. Avramovič ter je s svojimi poročili in s svojim sodelovanjem dvignil ugled srbskega zadružništva v očeh inozemstva, kar srbsko zadružništvo tudi zasluži.	v
•	•	.	,	, .•	>	i\lsi
Manj znano je bilo v tujini ostalo zadružništvo našega naroda,, ,ki je živel pred ujedinjenjem v narodni podrejenosti v Avstro -,Ogrsjd. Velik del srbskega, slovenskega in hrvatskega zadružništva je pred vojno spadal pod avstrijski glavni zadružni savez na Dunaju ter še radi tega ta del našega zadružništva ni mogel prikazati inozemstvu ‘kot celota zase, temveč je bil prikrit z zastopstvom avstrijskega glavnega s&Veza.
Še manj je bilo znano, srbsko in hrvatsko zadružništvo*.HrtatSke in Slavonije ter Bosne in Hercegovine, ker v teh pokrajinah. .ni bilo Glavnih zadružnih savezov, temveč je bilo zadružništvo razce^j^no v razne saveze,. ki se tako ppcepani niso mpgli predstaviti.' .mp^emštvu, ‘ker nisd ittieti ^fcujtaiefga Zastopstva! ;‘v' '	'	i; ’	n
1	'šeVe ^o riarbdn^m'bivdbdj^nju ih iijišdinjeiiju je bilo Aitigo^. da šte zadružniJ,savSiiv všegk fe^še^ naroda'‘Uj&lihijb-v sktiphi 'feaViii ‘ža-
družni savez kraljevine SHS v Beogradu, ki bo zastopal vse naše zadružništvo v mednarodnem zadružništvu.
Že letošnje leto se nudi izvrstna prilika, da se na mednarodni raz-Atavi zadružništva in socijalnih del v mestu Ganu v Belgiji pokaže celokupno naše zadružništvo s svojim dosedanjim delom in uspehom pri pomoči narodu potom zadružništva.
Razstava v Ganu traja od meseca junija do meseca septembra 1. 1. s sodelovanjem zadružnih savezov celega sveta.
Glavni zadružni savez v Beogradu je pripravil in izbral za to izložbo naslednje predmete:
Predvsem velik zemljevid naše države, na katerem so začrtani vsi zadružni savezi naše države, ki jih je sedaj že 27 z 4862 zadrugami.
Od teh 4862 zadrug je 2649 kreditnih, t. j. 55%, a ostale so kon-sumne ali proizvajalne zadruge.
Nato je izdelan statistični pregled zadružništva. V tem pogledu je prvič točno ugotovljeno število zadrugarjev = družinskih očetov, ki znaša 784.443.	.	.	t.	,	.	,	/•
Po teh družinskih očetih spada v zadružništvo 3,788.370 članov kmečkih družin naše države, kar znači, da 32% .celokupnega prebivalstva naše države uživa medsebojno zadružno pomoč. V tej statistiki so še tile podatki:
Kapital zadružnih savezov je znašal (1. 1921—22) 34,100:000.— a njihovih zadrug Din 31,640.000.— Savezi so imeli 92,700.000 vlog, a zadruge 365,685.000.— Zadrugarjem je podeljeno posojilo do zneska Din 195,970.000,—
Blagovni promet je znašal v Savezih Din 371,320.000.—, a celokupni promet Savezov je znašal 2,744,160.000.—
Celokupni promet v zadrugah je znašal Din 4.029,027.000.— Povprečno število zadrugarjev v posamezni zadrugi je za celo državo po 165 članov, a na 2567 prebivalcev pride po ena zadruga. Poprečno pride i
na zadruge	na	zadružnike
zadružnega kapitala.......................Din	6.878.—	42.—
hranilnih vlog....................... .	„	79.497.—	482.—
'izdanih posojil ........	„	42.602.—	259.—
zadružnih deležev..........................„	22.854.—	139.—
upravnih stroškov .......	„	3.042.—	19.—
celokupnega prometa........................„	875.876.—	5316.—
Nadalje so bile izdelane za izložbo barvne slike (grafične), ki po-nazorujejo zgodovinski razvoj zadružništva po pokrajinah naše države, nato vrsto zadrug, vrsto poslov, količino hranilnih vlog, deležev in celokupnega prometa.
Končno je za izložbo zbranih mnogo slik, ki kažejo zadružne domove po vaseh in mestih, zadružna skladišča, prodajalne, kleti, zadružne oljarne, tovarne, mline, zadružne sadovnjake, izložbe, živino itd. Največ fotografskih silk so poslali savezi:
Glavni savez srbskih zemljoradničkih zadrug v Beogradu je poslal fotografijo novega zadružnega doma v Beogradu, ki kaže zunanjost doma in vse notranje prostore. Nato so poslali fotografije zadružnih
domov in prodajalen po vaseh Srbije. Zelo lep album slik svojih velikih zadružnih kleti je poslala vinorejska zadruga v Smederevu, katere poleg venčačke zadruge spadajo med največje v državi. Iz Požarevca so poslali ne samo fotografije zadrug, temveč tudi druge fotografije, ki kažejo lepoto naših krajev.	■	r	■	•	.
Iz Slovenije je prispelo mnogo slik, ki kažejo zadružne prodajalne, skladišča, celo eno zadružno gledališče in zadružno gostilno.
Iz Hrvatske smo prejeli slike domov zadružnih save^ov iz vaških zadružnih .domov, nato slike zadružne izložbe v Zagrebu, slike skladišč in prodajalen. Dalmacija je zastopana po fotografijah zadružnega doma v Splitu ter oljarskih in ribiških zadrug. Iz Bosne so poslali slike zadružnih šol za domačo obrt.
Predno so bili vsi ti predmeti odposlani na mednarodno izložbo v Ganu v Belgiji, so bili razstavljeni v Zadružnem domu Glavnega saveza srbskih zemljoradničkih zadrug v Beogradu.
(Priobčil v št. 7/1924 „Zemljoradnička zadruga" Dr. Lj. Prohaska.)
Poziv vsem našim društvom in vsemu kmetskemu ljudstvu.
V	zimskem času je po deželi vse polno prireditev, kjer je navadno, kaka točka vzporeda tudi šaljivo srečkanje, srečolov ali kaj podobnega. Pokažite vsi, da ste zavedni in da hočete tudi pri zabavi koristiti! Zato naj med dobitki nikdar ne manjka knjig! Knjige pa naročajte v take svrhe v prvi vrsti pri Kmetijski tiskovni zadrugi v Ljubljani, Janez Trdinova ulica 8. Doslej so na razpolago tele knjige:
Kmetijski koledar za leto 1925. Bros. Din 10.— vez. Din 15.— Agrarizem in slovanstvo. Bros. Din 3.—
' Kdor naroči direktno pri založbi vsaj 10 knjig, dobi 10% popusta in • se mti knjige pošljejo poštnine prosto. Kdor naroči 20 knjig, dobi 15% popusta, kdor pa- naroči več nego 20 knjig, dobi 20% popustain pošiljatev poštnine prosto. Ta ugodnost pa velja samo za one, ki obenem z naročilom pošljejo tudi denar.
Ciril Jeglič:rOhtqzi. Bros. Din 25.w vez. Din 32.^	>r-*■■■>'
L. N. Tolstoj-J. Vidmar: On je-vsega kriv. Brofe 'Bin' '6.-^
Boža Račič: Kuharske bukvice za kmetske žene in dekleta (je v tisku in izide v kratkem).
Nadaljne izdaje slede in bomo o vseh obveščali čitatelje sproti. Pričakujemo, da naš poziv ne bo zadel ha gluha ušesa. Zavedajmo se vsi, da le v slogi j te moč in da z združenimi močmi dosežemo lahko mnogo, o čemur posameznik niti sanjati ne bi mogel. Kmetje, zlasti pa vi, kmetski fantje in dekleta, zavedajte se, da je dobra knjiga vaš najboljši prijatelj. Lastna kri te lahko često vara, dobra knjiga te ne bo nikoli. V žalosti in veselju, v sreči in nesreči ti bo enako zvesta prijateljica, družica in vodnica.
Slovenski kmetje! Kmetijska tiskovna zadruga je vaše podjetje, je vaša last. Njen uspeh je vaš uspeh, njeno propadanje bi bilo vaše propadanje! Saj gotovo ni nikogar več med vami, ki bi ne znal ceniti moči tiska — črne sile — one sile, ki danes vlada svet. „Kar v bukvah je natisnjenega, vpije" — pravi naš Prešeren. In res je. Kdor ima v rokah tisk, ta ima moč! Kdor ima dober ta s k, dobre knjige, ima vir prosvete in izobrazbe, ki je danes ne-obhodno potrebna vsakemu človeku, tudi najbolj preprostemu kmetu, če noče, da ga pomendra čas in prosvitlenejše moči, s katerimi mora tekmovati in se boriti za obstanek.
Pri izdanjih Kmetijske tiskovne zadruge bomo gledali na to, da pride vsak polagoma na svoj račun. Izdajali bomo resna, umetniška dela, potem zabavna, poučna, strokovna, poljudno znanstvena itd. Prvi porok za uspeh našega dela pa ste vi, slovenski kmetje! Zato se oklenite svoje tiskovne zadruge in pokažite vsi brez razlike strank, da niste kulturni in prosvitljeni samo v besedah, ampak tudi v duhu in resnici. Tako bo naše delo gotovo rodilo stoteren sad, čigar blagoslov boste vživali vi in vaši potomci iz roda v rod. Skromno in z malim smo sicer začeli, toda prešinja nas živa vera, da iz malega raste veliko. In proti velikemu stremimo, veliko hočem cK doseči.
Ker pa hočemo, tudi moramo, in ker moramo, tudi bomo! Saj je slovenski kmet delal stoletja celo za tuje graščake, ki so ga pretepavali in ga izmozgavali, pa ne bi hotel zase?
b	Kmetijska tiskovna zadruga
j	Ljubljana
Janez Trdinova ulica 8.
• ./V'- r ,.rr i:
h
'•POMENKI IN NASVETI. imej tako cepljeno rastlino v temi in v
,*.)>( -i	V	kraju,	kjer	je 2—3 Reaumurjevih stopinj
Cepljenje vrtnlt pozimi. 2e začetkom gorkote, potem jih pa prenesi na svetlo deeembrai.' '«* ' lahko eepijo vrtnice,', ki in na 'gorkeje;. V“ takem času in tako imajoiJtobre. korenine m:kiiso.s«:tiranile cepljene rože rastejo sicer 'bolj počasi' v loncih <žtt:leto: dni. Za fcepljonji' se rabiJ toda kffepktje -ih bol}’ tfotoVb n£gb;'bne, čisti čehtUnl'vbsefci- Vvprvih^-štifih^ednih • ki' se Jcs^ijo v 'gorkem letrietw'ča&u. ■
Nekaj o čebelah.. V: modernem panju se na leto lahko rodi okrog 200.000 čebel. D e 1 a v ka živi v času počitka največ 9 mesecev, med delom pa najdalje 72 dni. Nobena delavka ne dočaka starosti enega leta. Kljub temu je pravilno negovan panj vsled stalnega naraščanja vedno dovolj obljuden.
Matica živi največ 7 let, trot pa 45 dni. Zelo redki, so troti, ki učakajo večjo starost.	(Po „Novicah“.)
; PROSVETA.'1 ‘ ' 1
„MIadina“ je naslov novemu meseč-
ŽENSTVO.
niku; 'ki je žače'1 pred kratkim izhajati v Ljubljani. „Mladina“ je iiamenjena našemu dijaštvu. Gojila bo znanstvene in strokovne spise ter poročala o šolstva, izberi poklica, kulturnih pojavih pri nas in na tujem itd. Njen glavni namen: pa bo odvračati dijaka od slabega in ga navajati k dobremu, buditi v, njem ljubezen do učenja, izobrazbe in Vzgoje. „Mladina“ bo stala na strogo nestrankarski podlagi; kajti stremela bo za tem, da politika izgine iz šol in da mladi človek\svqj čas res izrabi v prvo svrho: za izobrazbo in utrditev značaja. — List izhaja tekom šolskega leta po enkrat na mesec na 16. straneh. Naročnina znaša za vse leto Din 20.—, posamezna številka :pa stane Din 2.—	Naroča ‘Se pri'upravi
„Mladine“ v Ljubljani, Janez Trdinova ulica 2. — Ker smo prepričani,, da-bo: >Kst res hodil po poti, ki jo označuje ,;Uvodna beseda" v prvi številki, prosimo vse oifo, ki imajo svoje sinove v šolah, dal' jim naroče „Mladino“.. To bo zanje najlepši in najprimernejši dar. Kajti • boljše dote ne moreš dati sinu, nego je dobrai resnična naobrazba srca in duha,, združena z zlatim semenom pametnih . svetovi;-Po katerih lahko človek varno uravna svoife življenje. To je zaklad, ki ga ne mote vzeti „ne toča ne moča“. Zato ^Mladino*4 toplo priporočamo.	- ; m);
: w <:)	<3
M___________________________________________________________    l	 :_________________________________________________________________________. ■	, ,.V	.	JU J
iliiilMiiihlHuw>iiit'iiiii<iiMMmHitw[iittiiin!riiuHBiuiHiiuihariniiiiiiiniiiiHiiiiiHiiin!iiKiimHiiiiiii[iniiiiHiiiniMiiuiiiiiirii;TiiHi)HWMi>miiiHwiuuiituiHiiniiHiiH)iiaiiiuiauiiiauiii!Ht'Hi.i!iit:i:itv"iHuiilii»ihiir.UiMn«iMiiMiiiiu»HilM
Kokošji hlev pozimi. Da je v hlevu pozimi bolj gorko, je treba, da pokrijemo tla z dobro steljo. Seno in listje ni dobro. Najbolja je šota, ker greje tla ter obenem veže izhlapevanje. Namesto šote služi tudi suh pesek ali suha zemlja. Seveda je treba potem vsaki teden hlev dobro izkidati in prezračiti.
Zmrzlo sadje. Navadno se polaga zmrzlo sadje v mrzlo vodo, da se zopet odtopi. A to ni dobro. Najboljše je, ako se zrak v shrambi razgreje čez 0 stopinjo. Ako pa to ni mogoče, naj se odnese sadje v toplejši prostor, a prijeti ga je treba z ovito roko in prav na rahlo, da se ne stiska. Ako se uvidi, da se zmrzlo sadje več ne da rešiti, je najbolje, ako ostane zmrzlo, dokler se ne vporablja. Kajti prehudo zmrzfo sadje kmalu segnije, ako se odtopi.
SALA IN ZABAVA.
IIHIIIIIIIUIIIMMIfliHlHIPlIlHiliilllHMiliHHIllIlinfflOTlOTailUMIidltiitHIM
IH
Rešitev ugank v 6. številki:
1. Uho. — 2. Prijatelj mi je pokazal
pravkar izluŠčeno orehovo jedrce, ki ga je potem poječlel. — 3. klobasa.
Rešitev u^Jik v,7,—9. $tpyilki,; . .
1.	Zacherlitr 4-saharin. — 2. CieŠT
nja. — 3. „Gruda“. — 4. .Cep. J*Sig.
— 6. Otika — motika. — 7. Kosec. 8. Ris
— sir. — 9. Krompir. 10. Kos^Soh.i
Zaradi pomanjkanja- prostora , nfc im>-\ reitio priobčiti: imen : vs*h>> ugankarjeve Upamo, da ndm tega ne s bs nibčei’i»mfe~ ril. -^-Nagrade1 pa ■ s<y prejeli/sledeti; .!> .
1. Za rešitve ugank v 6. številki:
1. Alfonz Pogačnik, Dobrava pri Podnartu— 2. Anton Janežič, Dravlje 54 pri Ljubljani. — 3. Mimica Zupančič, Rakovnik, p. Št. Rupert, Dolenjsko. — 4. Miha Kresnik, dijak, Zidani most 18. — 5. Maks Podpečan, Ljubno, Sav. dolina. — 6. Franc Glonar, p. Sv. Barbara pri Mariboru.
2. Za rešitve ugank v 7.-9. številki:
1. Franica Arh, Bitnje 9 pri Boh. Bistrici. — 2. Franc Jevšnik, Kozje 61. — 3. Hela Ocepek, Volčji potok 3, p. Radomlje. — 4. Josip Marolt, Dvorska vas 25, p. Vel. Lašče. — 5. Ivan Mencin, Dvorska vas 35, p. Vel. Lašče. — 6. Micka Lukman, Loperšice, p. Ormož. •— 7. JulijOcepek, Volčji potok 3, p. Radomlje. — 8. Joško Ivanc, Dvorska vas 5, p. Vel. Lašče. — 9. Andrej Plavčak, Sv. Florijan, Rogatec. — 10. Petkovšek Viktor, Zidani most 10. — 11. Breceljnik Ivanka, Dravlje pri Ljubljani. — 12. Plavšak Lu-dovik, <Sv. Jurij ob Taboru. — 13. Mencinger Viktorija, Boh. Bistrica.
Ker je bilo število tekmovalcev v primeri s številom nagrad majhno, smo pritegnili k žrebanju še nekaj prejšnjih. Pravilnih rešitev je bilo malo, najbolj originalno pa je poslal g. Josip Marolt. Glasi se takole:
1,
Prvo sredstvo, ki nemško glasi se, — „Zacherlin“, mislim, se njemu veli, — bolha ko vidi, njega boji se, — pa ti spak sobo takoj zapusti. — Odvzemal sem črke, pretvarjal sem zloge, — dodajal jih spredaj, a vedno narobe, — a končno pa dobil sem sredstvo !e-to, — da „Saharln“ v kavi prav dober ne bo.
2.
Ko pride pa doba, junija mesca, — raz črešnjevga drevja prepeva ti deca, — nabira in zoblje pa „črešnje“ rdeče,—'kedo bi jim branil neskaljene sreče?!
3.
. Tretja v „Grudi“ mi. tvoja uganka, meni ni dala mnogo opravka, —
■■mm ... ■ tmummmmmm
„Grudo“ ti čitaš, z nje srkaš med pravi,
— te ljudstvo današnje nikdar ne pokvari.
4.
če peč obračaš, dobro ni, — ti v mrazu slabo se godi. — Napolni sod — mu deni „čep“ — in zvali ga — v tvojo klet.
5.
Peta . uganka,, to je pa šment — uganiti ne morem preklican štrument; — mogoče je „metla“, lahko je tud „f>fog“ — plug dela dva kraja, poh enga je drug’.—
i '	■ -	i1
Lahko še navedel'Stvari bi vam sto, — h mnog’ te uganke uganil ne bo!
6.
Gospod ne pozna, da k plugu se „otika“ vtika, — uganil ne bo, ker za plugom se on ne pomika. — Ve kmet korenina, se z „motiko“ poti, — od zore do mraka, pa do trdne noči.
■7.
Lušno je res po let’, zbor tičji žgoli,
— „kosec“ po travnikih cvetke kosi. — Ima svojo koso, bo si jor brusil, — prej ko bo travico, cvetke pokosil:
8.
Da kruta zver je „ris“ to veš, — a bati njega se ne smeš, — kar v roke prim’ obrni ga, — jed „slr“ ti bo ugajala.
9.	’	•	'
Krompir ko sadimo, očesa ima,' — ga
mamica reže, prav dobro'ga zna. — Preljubi urednik, kaj prosil bi Vas? — K nagradi me den’te, saj 'čislal bom Vas! — Saj „Grudo“ naročam, prebiram jo rad.
— Tud’ „Grudi“ deviške spoštujem jih jaz. — Tarzana rad čitam, ali Paberki.
— Zato pa pošljite nagrado mi Vi!!
10.
Ob mraku večrnem, ko zvon zvoni,
— v grmovju z drevesa „kos“ poje mi,
— v sobi na mizi pa „sok“ se. hladi,nagrado ugankar gotovo dobi!
Novo tekmo za ugankarje otvorimo v 12., številki. Nagrade bodo lepe, zato že danes opozarjamo in vabimo prijatelje „Grude“, da se udeleže te zabavne ugankarske tekme.
ker
  ....
Izdaja Zveza društev kmetskih fantov in deklet v Ljubljani. Tisk J. Blusnika nasledniki v Ljubljani.
v
A
LJUBLJANA Dunajska cesta v lastni stavbi Kapital in rezerve D 18,300.000
m
m
Sprejema denarne viojje
nit hranilne knjižice In tekoči ra* Čun la jih ebreutuJe najugodneje.
Kupuje In prodaja
vrednostne papirje, valute, de-\iM, ieke Itd.
Eskontira in vnovčuje
menice, devlie, kupone Itd.
IzvrSuJe
plačila na m tn-
lniacii
triiftča.
in Inozemska
Daje predujme
na vrednosti.e papirje in vsakovrstno blago.
Posreduje
pri borznih naroiilih re.tuo In kuiantno.
Izdaja
■veranja in akreditive.
Finansira
Induatrijalna, trgovska lu obrtna podjetja.
PODRUŽNICE! Maribor, Novomaato, Rakek, Simnjgradte.
: Slo«. Bistrica, Konjioo. EKSPOZITURA. Mata - Dravograd, j
5 TELEFONI: 139, 146, 458.	BRZOJAVI:	Trgov8ka. 1
HOTEL „ttOYD“, SKHBffi** j
Prenočišča z zračnimi sobami, o Izvrstna kuhinja z mrzlimi in gorkimi jedili. o Poleti kra- i sen senčnat vrt o Točna postrežba. o o o o o o o Sprejemajo se tudi učenke v kuhinjo. ■
MARIJA TAUSES, lastnica HotelaL loyd S
Priporoča se Vam pri nakupu zimskih potrebščin domače staro podjetje dobrega trpežnega blaga
domače staro podjetje dobrega trpežnega blaga samo češkega izdelka pri
„ČEŠNIKU"
Ljubljana, Llngarjeva ulica
Sjukno 7.a moške suknje, štof, kamgarn, sukno za ženske, mantelne, plašče, velur, pliš, žamet i. t. d. Novosti v volnenem in parhastem blagu. Ogrinjalke,
S
kocki, svilnate, plišaste, žametaste, volnene rute in šerpe. — Vse po znatno znižani cenil
■ Josio Peteline llubll,M>s'-Pitra 7 ■
■	bllxa Prešernovega spomenik« MTodo ■
■
bliža Prešernovega spomenika zavodo
Naj cenejši nakup
najboljših šivalnih strojev »gritzner"
za rodbinsko In obrtno rabo, nadal|e nogavic, žepnih robcer, brl-salk, klota, belega In mjavega platna, šifona, kravat, žlic, vilic, raznih gumbov, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in brivce, ikarje za krojače,
Šivilje In za obrezovanje trt. Cepllne nože. Vse na veliko la malo.
Ceneno češko perje I
En kg sivega opuljenega perja 70 Din, na pol belo 90 Din, belo 100 Din, boljše 120 Din in 150 Din, mehko jak puh 200 in 225 Din, boljša vrsta 275 Din. Pošiljatve carine prosto proti povzetju, od 300 Din naprej poštnine prosto. Vzorec zastonj. Blago se tudi zamenja in ne-všeee vzame nazaj. Naročila samo na BENEDIKT SACHSEL, Lobez it 72 kod Pilzna, Češkoslovaška, Poštne pošiljke rabijo v Jugoslavijo okrog 14 dni.
j§EC^-----1—I  '■BBBB—
Stanko Florjančič
veletrgovina z železnino Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 30.
En fjrros.	Telefon	interurb.	163	En	delali.
Razna emajlirana in aluminijasta posoda. Vse mizarske potrebščine in vse orodje za obri, ki spadajo v železninsko stroko. Vsakovrstni poljedelski stroji. Jedilno orodjo, razni alpaka*nastavki, noži, vilice.
Razni laki v vseh barvah iz svetovroznane tovarne Modra galica prvovrstna (znamka Jobannistbal) vedno v zalogi. Zahtevajte cenik.
HEd 1— »E1E3T I—I ""33811
Združene opekarne dl
Ljubljana, Miklošičeva cesta 13
preje
Vldic-Hnez tovarne no Vitu in Brdu
n(idijo v poljubni množini — takoj dobavno — najboljše preizkušene modele strešnikov z eno ali dvema zare-ama kakor tudi bobrovcev (biber! in zzidne opeke. — Na željo se pošlje takoj popis in ponudba!
PrlporoCamo vsem rodbinam
Kolinsko cikorijo
Izvrsten pridatek za kavo