LETO XXXV., ŠT. 44 Ptuj, 11. novembra 1982 CENA 8 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA o kmetijstvu na 9. kongresu ZSJ (stran 3) Tudi obrtniki niso brez težav (stran 5) V KS na območju občine Ormož (stran 6) Svoje delo opravljam z zadovoljstvom (stran 8) Dosledno uresničevati smernice kongresa (stran 11) Folklorna skupina DKUD „Sloboda—Vis" Varaždin ima za seboj ; številne uspešne nastope v SR Sloveniji. j Ogranak seljačke sloge Nedelišče, pobrateni so s prosvetnim društvom Cirkovce. OB 9. KONGRESU ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE Udeležimo se skupne kulturne prireditve bratskih občin SRH in SRS v Ptuju Danes pričenja v Beogradu z delom 9. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije, jutri pa bodo v Ptuju zaključena 21. delavska srečanja bratstva in prijateljstva — Ptuj ,82. V ta namen se bodo v Ptuju srečali delavci bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije: Cakovec, Koprivnica, Krapina, Pregrada, Varaždin, Lendava, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica, Šmarje pri Jelšah in Maribor—Tezno. Najprej si bodo ogledali proizvodne obrate in se hkrati pogovarjali z delavci v delovni organizaciji AGIS Ptuj, nato na zbirke Pokrajinskega muzeja ter kulturne in zgodovinske znamenitosti mesta Ptuj. Osrednji dogodek jutrišnjega dneva, to je v petek 12. novembra, pa bo v Centru srednjega usmerjenega izobraževanja v Ptuju, kjer se ob 17. uri prične skupna, zanimiva, pestra in vsebinsko bogata kulturna prireditev v počastitev 9. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije in zaključka 21. delavskih srečanj bratstva in prijateljstva — Ptuj ,82. Kulturni program bodo izvajali: NONET DPD ,,Svoboda" Ptuj, ki bo v pozdrav zapel več pesmi. Člani foklklorne skupine in tam- buraškega orkestra ,,Ogranak Seljačke sloge" Nedelišče iz občine Cakovec bodo prikazali izvirne ljudske plese Medjimurja. Folklorna skupina in tamburaSki orkester DKUD ,,Sloboda Vjs" Varaždin, pa svoj program izvajata pod naslovom ,,Slavonski plesi" in ,,Pesmi in plesi borbe ter obnove narodov in narodnosti Jugoslavije". Omenjena kulturna društva so izvajala tudi program 1. Tedna bratstva in prijateljstva — Ptuj ,62, ki je potekal v času od 23. do 28. aprila 1962. Podelili bodo 6 zlatih in 30 srebrnih plaket bratstva in prijateljstva najzaslužnejšim posameznikom, organizacijam in društvom. Poslali bodo pozdravno pismo 9. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije. Občina Ptuj pa bo predala sedež Koordinacijskega odbora bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije občini Pregrada, ki prevzema naloge pred- sedujoče občine. S tem se zaključuje jubilejno leto ,,20 let Delavskih srečanj bratstva in prijateljstva", srečanj, ki so bila rojena v Ptuju, 23. aprila 1%2, kot rezultat skupnega dogovora občinskih svetov SSH in ZSS Cakovec, Ptuj in Varaždin. Udeležimo se skupne kulturne prireditve in toplo pozdravimo naše drage goste iz bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije! FB PREGLED NAD DNEVNO SITUACIJO ORMOŽ Na seji predsedstva občinskega sveta ZSS Ormož, ki je bila v pe- tek, 5. novembra, so glavno po- zornost namenili trenutnemu go- spodarskemu položaju, oskrbi z energijo, repromaterialom, preskr- bi z osnovnimi življenjskimi artikli in nalogami zveze sindikatov pri tem. Ob tej priložnosti sta sodelo- vala tudi Milan Ritonja, predsed- nik IS SO Ormož in Tone Lusko- vič, predsednik SO Ormož. Milan Ritonja je v glavnem govoril o se- danjem stanju v gospodarstvu in o možnostih razvoja v letu 1983. Ocenil je, da je najtežje na podro- čju preskrbe in prav to buri duho- ve med prebivalstvom. Zlasti za- skrbljuje oskrba z energetiko. Prejšnji torek so v občini ocenili tudi spravilo poljskih pridelkov in ugotovili, da ni razlogov za izredne ukrepe. Do petka, 5. novembra do 9. ure zjutraj je bilo še precej neizpuljene sladkorne pese. Aktiv- nosti pa morajo biti usmerjene v to, da se pesa izpuli in spravi na spravilna mesta. Zadnje dni so kmetje dobivali po 50 1 goriva, da bi ne prišlo do večjih težav v setve- nih aktivnostih. Najhuje pa je pri tistih kmetih, ki nimajo traktorjev, imajo pa zemljo. V občini so naredili posebno spe- cifikacijo porabe goriv — bilanco potreb za naslednje dneve in pri tem določili potrebno prioriteto. Glede oskrbe s premogom so v Or- možu povedali, da so določene te- žave, da pa Zarja Ormož svojo na- logo v redu opravlja, manj uspe- šna pa sta TIMA in Slovin. Odprto je še vedno vprašanje 0§ Miklavž, pa tudi v Središču: vrtec in šola. Slednji potrebujejo kurilno olje. Situacijo z gorivi, pa bi presekali s plinovodom. Zato Ormožani vla- gajo vse sile v uresničitev gradnje plinovoda, ki je pogoj za življenje dveh velikih organizacij. Samo- upravni sporazum o gradnji je podpisalo 12 podpisnikov, po be- sedah Milana Ritonje pa so napeli vse sile, da bi jim tudi v širšem slo- venskem prostoru pomagali ure- sničiti ta projekt. Na gospodarskem področju ima največje težave TOZD Primat, ki izkazuje že več milijonsko izgubo. Pričakovati pa je, da bo le-ta še ■naraščala. Izgubo ima tudi TOZD gostinstvo, težave so tudi v tovarni sladkorja, kjer bo pričakovani rezultat slabši in to predvsem zara- di nižje sladkorne stopnje in uvoza sladkorne pese iz Madžarske. V Ogradovi opekarni je stanje pose- bej težavno. Najbolj jih je skrbela preskrba z mazutom, vendar ta prihaja dokaj redno, sedaj pa jih hudo pesti pomanjkanje nafte, ki je v tem trenutku (torej do petka niso mogli nikjer dobiti). Rabijo pa dnevno 200 litrov, zaradi tega ne morejo dozirati surove gline in odvažati gotovih izdelkov — stoji torej interni transport. Po petkovi oceni so imeli nafte še za 36 ur. Odvoz opeke pa sploh stoji. V to- varni Jože Kerenčič — predelava posebnih težav nimajo, razen z energetiko — mazutom. Prevoz iz- delkov pa so preusmerili na želez- nico. Predstavnica Zdravstvenega do- ma Ormož je. povedala, da pri opravljanju svojega dela posebnih težav nimajo — razpolagajo tudi s potrebnim sanitetnim materialom. Zabeležili pa so drugo skrajnost: ljudje že tako varčujejo z gorivom, da se ne morejo ponoči pripeljati k zdravniku, zato se je povečalo hi- šnih obiskov, prav tako pa tudi število reševalnih prevozov. Predsedstvo sindikata podpira sprejete ukrepe izvršnega sveta, is- to je bilo povedano tudi na posve- tu predsednikov osnovnih organi- zacij sindikata in konference, ki je bil 4. novembra. Ohraniti pa je potrebno doslednost pri uresniče- vanju sprejetih sklepov in usmeri- tev ter nadaljevati kongresno kon- tinuiteto. Člani predsedstva so razpravljali tudi o novem delovnem času. Ak- cijo so pričeli že koncem oktobra in beležijo že prve rezultate. Ven- dar v vseh okoljih še niso prešli na novi delovni čas, predvsem iz razloga, ker niso še usklajeni pre- vozi. Le-ti pa bodo urejeni, ko bo združeno delo dalo podatke. Ob koncu seje so potrdili še razpravi na 9. kongres ZS Jugo- slavije in sicer razpravo Mirana Krajnca o kmetijstvu in Edija Kupčiča o odgovornosti in o utrje- vanju bralstva in prijateljstva med jugoslovanskimi narodi in narod- nostmi. MG Sindikat mora delovati med delavci Na zadnji seji predsedstva občinskega sveta ZSS Ptuj je osrednja pozornost veljala usmeritvam in metodam dela po 10. kongresu ZS Slovenije. Usmeritve zajemajo sedanje naloge, kratkoročne in dolgoročne naloge in strateške cilje, ki jih moramo uresničiti, da bodo presegli sedanje čase. Bolj kot kdajkoli doslej je potrebno, da se sindikat akcijsko in mobilizacijsko dokazuje. Delovati mora med delavci in budno spremljati vse pojave ter tudi ukrepati, ko je potrebno. V tem obdobju prihaja do izraza tudi zaščitna in socialna funkcija sindikata. Nekateri mu sicer očitajo ,,ukvarjanje" s preskrbo, vendar ima sindikat med drugim tudi to nalogo. Je sicer res politična, razredna in najširša organizacija delavcev, v kateri pa ne sme biti vprašanj, ki se jih ne bi lotevala. Tudi posebne skupine, ki bodo v kratkem na obisku v organizacijah združenega dela, morajo resno beležiti stanja v posameznih okoljih. Pri tem, da bodo ocenile razmere, morajo nakazati tudi akcijsko in mobilizacijsko reševanje problemov. Člani predsedstva so posebej poudarili, da je potrebno to obvezo resno vzeti in ne sme biti primera, da bi se obisk izjalovil. Sindikat mora v sedanjih razmerah konkretneje delovati med ljudmi. Tudi tokrat so se dotaknili vprašanja oskrbe zosnovnimi življenjskimi artikli. Posebej so zahtevali, da se zagotovi objektivno informiranje o zalogah in da se doseže trajna in pravična delitev tistih artiklov, ki jih sedaj resnično ali pa navidezno primanjkuje. Bolj je potrebno delovati tudi na zavest ljudi, saj prav zaradi tega prihaja do pretiranih nakupov in potrošniške mrzlice. Predsedstvo je obravnavalo tudi pripravljeno razpravo Edija Kupčiča, predsednika občinskega sveta ZSS Ptuj, s katero bo sodeloval na 9. kongresu ZS Jugoslavije in jo potrdilo. Ob koncu pa so se dogovorili tudi za sklic plenuma občinskega sveta ZSS Ptuj. MG Malo novih izvoznikov v Ptuju v letošnjem letu smo v ptujski občini (po statističnih podatkih) prido- bili tri nove izvoznike. To so: kmetijska zadruga Ptuj, MIP Ptuj in Panora- ma Ptuj. Kmetijska zadruga je izvozila za 3.174 tisoč dinarjev, MIP za 46 tisoč in Panorama za 48 tisoč dinarjev. Po zadnjih podatkih pa imajo v Pa- norami pripravljen izvoz še za 100 tisoč dinarjev. Ze dosedaj pa so izvažali: TGA Kidričevo, Kmetijski kombinat, DO Komunala, gradbeništvo in promet, Elkom Hiko ,,OIga Meglic" Ptuj, Labod — TOZD Delta Ptuj, IMP Ptuj, TVI Majšperk, Pleskar Ptuj, Cer- tus — TOZD Potniški promet Ptuj, Les Ptuj, Petrol in gozdno gospodar- stvo. MG O USPOSOBLJENOSTI ZK V OBČINI PTUJ Včeraj, 10. novembra popoldne, seje na razširjeni seji sestal komite občmske konference ZKS Ptuj. Glavna točka dnevnega reda je bila organiziranost, idejnopolitično delovanje in akcijska usposobljenost ZK v institucijah političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Pisno gradivo, ki so ga skupno z vabilom prejeli vsi vabljeni na .sejo, je pripravila komisija za organiziranost, razvoj in kadrovsko politiko ZK v sodelovanju s predsedniki ostalih komisij, zlasti statutarne, kadrovske, za idejno in teoretično delo ter obveščanje in propagando. V gradivu je prikazano stanje v 152 osnovnih organizacijah na območju občine, ki povezujejo 2.637 članov ZK. Nadaljnja poglavja razčlenjujejo stanje na naslednjih področjih: idejnopolitično usposab-' Ijanjc v OO ZKS. obveščanje in medsebojno komuniciranje v ZK, sprejemanje novih članov v ZK. krepitev OO ZK v krajevnih skupnostih, dograjevanje vseh oblik moralnega lika člana ZK, akcijsko povezovanje kot temeljno izhodišče enotnosti ZK, občinska organizacija ZK in njeni organi in aktiv ZK delavcev neposrednih proizvajalcev. V.se torej izhaja izosnovne organizacije ZKS in njene nadaljnje krepitve, idejnopolitične in akcijske usposobljenosti — z namenom, da bo v zapletenih družbe- noekonomskih in družbenopolitičnih razmerah znala uveljaviti enotno aktivnost v mobilizaciji članstva ZK za učinkovito delovanje na vseh področjih. Posebej pa je v gradivu opisana vloga ZK v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja, povezano s konkretnim delom dele- gacije ZK v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Ptuj. O razpravi m sklepih, kijih bo sprejel komite, bomo podrobneje poročali prihod- njič. FF POVSOD MNOŽIČNO SODELOVANJE OBČANOV Največ odvisne navlake seje nabralo n podstrešjih in v kleteh v starem delu Ptuja (KS Du.šan Kveder), kjer so mladi nadvse pridno pomagali. Foto: Alfred Bradač V soboto, 6. novembra so v večini krajevnih skupnosti na območju ptujske t)bčine izvajali sklepne akcije NNP82. nekatere krajevne skupnosti pa so z akcijo končale že prej. V zunajmestnih krajevnih skupnostih so izvajali predvsem akti\nosti s področja preprečeva- nja požarov in konkretnih akcij požarnega varstva. V krajevni skupnosti Juršinci pa so sklepne aktivnosti povezali s proslavo sedmega praznika KS Juršinci. ki je posvečen spominu na padle domačine dr. .Metoda Špindlerja. Franca Toplaka. Alojza Zormana in druge z območja KS. ki so dali svoja življenja v NOB. \' akciji odstranjevanja vnetljivih predmeto\ m nepotrebne navlake iz kleti in s podstrešij so sodelovali vsi hišni sveti in domala vsi pre- bivalci. Posebno delovno vnemo pa so pokazali mladinci in pioni- rji, ki so pomagali starejšim čistiti podstrešja in kleti, predvsem pa so odnašali odvečno kramo na do- ločena mesia in \ zaboie za smeli. Čeprav je bila sobota popoldan, jc \ akciji sodeloval vsaj po.en član domala iz vsake družine. Uradne ocene sicer še ni. ne pre- tiravamo pa. če zapišemo, da je sklepna akcija Nič nas ne sme presenetiti 82 nadvse uspela, saj je \ celoti dosegla svoj vzgojni na- men, na območju Ptuja pa tudi praktični materialni učinek, pp Poveljnik krajevnega štaba CZ Simon Toplak daje sklepno poročilo o poteku akcije NNNP predsedniku skupščihe KS Juršinci Ignacu Hrgu. Foto: JOS 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 11. november 1982 — TEDNIK S SKUPŠČINE KOMUNALNE SKUPNOSTI OBČINE PTUJ Izpad združenih sredstev, spremembe pri odvozu smeti v preteklem tednu se je sestala skupščina samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj in za razliko od skupščine stanovanjske skupnosti ni imela težav s sklepčnostjo. Tako je v zboru uporabnikov od 45 delegatov bilo navzočih 24 in v zboru izvajalcev od 15 — 9 delegatov. Razprava pa je trajala tri ure in je v glavnem izhajala iz problemov delovanja skupnosti, ki pa so posledica manjka sredstev. Skupščina je posebej opozorila na problem /družcnih sredstev, saj ptujsko gospodarstvo svojih obvez ne izpolnjuje. Dolg že znaša čez štiri milijone dinarjev. Zaradi tega je skupščina morala sprejeli tudi predlog spremembe finančnega načrta in program skupnosti v letu 1982, kot tudi predlog sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj v obdobju 1981—85. Skupnost je v devetih mesecih letos realizirala le 53,058.430 dinarjev dogovorjenih sredstev ali nekaj nad 50 odstotkov načrtovanih sredstev, porabljenih pa je bilo 41.848.443 dinarjev ali 39,97 odstotkov zbranih sredstev. Skupnost v tem obdobju tudi ni imela nekritih investicij. Delegati so potrdili tudi predlog odvoza srneti po kvadratnem metru stanovanjske in poslovne površine. Predlagatelj — temeljna organizacija komunalni servisi in vrtnarstvo je pripravil podrobno utemeljitev o nujnosti prehoda na plačilo po kvadratnem metru. Takšen način- plačevanja odvoza smeti ima že 88 odstotkov slovenskih občin. S prehodom na nov način plačevanja odvoza smeti se bodo spremenili tudi ekonomski pogoji poslovanja temeljne organizacije, ki ima sedaj na odvozu izgubo, izboljšala pa se bodo tudi naša skupna prizadevanja za čisto in urejeno okolje. Odpadel bo tudi problem črnih odlagališč, ki jih je v ptujski občini že blizu 300. Delegati so se odločili tudi za variantno plačilo odvoza smeti! Tako je cena po kv. m stanovanjske površine, dalje površin v šolah, vrtcih in upravnih prostorih 1,10 dinarja, v industriji in obrti 1,16 dinarja in v gostinstvu, trgovini in turizmu 1,30 dinarja. Temeljna organizacija je sicer želela, da se nov sistem plačevanja uvede že s prvim januarjem 1983, glede na zamrznjene cene pa to ni mogoče. Zato je potrebno čakati na odmrznitev. Pri odločitvi za plačilo po kvadratnem metru stanovanjske površine so imeli pripombo, da je posebej v starih stanovanjih potrebno upoštevati funkcionalnost stanovanjske površine in od nje računati odvoz smeti. Podobno je to urejeno že pri plačevanju stanarine. V zaključnem delu zasedanja so potrdili pravilnik o pogojih in načinu dobave ter odjema pitne vode v območju občine Ptuj ter za gradnjo in vzdrževanje vodovodnih objektov in naprav ter pravilnik o pogojih za odvajanje in čiščenje odpadnih voda na območju občine Ptuj. Prvi pravilnik bo prispeval tudi k temu, da ne bo več nekontroliranega odjema vode, ta je včasih dosegel tudi 38 odstotkov. Temeljna organizacija vodovod in kanalizacije pa je pričela tudi že s plombiranjem hidrantov. Delegati skupščine so potrdili tudi predlog za ustanovitev skupne strokovne službe za potrebe SIS materialne proizvodnje. MG Pohorski steklar Pred dnevi je izšla letošnja peta številka glasila delovnega kolektiva Steklo iz Slovenske Bistrice. Glasilo so poimenovali po nekdanjih steklarjih s Pohorja, Pohorski steklar in je eno od uspešnejših oblik sprotnega in pravočasnega obveščanja zaposlenih v tem okoli 350 član- skem kolektivu. Peta številka glasila obširno ocenjuje dosežene delovne uspehe kolektiva v obdobju zadnjih devetih mesecev letošnjega leta, ko je kolektiv kljub številnim težavam, med njimi največ pri zagotavljanju energetskih virov, posloval v okviru načrtovanj. Ob tem pa glasilo tudi povdarja, da bo potrebno do konca letošnjega leta napeti vse sile, da bi dosegli ugodnejše rezultate. To jim bo ob sprejetju devalvacije dinarja nekoliko lažje, saj več kot polovico celotne proizvodnje razsvetljavnega stekla izvažajo, predvsem v države s konvertibilno valuto. Kolektiv bistriške steklarne se s tem uvršča med najuspešneje izvoznike na ob- močju občine Slovenska Bistrica. Viktor Horvat KOMITE OK ZKS ORMOŽ Odpraviti mlačnost Poročali smo že, da seje prejšnji četrtek sestal komite občinske konfe- rence ZKS Ormož in ocenil delo komunistov po volilnih konferencah, zlasti pa pri uresničevanju sklepov tretjih sej CK ZKS in CK ZKJ. Ocena je bila kritična in tudi samokritična. Napak pa bi bilo, če bi ugotovitve iz posa- meznih organizacij posploševali na vse komuniste. Res je, da pri nekaterih članih ZK prevladuje oportunizem, da je pri delu posameznih OO ZKS čutiti mlačnost, celo popolno nezainteresiranost, saj se npr. v nekaterih organizacijah po volilni konferenci sploh še niso se- stali, vendar splošno stanje v združenem delu, uspehi v proizvodnih in iz- voznih prizadevanjih kažejo, da se komunisti tudi polno angažirajo za uresničevanje sprejetih sklepov. Prav ta ugotovitev pa narekuje tudi nujno diferenciacijo v vrstah ZK, kjer za oportuniste in mlačneže ne sme biti me- st?!. Vendar ne gre valiti krivde za slabo delo samo na osnovne organizacije ZKS, tudi člani občinske konference ZKS niso povsod dovolj aktivni, pre- malo so povezani z osnovnimi organizacijami, jih dovolj ne spodbujajo k delu in sploh nudijo premalo pomoči. Del krivde za tako stanje pa je prav gotovo, kot so samokritično ugotovili, tudi pri članih komiteja. Kritična razprava na seji komiteja, sprejeta stališča in usmeritve daje stvarno upa- nje, da se bo delo komunistov na območju občinske organizacije ZKS Ormož v naslednjem obdobju vidneje zboljšalo, da bodo komunisti, po- dobno kot nekoč, za vzgled ostalim delavcem in občanom tako na delov- nem mestu kot pri družbeni aktivnosti v krajevnih skupnostih. -u Do leta 85 prva podfaza modernizacije TGA KIDRIČEVO Kot smo poročali so na minuli se- ji zbora združenega dela SO Ptuj delegati v celoti podprli prizadeva- nja delavcev TGA Kidričevo za modernizacijo proizvodnje pri- marnega aluminija. To stališče je podkrepil tudi izvršni svet SO Ptuj, ki je posebej poudaril, da morajo v TGA vložiti maksimalne napore za čim hitrejšo izvedbo načrtovane investicije, oziroma prve podfaze. MPPAL je bila tudi osrednja te- ma našega pogovora s Franjom Gnilškom, glavnim direktorjem TGA Kidričevo. Najprej smo želeli zvedeti, kdaj so v tej delovni or- ganizaciji pravzaprav pričeli resne- je razmišljati o modernizaciji proizvodnje aluminija? ,,Vsaka proizvodnja ima kontinuitetno nalogo razvoja, oziroma spreminjanja stanja, dopolnjevanja tehnologije in podobno. Naše razmišljanje o modernizaciji proizvodnje v elektrolizah sega zato daleč nazaj, zlasti zaradi tega, ker je bila V sedanji elektrolizi — hali A so pogoji dela najtežji. Na posnetku: vakuumsko črpanje tekočega aluminija. tehnologija vgrajena že pred in med drugo svetovno vojno. Na drugi strani je obdobje proizvodnje, ki se je začelo leta 1954 takšno, da pred- stavlja v normalni ,,življenjski do- bi" elektroliz popolno preživetost. Zlasti še elektroliza A, kjer so pogoji dela izredno težki. V predhodnem srednjeročnem obdobju, torej v obdobju 1976—80, je že bila v planu modernizacija proizvodnje primar- nega aluminija (MPPAL), žal pa realizacija ni bila opravljena. Po- vedati je treba, da je po tem konceptu bil predviden prehod na novo tehnologijo, s ciljem, doseči proizvodnjo okoli 80.000 ton aluminija letno. V tem obdobju je tudi pri pripravi finančne konstrukcije bilo računano s tujimi krediti. V zvezi s tem so že potekali številni razgovori. Koncem srednje- ročnega obdobja se je pri najema- nju kreditov že zaostrovalo in prav v TGA smo bili prvi med ju- goslovanskimi proizvajalci alu- minija, ki smo prišli do zaključka. da tako dragih kreditov ni možno sprejeti v breme te družbe. Nastop tega srednjeročnega obdobja je pomenil pravzaprav kontinuiteto dela. Priprave na in- vesticijski program so bile že opravljene, tako, da je bil tudi sam investicijski program izdelan že v prvem letu tega obdobja. Kmalu smo spoznali, da v takš- nem obsegu investicije ne bo mož- no speljati, zato smo izoblikovali koncept za manjši obseg proizvod- nje, konkretno za modernizacijo in novogradnjo po kateri naj bi letno proizvedli 60.000 ton aluminija. Za ta koncept smo izdelali investicij- sko zasnovo, o njej pa je razpravljala komisija za oceno investicij SR Slovenije. Vzporedno so potekale tudi aktivnosti in po- govori s porabniki aluminija, ki so skupaj z nami v skupnosti za plan- sko in poslovno sodelovanje. Naša prizadevanja so tekla v tej smeri, da bi po skupni ugotovitvi interesa in potrebe za modernizacijo proizvodnje dobili pozitivno soglasje za načrtovano investicijo. Po sklepih izvršnega odbora črne in barvne metalurgije pri gospodarski zbornici Slovenije in skupščine tega izvršnega odbora je investicija uvrščena v prioriteto ob jeklarni v Jesenicah. Vsem nam je znano, da so se pogoji gospodarjenja zaostrovali in, da se še zaostrujejo. Tako smo načrtovali bistveno spremembo v strukturi usmerjanja sredstev iz družbenega proizvoda. Kot vemo so tukaj investicije na posebnem udaru. Omejitvene možnosti glede sredstev in električne energije pri sedanjih zmogljivostih so bile pred- met obravnave. In pod bremenom omejevanj smo morali ugotoviti, da investicije MPPAL, ki je sicer dobila podporo v tem obsegu v tem srednjeročnem obdobju ne bo reali- zirana. Stanje v TGA, zlasti kar se tiče popolne dotrajanosti elektroli- ze A, pa pomeni posledično izpad dela proizvodnje; z drugo besedo, možnosti oskrbe vseh predeloval- cev aluminija, katerih proizvodnja je močno odvisna od oskrbe iz na- šega vira. To nas je privedlo do od- ločitve, po kateri smo odstopili od celovitosti koncepta modernizacije in prvotni program razdelili v podfaze. Po tem predlogu naj bi bi- la prva podfaza nujni pogoj za ohranitev proizvodnje na 45.000 ton aluminija letno." Kaj pa je predvideno v modernizaciji, oziroma v prvi pod- fazi MPPAL? ,,Do konca leta 1985, konkret- neje do prvega četrtletja 1986 bomo po programu prve podfaze modernizirali elektrolizo B, tako, da bomo prešli na uporabo predpečenih anod. To bo bistveno spremenilo pogoje dela nasproti Franjo Gnilšek, glavni direktor TGA Kidričevo sedanji tehnologiji, hkrati pa bo omogočilo povečanje proizvodnje v tej hali od sedanjih 25.000 na 34.000 ton alun\inija letno. To pa bo le nadomestilo izpadle proiz- vodnje v hali A, do katere pa bo brezpogojno prišlo. Tako bomo verjetno uspeli zadržati nivo proizvodnje na 45.000 ton. Prehod na uporabo predpečenih anod seveda nujno zahteva izgradnjo tovarne predpečenih anod in sestavljalnico." Koliko pa bo veljala omenjena prva podfaza? ,,Po konceptu za to srednje- ročno obdobje bi naj moderniza- cija po cenah v letu 1982 veljala 5 milijard, medtem ko naj bi pr\'a podfaza veljala le 1,7 milijarde." Kako boste zagotovili potrebna sredstva? ,,Podpisan je že posebni samoupravni sporazum za združe- vanje sredstev celotnega programa modernizacije proizvodnje na 60.000 ton s strani vseh porab- nikov aluminija. Sedanja struk- tura, predvidena za modernizacijo prve podfaze pa je sledeča: 50 odstotkov sredstev bi naj zagoto- vili znotraj sozda UNIAL, od tega polovico TGA, polovico pa Impol; 30 odstotkov sredstev bi naj zagotovili s krediti bank, okoli 20 odstotkov sredstev pa n4j bi zdru- žili ostali predelovalci aluminija zunaj sozda. V celoti gledano gre za precej zmanjšan obseg sred- stev." V prvi podfazi torej ne boste gradili nove elektrolize, ali bo do te novogradnje sploh prišlo? ,,V tej podfazi pravgotovo ne, ker gre le za rekonstrukcijo obsto- ječe elektrolize B. To je hala, ki je še bolje ohranjena in v kateri so nekoliko boljši pogoji dela, kot v hali A. Gre le za novogradnjo sporednih objektov, — povedal sem že za gradnjo tovarne predpe- čenih anod in pa za sestavljalnico. V naslednjem srednjeročnem pro- gramu pa bomo nadaljevali s pro- gramom za realizacijo cilja, ki je zastavljen v okviru celotnega koncepta, torej za doseg 60.000 ton letne proizvodnje aluminija." Ali boste v prvi podfazi dosegli zmanjšano porabo električne ener- gije — vemo, da ste sedaj med največjimi porabniki v republiki. ,,Ker je električna energija eden od omejitvenih faktorjev, je potre- bno naglasiti, da gre pri rekon- strukciji elektrolize B za zmanj- šanje specifične porabe, oziroma količine električne energije za proizvodnjo na tono aluminija. Pravgotovo pa s to prvo podfazo ne bomo dodatno bremenili elektrogospodarske bilance. Skup- na količina potrebne električne energije bo celo nekaj nižja. Konkretno, gre za prihranke okoli 2.500 kilovatnih ur po toni alumi- nija." V TGA ste tudi med večjimi porabniki mazuta, kako daleč ste v prizadevanjih za zmanjšanje te potrošnje? ,,V času, ko so se začeli zaostro- vati odnosi pri oskrbi z mazutom in drugimi tekočimi gorivi, smo pričeli z načrtovanjem investicije za uporabo zemeljskega plina namesto precejšnjega dela mazuta. ^Investicija je že v teku, vprašanje je k še v roku dobave plinskih gorilcev iz uvoza. ^ Ali bo po oplinjanju poraba mazuta bistveno nižja? ,,Pravgotovo vsaj za eno tre- tjino, to fX3meni okoli 5.000 ton mazuta letno. Zal lahko v sedanjih razmerah koristimo zemeljski plin v neomejenih količinah le v polet- nih mesecih, ko je širša potrošnja nekoliko manjša. Sicer bi bil subti- tuivni odstotek porabe mazuta Se višji. Gre za zamenjavo uporabe mazuta, zlasti v kalcinacijskih pe- čeh, kjer je potrošnja največja, v nadaljevanju pa tudi pri plinifika- ciji livarne in anodne mase. Ko- ristno je poudariti, da je uvedba plina že del realizacije iz programa proizvodnje v elektrolizah." M. Ozmec Problemi tarejo tudi mlade iz krajevnih skupnosti Novo vodstvo mladih iz krajevnih skupnosti je že z vso zagnanostjo pričelo svoje delo. Na zadnjem p>osveta so se mladi usmerili pred- vsem problematiki, ki tare osnovne organiza- cije v krajevni skupnosti. Mnogi nimajo pro- stora, še več se jih ubada s finančnimi sredstvi, precej pa je tudi takšnih, ki se nikakor ne mo- rejo pt)vezati s krajevno skupnostjo. Stik s krajevno skupnostjo je pereč predvsem tam, kjer je v krajevni skupnosti ustanovljenih več osnovnih organizacij, saj nekatere osnovne organizacije najdejo povezavo in te navadno tudi dobro vodijo svojo politiko dela. Tam, kjer je ustanovljenih več osnovnih organizacij, bi morali ustanoviti krajevne svete mladih, kjer bi se mladi dogovarjali in povezovali. Napravili bi skupen program dela in osnovne organiza- cije bi se prilagajale programu krajevnega sveta, ki bi vseboval želje vseh osnovnih orga- nizacij. Le prek krajevnega sveta bo mladina lahko uresničevala svoje interese, se bolj te- meljito povezovala s krajevno skupnostjo. Predsedniki pa so na posvetu poslušali tudi delegata 11. kongresa, kije podal kratko po- ročilo z razprav na kongresu. Mladi so povsem enotenega mnenja, da bo potrebno delo v osnovnih organizacijah popestriti, zamenjati vodstvo tam, kjer je to potrebno in zagotoviti množičnost v osnovnihorganizacijah. Veijetno bo potrebno probleme osnovnih organizacij razčistiti najprej v osnovni organizaciji sami, šele če mladi ne bodo mogli rešiti problema sami pa poiskati pomoč na občinski konferenci in nenazadnje tudi v krajevni slcupnosti. Verjetno bo v bodoče potrebno manj govo- riti in več delati, predvsem pa uresničevati sklepe, ki so bili sprejeti v Novem mestu na H. kongresu ZSMS. J. Hvaleč Najprej za pogodbeno dogovorjene količine PLAČILO ZA GROZDJE Letos so v kmetijski zadrugi Ptuj nameravali odkupiti 126 va- gonov grozdja. Ker pa je bila le- tina nad vsemi pričakovanji, je sedaj količina prevzetega grozdja od zasebnih pridelovalcev precej višja — kar okoli 200 vagonov. Težave, ki so se zaradi tega poja- vile pri prevzemu in predelavi grozdja so znane, nadaljujejo pa se finančne težave, saj zadruga naenkrat ne more zagotoviti do- volj denarja za plačilo vseh teh količin grozdja. Ker vedno povdarjamo nujnost planiranja in dogovarjanja med zadrugo in pridelovalci in vedno znova ugotavljamo, da so na slabšem tisti, ki se obnašajo v skladu z družbenimi normami, je pravšnja sedanja odločitev, da prejmejo plačilo za grozdje v prvi vrsti tisti, ki so imeli sklenjeno ptigodbo. Z izplačili so pričeli v začetku tedna na vseh zadružnih enotah Najprej pridejo na vrsto torej pogodbeni pridelovalci, nato člani zadruge in tisti, ki sicer trajno sodelujejo z zadrugo. Ne- kaj časa pa bodo morali počakati na plačilo tisti, ki se pojavijo ta- krat, ko pridelka nimajo prodati kam drugam in ko imajo svoje skladiščne zmogljivosti zvrhano polne. Takih je bilo med letošnji- mi prodajalci grozdja precej. Če bi bilo grozdja premalo in bi se na našem območju pojavili kupci, ki bi za kilogram grozdja ponudili dinar ali vsaj paro ali dve več, bi seveda ti odpeljali precej grozdja. Na želje in načrte zadruge se v tem primeru ne bi oziral nihče, razen nekaj svetlih izjem, ki jih imamo na srečo tudi -med kmetovalci v ptujski občini. Letos se je torej pričelo priori- tetno izplačevanje za grozdje. Morda bi bilo prav. ko bi nam to uspelo uvesti v prihodnje pri krompirju ali morda celo pri sedaj tako iskani in prekupčevani živi- ni. Časi. pa tudi stanje na trgu. se spreminjajo! JB Mesečno deset kilogramov plina Le v gospodinjstvih s precejšnjo zalogo se še lahko pohvalijo, da kuhajo ab se celo grejejo s trenutno najcenejšim pa tudi najučinkovitejšim energetskim sredstvom — plinom. Zal ]e tako, daje edina prodajalna plina v Ptuju že dalj časa neprestano zaprta in ,,okrašena" z nič kaj popularnim napisom PLINA NI. Vse boli pogoste teme pogovora so tudi, kdaj bo spet pnšla kakšna pošiljka plina, koliko §a bo in kako ga bodo razdelili. S temi vprašanji smo se obrnili na direktorja tozd trgovina Les Ptuj Milana Vo- grinca. Njegov izčrpen odgovor daje nekaj upanja in tolažbe ,,obupanim gospodinjam". Že od začetka novembra pričakujejo pošiljke plina, kdai ga bodo res- nično dobili ne vedo natančno. Za vsak primer pa so na to clobro priprav- ljeni, saj se zavedajo potreb, ki bodo gotovo povzročile ob novici o pošiljki I plina pravo zmedo in nepopisno gnečo na clvoriSču na Rogozniški cesti vi Ptuju, to dvorišče pa je mimogrede povedano namenjeno še druaim trgov- skim dejavnostim, nikakor pa ne velikanskemu z avtomobili zatrpanemu parkirnemu prostoru. laKO bodo uredili blagajno pn vhodmh vratin. Vsak lastnik veljavne plinske izkaznice bo dobil posebni kartonček, na katerem bo evidenca o nakupu plina, vsako gospodinjstvo pa bo upravičeno do 10 kilogramov plina mesečno. To je glede na povprečne potrebe kar dovolj. Tako bodo poskušali prepre6ti kupovanje plina na zalogo, kar postaja na- ša vse bolj uveljavljena praksa, ki pa ima neljube posledice: nekateri se kopljejo v izobilju tega ali onega artikla, drugim pa ga primanjkuje. Ker seveda ni mogoče pričakovati strpnosti ljudi, izgleda, da smo se tega že od- vadili, bodo ob delitvi plina prisotni tudi miličmki in enota civilne zaščite. JB TEDNIK -11. november 1982 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 SKUmiA RAZPRAVA OBČm ORMOŽ M PTUJ O kmetijstvu na 9. kongresu ZS Jugoslavije Delegati zveze sindikatov iz občin Onnož m Ptuj so se spora- zumeli, da bodo k delu 9. kongre- sa Zveze sindikatov Jugoslavije pnspevali skupno razpravo o problemih na področju kmetij- stva. Razpravo je pripravil Miran Krajnc. dipl. vet. in delegat 9 kongresa iz občine Ormož. Raz- pravo objavljamo v celoti. Proizvodnja zadostnih koli6n hrane predstavlja enega najpo- membnejših dejavnikov v boju za notranjo pa tudi zunanjo strabilnost naše države. Prav gotovo bo v zaostrenih razvojnih razmerah povečana proizvodnja hrane, pomemben element stabi- lizacije celotnega gospodarstva, saj je ob obilici še neiAoriščenih naravnih virov, skorajda sramot- no uvažati hrano. Pa ne samo iz strateškega in gospodarskega, tudi iz pohtičnega vidika mora- mo zmanjšati uvozno odvisnost in dokazati, da smo krepitev kmetijske proizvodnje razumeli pravilno. Občina Ormož je po svojem obeležju kmetijska občina in s 46 % kmečkih prebivalcev, moč- no agrarno naseljena. Čeprav bi naj kmetijstvo v sredi^eročnem obdobju izgubilo večinski delež v celotnem gospodarstvu, bo zara- di proizvodnje hrane, ki je po- membna sestavina nadaljnjega družbeno-ekonomskega in so- cialnega razvoja, pomen te de- javnosti kljub vsemu naraščal. Povdarek bomo še naprej dajali primarni proizvodnji, za katero smatramo, da je temelj tudi naciopalnemu gospodar- stvu. V razpravi bi se omejil le na nekaj vprašanj. PROBLEMI MELIORACU IN PROSTORSKEGA UREJANJA ZEMUIŠC Eno od teh spada v področje izvajanja prostorsko ureditvenih oziroma agrarnih operacij. Go- vora je predvsem o hidro in agromelioracijah, katerim na našem področju posvečamo veli- ko pozornost. S tem urejamo zemljiški prostor zaradi uvajanja modeme tehnologije, ter zagota- vljamo večjo produktivnost v kmetijski proizvodnji. Zanimivo je, da se glede finan- ciranja naložb v urejanju zem- ljišč pogoji v občini Ptuj razliku- jejo od naših v Ormožu. Medtem ko se v naši občini ne borimo s finančnimi težavami, imajo v Ptuju težavo z zagotavljanjem finančnih sredstev nad mejnim zneskom 140.OD0 din/ha. Zalo predlagajo: a) da se melioracije pokrivajo do končnega zneska in . . b) da se nameni za ta dela kar največ nepovratnih sredstev Na ta način bi se 1. izenačila tisli, ki že ima urejeno zemljišče in tisti, ki si ^a mora z melioracijami šele urediti in 2. zaradi velikih vloženih sred- stev moramo proizvodnjo inten- zivirati in doseči, da vsaj 25 % od te zemlje posejemo s sladkorno peso V Ormožu imamo pripombe na način porabe bančnih sred- stev za melioracije. Zagotovljen denar je potrebno porabiti v enem letu, kar pa vedno ni smotrno in v končnem stadiu lahko vpliva celo na podražitev opravljenih del. Naj kratko ob- razložim hidromelioracijski po- seg po fazah; 1. prvo leto se uredi osnovna odvodnja in opravijo preddela 2. drugo leto se izkopljejo meUoracijski jarki 3. in tretje leto se po potrebi položi drenažna mreža. Na nekaterih zemljiščih torej sploh ne bi bilo potrebno polaga- ti drenažne mreže, ker bi prvi dve fazi p>ovsem učinkovito uspo- sobili zemljišče za proizvodnjo. Zdaj se vse faze delajo naenkrat, ne glede na potrebnost, pač zato, da se porabi enoletna kvota. Predlagamo, da banka namenska sredstva daje kontinuirano, vsaj v roku treh let in ne enega kol doslej. Na področju severovzhodne Slovenije, predvsem pa Ormoža in Ptuja, ki se povezujeta v mariborsko regijo je bilo v zad- njih letih mehoriranih že 3.000 ha zemljišč. Do konca srednje- ročnega obdobja pa nemerava- mo tako urediti še nadaljnjih 3.000 ha. Pri tem se že danes pojavlja problem vzdrževanja meUoracijskih jarkov, predvsem v zasebnem sektorju. Nevzdrže- vani melioracijski jarki zmanjšu- jejo učinkovitost drenažnega si- stema, s tem pa potegnejo za seboj še celo vrsto dobro znanih težav, ki vse peljejo v zmanjšano proizvodnjo. Za čiščenje meUora- cijskih jarkov se uporablja pose- ben stroj, ki ga daje na posodo regijska vodna skupnost, kadar ga sama ne potrebuje. Vendar se tega vprašanja na tak način ne da reševati. Zato predlagamo, da se v regiji, ki jo sestavljajo občine Maribora, Ptu- ja, Ormoža. Slovenske Bistrice in Lenarta kupi stroj za čiščenje mehoracijskih jarkov, sočasno pa se formira operativna ekipa, ki bo opravljala dela s tem strojem po terenu. Zlaradi industrializacije in po- bega mladih v urbane sredine je precej ostarehh kmetov, ki svoje zemlje ne žehjo izboljšati z melioracijami. Precej so zato krivi dediči — nekmeti, ki starej- še odvračajo tudi zato, da bi po smrti prvotnih lasmikov nemote- no razpolagali z zemljo. Zato predlagamo, da ostrelega kmeta vključimo v sistem preživninske- ga varstva in mu s tem omogoči- mo ustrezen življenjski standard. S tem dejanjem bomo vsem, ki se ne mishjo ukvarjati s tržno proiz- vodnjo onemogočih manipuhra- nje z zemljo. INTENZIVIRANJE KMETIJ- SKIH POVRŠIN Drugi sklop vprašanj, ki jih moramo reševati enakopravno s pridobivanjem novih zemljišč je intenziviranie kmetijskih površin s pravilno obdelavo, oziroma z ustreznimi agrotehničnimi ukre- pi, ki zahtevajo večje strokovno znanje vseh, ki sodelujejo v primarni proizvodnji hrane. V občini Ormož pa tudi dru- god, dosegamo ponekod še so- razmerno nizke hektarske dono- se, srečujemo se z neustrezno spnkturo setve, majhno pridela- vo poljščin, predvsem za trg itd. Skratka, ocena izkoriščenosti kmetijskih zemljišč za kmetijsko proizvodnjo ni ugodna. Še zdaleč ne dosegamo rezultatov, ki jih dosegajo naši severni sosedi v slabŠh klimatskih pogojih. Ta trditev ne velja tohko za družbe- ni sektor. V zasebnem sektorju, ki poseduje več kot tri četrtine kmetijskih zemljišč pa bo potreb- no delo zastaviti drugače. Zato predlagamo: 1. organizirati pospeševalno službo tako, da bo lahko resnično prispevala k napredku na vasi. Torej, izobraziti kadre, skrbeti za redno strokovno izpolnjevanje itd. To je naloga temeljnih orga- nizacij kooperantov, oziroma zadrug 2. odvzeti pospeševalcem ne- potrebna administrativna dela, za katera porabijo več kot polovi- co delovnega časa, 3. določiti le eno zbirno mesto v Sloveniji za vse podatke, ki jih potrebujemo za statistično evi- dentiranje proizvodnje, 4. znanost bolj povezati s prakso. Na voljo imamo dovolj znanstvenih institucij, (premalo je vzorčnih kmetij). Strokovne institucije bi morjile same najti pot do proizvajalca, ki skoraj da vedno potrebuje pomoč. 5. združenega kmeta bi morali obravnavati enako kot družbeni sektor glede oskrbe z reproduk- cijskim materialom, z rezervnimi deli itd. Tako se ne bi dogajalo, da poraba umetnih gnojil stagnira in ne gre v korak s strokovnimi dognanji. Potem pa se čudimo, da ni dobrih hektarskih donosov, torej na treh četrtinah vseh obdelovalnih površin. Upam si trditi, da je intenzifikacija kme- tijskih zemljišč ena od poglavit- nih nalog nas kmetijcev ob katerih pomoč celotne slovenske družbe nikakor ne bi smela izostali. CENOVNA NESORAZMERJA Ob koncu bi se želel še dotak- niti cenovnih nesorazmerij, ki naslajajo pri odkupu živine v naši pa tudi v vseh občinah, ki mejijo na SR Hrvatsko. Ta problem nas muči že leta. Enako se pritožujejo tudi v ptujski občini, pa v šmajski itd. Na kratko povedano, cene živine so pri nas vedno nižje, zato je odliv v sosednjo republiko občuten in trajen. Ko se naše cene približajo tistim v SR Hrvatski, se položaj pri odkupu popravi, nato pa se z višjimi cenami, ki jih ponujajo hrvaški kupci spet poslabša. Poglejmo na primer cene pri kmečkem odkupu moških 100 kg telet. V Ormožu je ta cena 160.— din, v SR Hrvatski, samo kilome- ter vstran pa 180.— din (ali za 12,5 % višja). Praktično dobi za 130 kg tele slovenski kmet v sosednji republiki slabe 3 tisoča- ke več. Enako je pri teličkah,' ki jih pri nas plačujejo po 120.— din/kg, na Hrvatskem pa 150.— din/kg. Tukaj naš rejec profitira 30.— din/kg ali 25 % več. za 130 kg teličko pa dobi skoraj 4 tisočake več. Primerjajmo še cene pri odraslem pitanem govedu, ki znašajo v Ormožju 110.— din/kg v sosednji republiki pa 130—150 din/kg. V najboljšem primeru so cene višje na Hrvaškem za 40.— din/kg ali za 36 %. Praktično pa za zrejenega 500 kg bika slovenski kmet prejme v sosednji republiki 2 stara milijo- na več. Tako smo. lahko rečemo, kot celotna družba v razumljivo težJcem položaju, saj vlada na trgu nered in špekulacije. Organi nadzora nad prometom živine ne morejo delovati učinkovito — vsaj v našem primeru. Globoko sem prepričan, da se ta zagata lahko razreši le s samoupravnim dogovarjanjem na ravni repubUk. In tega dogo- varjanja ali vsaj posluha zanj je v naši samoupravni socialistični družbi še vedno premalo. Doka- zovati se moramo v praksi, ne na papirju. Miran KRAJNC EDI KUPČlC ~ UBJmi 9. KONGRBA ZS Ji^lSUVUE O odgovornosti in utrjevanju bratstva in enotnosti Na 9. kongresu ZS Jugoslavije, ki danes začenja z delom in bo končan v soboto, 13. novembra, bo iz ptujske občine poleg Kristine Antolič, sodeloval še Edi KupčiC, predsednik občinskega sveta ZSS v Ptuju, ki se bo tudi vključil v kongresno razpravo. Na posvetu delegatov iz II sodelujočih občin SR Hrvatske in SR Slovenije so ga namreč zadolži- li, da v imenu delavcev teh občin razpravlja o odgovornosti in utrje- vanju bratstva in enotnosti. Njegova razprava bi naj bila tudi logično nadaljevanje razprave, ki jo je ptujski delegat imel že na 12. kongresu ZKJ. ,,Razprave v okviru priprav na 9. kongres so v omenjenih občinah jasno pokazale, da delavci in ob- čani vztrajamo, da vsa vprašanja in probleme v Jugoslaviji rešujemo le po samoupravni in demokratični poti," je poudaril Edi Kupčič. V svoji razpravi bo posebej opo- zoril na probleme zapiranja gospo- darstva v občinske, regionalne in republiške meje. Danes že vsak gradi svojo tovarno, podvajajo se zmogljivosti in s tem se povečuje neracionalno trošenje. Med občinami in republikami je tudi premalo konkretnih gospo- darskih povezav, to pa ima v nadaljevanju številne posledice. Predvsem pa v oblikovanju neenotnosti jugoslovanskega trži- šča in nastajanju nacionalnih eko- nomij. Blagovni tokovi so resno ogroženi. Tudi v preskrbi prebival- stva z osnovnimi živijenskimi artikli, je poudaril Edi Kupčič, se moramo bolje organizirati. Ugotoviti kdo je krivec za razna pomanjkanja na trgu, kljub temu, da trdimo, da je bila letina dobra in podobno. Ob koncu je povedal, da povezanost in dek> v času 21-letne- ga sodelovanja omenjenih občin i KapCiE foto: OM s dokazuje, da smo življensko zainteresirani za vsestransko so- dek)vanje. Nastale ovire pa bomo lahko hitreje uresničevali le, če bo- mo nastopali skupno in enotno. Uspeh je lorej odvisen od naše pripravljenosti in konkretnega ak- cijskega dda. ,,Caš, v katerem živimo ni primeren za omahovanja in kole- banja, od nas zahteva, da v praksi dokažemo kaj zmorono, kaj nam pomeni bratsko sodelovanje, enot- nost ter socialistično samou- pravljanje," je zaključil Edi Kup- čič. MG KRISTINA AliTOUC - DELEGAT 9. KONGRBA^ JUGO^VUE Bolj dosledni pri uresničevanju sklepov Zveza sindikatov Jugoslavije je v času med osmim in devetim kongresom nadaljevala prizadeva- nja za mobilizacijo delavcev v boju za razvoj proizvodnje in socialisti- čnega samoupravljanja, družbeno- ekonomskih odnosov na podlagi ustave in zakona o združenem delu. S tem je zveza sindikatov dose- gla revolucionarno kontinuiteto v boju za socialno in materialno var- nost delavcev — delovnih ljudi, za preseganje odtujenosti delavcev od pogojev in rezultatov dela in za utrjevanje enotnosti delavskega razreda Jugoslavije. Samouprav- ljanje se je v tem obdobju potrdilo kot učinkovito orožje v rokah delavskega razreda za uresniče- vanje njegovih zgodovinskih ciljev. Bližnji 9. kongres ZS Jugoslavije zato mora dati odgovor na vpraša- nje, kako v razmerah stabilizacije zagotoviti nadaljnji razvoj samo- upravljanja, ki se je kot sistem potrdil tudi v najtežjih trenutkih. To mora biti priložnost, da znova potrdimo našo pripravlje- nost nadaljevati po poti, ki smo jo določili in na kateri ima sindikat kot najširša organizacija delavske- ga razreda vidno vlogo. Kristina Antolič, iz DO MIP Ptuj, bo po odločitvi ptujskih sindikalnih delavcev sodelovala na 9. kongresu ZS Jugoslavije. Je aktivna sindikalna delavka in v delovni organizaciji ter izven nje opravlja vrsto pomembnih nalog. Njena osnovna zaposlitev pa je referentka za obveščanje, je pa tudi predsednica uresniškega cxi- bora na ravni SOZD-a. Poleg tega je člank:a predsedstva občinskega sveta ZSS Ptuj in predsednica občinskega odbora sindikata delavcev v trgovini občine Ptuj. Na kongresu, ki ima sedem komisij, bo Kristina sodelovala v komisiji za združevanje, razvoj Kristina AatolK MG dohodkovnih odnosov, pridobi- vanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka in delitev sredstev za OD. Da bo sodelovala na kongresu, je zanjo veliko priznanje. Zeli pa, da bi bili bolj dosledni pri uresni- čevanju sprejetih sklepov. Ze 10. kongres ZS Slovenije je sprejel številne sklepe, ki pa se sedaj le počasi uveljavljajo. Kristina, podobno kot drugi ugotavlja, da nam je sedaj po kongresu zmanj- kalo sape za resno delo, za uresni- čevanje že sprejetih sklepov in vsega tistega, kar smo se že dogovorili na številnih s$^tanlUh, NALOGE IN USMERITVE ODBORA TRGOVINE PO X. KONGRESU V torek, 2. novembra se je na svoji redni seji sestal občinski odbor sindikata delavcev v trgovini. Razprava je tekla predvsem o usmerit- vah in nadaljnjem delu odbora po X. kongresu Zveze sindikatov Slovenije. Njihov namen je uresničiti sedanje naloge ter sprotno in temeljito izvrševati naloge dolgoročne stabilizacije. Ze na začetku seje so ugotovili, da so bile predkongresne aktivnosti dobro izvedene, da pa je aktivnost po kongresu usahnila, česar pa si sindikalni delavci ne bi smeli dovoliti. Veliko je sprejetih sklepov in stališč, žal pa se ti vse prepočasi iz\'r.šujejo, za kar ne moremo krivili samo sindikata, odgovornost za to leži tudi drugje. Z nalogami o nadaljnem delu moramo biti seznanjeni, svojo aktivnost moramo peljati po poti, ki smo si jo zastavili, so ugotovili delegati- člani odbora. Socialna politika in socialna varnost naših delavcev se — mora uveljaviti. Odločnejši moramo biti pri zaposlovanju mladih, kakor tudi pripravnikov, v svojih sredinah preveriti koliko delavcev je že izpolnilo pogoj za upokojitev, pa še vedno delajo, da je že skrajni čas,"da jim na prijateljski način povemo, da se upokojijo in dajo mesto drugim. Priznamo, da je to boleče, so dejali člani odbora, vendar pa je potrebno mlado generacijo zaposliti. Nadurne- ga in pogodbenega dela v trgovini je malo, so ugotovili. Razprava je tekla tudi o odpiralnem času, in so posebno zadovoljni glede delovnega časa, vendar se pojavlja vprašanje varstva otrok in prevoza na delo in z dela, ter predlagali, da varstvo v VVZ in avtobusni promet prilagodijo potrebam večine delavcev. Najdaljša razprava je bila o preskrbi pre- bivalcev z najosnovnejšimi življenjskimi potre- bščinami. Ugotavljajo namreč, da nekateri potrošniki delajo prevelike zaloge, v trgovini pa nenehna gnečo. Tudi o preskrbi z bencinom in gorivom so spregovorili. Umestna je bila pripomba enega od članov, ko je dejal, da si bo tisti potrošnik, ki ima večji osebni dohodek, nabavil večjo količino blaga, seveda tudi vsakodnevno, od tistega, čigar OD je le okoli 8.000.- din in opravi nakup le ob izplačilu mesečnega osebnega dohodka. V tak- šnih primerih pa nastaja socialna razlika, česar pa si v naši socialistični samoupravni družbi ne moremo dovoliti. Zavest nas vseh je premajhna oziroma je cesto v takih primerih sploh ni. Vse preveč kritiziramo, slabo pa smo obveščeni, pri čemer je težko, saj informacija, ki je bila dana, kmalu več ne drži, ker se stvari včasih od ure do ure spreminjajo. Veliko so govorili o problemu preskrbe z me- som v ptujski občini. Odbor je sklenil, da ta problem kot delegatsko vprašanje postavi na se- ji Zbora združenega dela SO Ptuj. Na sejo so bili vabljeni tudi predsedniki tistih osnovnih organizacij ZS DO in TOZD, ki se vključujejo v Občinski odbor sindikata delavcev trgovine v občini Ptuj, zato so spregovorili tudi o gospodarjenju v prvih devetih mesecih letošnjega leta. Razprava je pokazala, da se vsi skupai od MlP-a, E-Merkurja, Lesa, Konusa, Petrola itd. srečujejo z enakimi problemi: pomanjkanje blaga in majhne marže. Primerja- ve z drugimi OZD ni bilo mogoče narediti, ker podatkov še ni bilo na razpolago. Kristina Antolič POSPEŠITI STROKOVNO DELO PROUČEVANJE ZGODOVINE Na področju proučevanja zgodovi- ne, zlasti obdobja po osvoboditvi, na ptujskem območju kasnimo Zato je nujno pospešiti zbiranje gradiva in strokovno obdelavo, vendar z zgolj ljubiteljskim pristopom (čeprav mu veljajo pohvale) nc bo šlo. To je osnoNTia ugotovitev z razširjene seje komisije za proučevanje zgo<*o^ine ZK pn OK ZKS Ptuj. kije bila v torek. 2 novembra in na kalen so člani ter gostje usklajevah programe prouče- vanja in delo v prifaodnieai letu. V prvem delu so oddelend veliko pozomosu namenili zt>iraQJir zgodo- viaik^a gradiva in drugim nalogam s 1^ področja. Tako so ugotovili, da so okrogle mize zelo primerna oblika dela. v delo bo še bolj potrebno vkljuati mlade, delovne organizacije in ustanove, proslave graditi na mo- ralnih vrednotah revolucije, poživiti prsanje kronik (delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in drugod), do le- ta 1985 urediti spominska obeležja (ka.sDeje bo že precej pozno). pn poimenovanju ulic bolj upoStevati začetnike socialisučnega gibanja, be- seda je bila tudi o krajevnih praznikih, kijih v nekatenh KS še nimajo. Največ pozornosti pa je bilo name- njeno zbiranju zgodovinskega gradiva. I)ejslvo je. da kvalitetno delo ne more ostati samo na ljubitetjskcm delu. UstancfVe, ki jih v občini imamo (Zgodovinski arhiv in druge), se v glavni dejavnosti ukvarjajo s pnpravo gradiva za raziskovanje, več pa ob te- žavah pri osnovni dejavnosti (vsega zaradi omejenega prostora ne morejo arhivirati) ne zmorejo. Zato so na seji sprejeli pobudo za strokovno in orga- nizirano delo (raziskovanje). Drugače bo šlo veliko pomembnih dogodkov mimo nas, zanamci pa bi tako o našem delu bolj malo vedeli. Brez dvoma pa je zg(xlovina delavskega gibanja ter delo po osvoboditvi zelo pomembno pod- ročje naše novejše zgodovine, ki ga pa zaenkrat nekoliko zanemarjamo Zato je za kvalitetno delo nujna kadrovska okrepitev kljub stabilizaciji. V nadaljevanju je bila beseda o us- kladitvi programov obeleževanja po- membnih jubilejev v letu 1983. Pri- hininje leto bomo pozornost v ptujski občini namenili 80-letnici rojstva dr. Jožeta Potrča in 30-letnici smrti Borisa Kidriča, pomembni jubileji pa so 40- letnica drugega zasedanja AVNOJ-a in Zbosabljanju pripravnikov moramo v prihod- nje dati večjo težo, če žehmo, da se bo kapital, vložen v njihovo izobraževanje, vračal združene- mu delu. Težji in zaostreni pogoji poslo- vanja, zmanjšane možnosti in obseg sredstev za investicije po- gojujejo manjšo dinamiko zapo- slovanje in naraščanje brezposel- nosti. Zlasti zaskrbljujoča je t. i. strukturna brezposelnost, ki se kaže v brezposelnosti mladih s srednjo, višjo in visoko izobraz- bo. Rešitve za zmanjševanje brezposelnosti moramo iskati v boljši izrabi proizvtxJnih sredstev in delovnega časa. v razporejanju delovnega časa v izmenah, v prekvalifikacijah in prerazpore- janju delavcev, v ustvarjanju pogojev za večje zaposlovanje v deficitarnih dejavnostih drobne- ga gospodarstva in nenazadnje v večji uporabi znanja v OZD. Priredil: FF TEDNIK — 11. november 1982 SESTAVKI iN KOMENTARJI - 5 SOLIDARNOSTNA POMOČ KMETIJCEM Člani delovnih kolektivov, učenci osnovnih in srednjih šol ptujske občine so pokazali to jesen veliko solidarnost s kmetijci. Množično so se namreč odzvali po/ivom kmetijskih delovnih organizacij, socialistične zveze, sin- dikata in mladinske organizacije, da .sodeluje- jo s prostovoljnim delom pri spravilu jesen- skih pridelkov. To je osnovna ocena štaba za spremljanje spravila in odkupa jesenskih pridelkov, štab deluje pri občinski konferenci socialistične zveze v Ptuju. V sadovnjakih, vinogradih in tudi na poljih kmetijskega kombinata je sodelovalo v soli- darnostnih delovnih akcijah dnevno tudi do 600 udeležencev. Po besedah predstavnika tozd Vinogradništvo Haloze, so udeleženci teh akcij pospravili kar polovico letošnjega pridelka grozdja, to je okoli 100 vagonov. Nič manjša ni bila pK)moč mladine in delovnih ljudi pri pobiranju sai^a, trganju koruze in podobnih delih. Kljub precejšnji časovni zamudi na samem začetku spravila letošnjega pridelka, je bil ta po zaslugi solidarnosti občanov pravočasno pospravljen. Kmetijci so za pomoč zelo hvaležni in zadovoljni ob spoznanju, da nam ni več vseeno, kako bomo vsakoletne bitke z vremenom obrnili v prid naši prehrambeni bilanci, naši manjši odvis- nosti od uvoza hrane in v prid stabilnosti našega gospodarstva. Ivo Težak, predstavnik osnovnega šolstva v štabu za spremljanje spravila jesenskih pridel- kov je dejal, da bi moralo poslati sodelovanje učencev pri jesenskih kmečkih opravilih vsakoletna praksa. Tako bi lahko po njegovih besedah za teden dni skrajšali zimske šolske p».>čitnice, ta teden pa jeseni izkoristih za pomoč kmetijstvu. Poleg pomoči ima tako delo tudi vzgojni pomen, saj tako mlademu človeku na najbolj pristen način privzgojimo pravilen odnos do dela in hrane. Tudi solidarnostne akcije članov sindikal- nih organizacij nekmetijskih delovnih organi- zacij morajo postati vsakoletna oblika pomoči kmetijstvu. Kljub razpolaganju s sodobno mehanizacijo bodo pridne roke vse bolj potrebne tudi v prihodnjih letih. V jesenskem času je namreč ogromno opravil, ki jih ni mogoče opraviti strojno, še posebno v razme- rah, ko vreme ni najbolj naklonjeno kmetij- stvu. Letošnje akcije so potekale organizirana, seveda pa so .se tu in tam pojavile manjSe težave, kar je ob tako velikem številu sodelu- jočih opravičeno. Vse letošnje pozitivne pa tudi morebitne slabe izkušnje so dobra osnova za načrtovanje takih akcij v prihod- njih letih. JB TUDI OBRTNIKI NISO BREZ TEŽAV V prejšnjem tednu je obrtno združenje Ptuj organiziralo delo- vni sestanek z obrtniki, da bi se dogovorili za skupno premago- vanje težav zaradi omejitev pro- meta z motornim bencinom in plinskim oljem. Sestanka se je udeležilo blizu 150 obrtnikov, ki so opozorili na probleme, ki izhajajo iz omenjenih omejitev. Poseben problem pa je oskrba z repromaterialom. Največ so razpravljali o začas- nih navodilih za izvajanje uredbe o omejitvi prometa z motornim bencinom in pHnskim oljem, ki različno prizadene posamezne panoge obrti. Za servisno dejav- nost obrti je bilo z navodili določeno, da je možno dobiti gorivo največ v količini 80 od- stotne porabe v enakem obdobju leta 1981. Dileme so bile okrog dela na terenu, kjer je po na- knadnih navodilih obveljalo, da tudi obrtniki, ki delajo na terenu, lahko uveljavijo podobne količi- ne kot obrtniki, ki opravljajo servisne dejavnosti. Trenutno je veliko problemov tudi glede segrevanja delovnih prostorov. Obrtniki kljub dolgi čakalni dobi niso dobih niti premoga niti kurilnega olja. Po prioritetni listi namreč obrtniki pridejo šele v četrti sektor porabe — lo je v široko potrošnjo. Pribritetno listo pa je sestavil sekretariat za energetiko SR Slovenije. Obrtniki se pri tem vprašujejo ali so sestavljalci prednostne liste pozabili na 24 tisoč ljudi, ki delajo v obrti in ne morejo sprejeti, da se jih uvršča v kategorijo »navadnih gospodinj- stev«. Obrtniki so tudi predlagali, da bi IS SO Ptuj opredelil spodbude za tiste obrtnike, ki bodo izvažali.*. Glede obveznega depozita pri prehodu meje .so menili, da bi obrtnike morali upoštevati in jih tudi oprostiti depozita, ker v tujini nabavljajo potreben repro- material, ki ga doma ni. Predla- gajo, da bi bilo najbolje in tudi najbolj upravičeno, če bi.že ob prevzemu potrdila o upravičeno- sti uvoza repromateriala, dobili tudi potrdilo o oprostitvi plačila depozita. Ptujski obrtniki tudi ugotavlja- jo, da je ptujska trgovina zelo slabo založena s potrebnimi repromateriali za določene de- javnosti v primerjavi z Maribo- rom in drugimi mesti. Po njiho- vem mnenju bi morali imeti podobno založenost s tem mate- rialom kot drugi, če material je in če ni »drugih vzrokov«. Širše .so razpravljali tudi o posledicah zmanjšanega obsega proizvodnje, če zasebnega dela obrti ne bomo izenačili z družbe- nim in če restrikcij ne bomo vsi upoštevali. Obrtniki tudi predlagajo zmanjšanje določenih stroškov in sicer v primerih, ko .se izvajajo dela na terenu. Gre za t. im. camp prikolice, ki bi jih obrtniki lahko v takih primerih uporabili, vendar jim uporaba le-teh upra- va za družbene prihodke ne šteje med stroške obratovalnice. Z uptirabo camp prikolic bi se lahko ognili tudi dnevnemu vra- čanju delavcev in bi tudi s tem prispevali k varčevanju. .Med številnimi predlogi obrt- nikov za premagovanje sedanjih težav, je tudi priporočilo KBM — poslovni enoti v Ptuju, da bi skladno s pravilnikom o krediti- ranju malega gospodarstva v sedanjem obdobju dala prednost kreditom za nabavo repromate- riala. ne pa nabavi osnovnih .sredstev. Na tem sestanku so predstav- niki obrtne zadruge Panorama znova opozt)ri!i na problem pla- čevanja davčnih obveznosti. Kupci zadruge namreč v 95-tih odstotkih poravnavajo obvezno- sti z vrednostnimi papirji-meni- cami. Menice pa uprava za družbene prihodke ne priznava kot plačilno sredstvo. Nujno bi bilo. že zaradi boljše likvidnosti zadruge, da se sedanji rok 8 dni, podaljša na 45 dni. Glede na možnosti, da se bo promet obratovalnic v zadnjem četrtletju zmanjšal, manjši pa bo tudi v prvem četrtletju 1983, je bilo z upravo za družbene pri- hodke dogovorjeno, da se davčne akontacije zmanjšajo sorazmer- no z dejanskim poslovanjem obratovalnice. Na razgovoru z obrtniki so sodelovali tudi predstavniki uprave za družbene prihodke občine Ptuj. predstavnik izvršne- ga sveta in predstavnik Zveze obrtnih združenj Slovenije. Več vprašanj prihaja na obrt- no zadrugo tudi od popoldanskih obrtnikov. Zanje bo zadeve reše- vala sicer zadruga, vendar smo v primeru, da popoldanski obrtnik z njo tudi trajno poslovno sode- luje. Vsi drugi pa se morajo s prošnjami obrniti na upravo za družbene prihodke. V sedanjih omejitvenih pogo- jih gospodarjenja, je tudi obrt dobila potrebno družbeno pod- poro in pomoč, kar zadeva odgovorne v ptujski občini. Seve- da pa bo potrebna določena strpnost in tudi medsebojna pomoč. Pokazalo pa se je, da se tega obrtniki močno zavedajo in že sedaj skupno nastopajo in skupno rešujejo določena vpraša- nja. MG SLABŠI REZULTATI GOSPODARJENJA Po podatkih SDK se v devetih mesecih letošnjega leta vrednos- tni rezultati gospodarjenja v ptujski občini slabšajo. Zadnji udarec je seveda prispevala še devalvacija. Sicer pa se krepi tendenca porabljenih sredstev, saj .so samo za amortizacijo porab- ljena sredstva večja za 29 odstot- kov, (v primerjavi z enakim ob- dobjemlani)medtemkojecelotnr prihodek v gospodarstvu višji le za 27 odstotkov. Povečale so se tudi izgube, kar za 56 odstotkov ali v znesku 94.5 milijona. Sedaj ima- mo v gospodarstvu 8 zgubašev, v negospodarstvu pa 2. .Med dosedanjimi zgubaši so bili nekoliko uspešnejši v TOZD Elektronika, kjer so polletno iz- gubo 45 milijonov ob develme- sečju zmanjšali na 29.5 milijona. Skrajna je tudi zadolženost ptuj- skega gospodarstva, saj daje sedaj 62 odstotkov sredstev več za ob- resti kot v enakem obdobju lani, povrhu tega pa gre v glavnem za kratkoročne kredite z neugodnimi pogoji vračanja. Čisti dohodek je za 17 odstotkov večji nasproti lanskemu, od tega .so v gospo- darstvu namenili za osebne do- hodke 25 odstotkov več sredstev kot lani. Tudi skupna poraba v združenem deluje za 19odstotkov višja, čeprav bi nioraio biti obra- tno. Akumulacija je nižja, v po- rastu pa so neplačani dohodki. Ugotovljeno je tudi slabšanje fi- nančnenli.scipline. Skratka rezul- tati gospodarjenja so slabši kot je bilo predvideno v resoluciji. Tako je v kratkem podal oceno gospodarskih gibanj v občini za 9 mesecev, JanKO Bezjak, predse- dnik izvršnega sveta SO* Ptuj na ponedeljkovem posvetu z direk- torji OZD s področja negospo- darstva. Nujni so skrajni napori delavcev, da zvišajo produkti- vnost, da se še bolj usmerjajo v izvoz, pa seveda na drugi strani, da porabo zmanjšajo kokikor se da. Na posvetu so razpravljali tudi o rcsolucijskih ciljih za leto 1983, ki so podobni letošnjim, zahtevajo pa .še večjo odgovornost pri ure- .sničevanju in čim manj odstopanj. Investicije bodo ostale na letošnji ravni, rast o.sebnega dohodka pa bo za polovico manjša od rasti realnega OD. Skupna poraba naj bi za 10 odstotkov zaostajala za rastjo dohodka, na izvoznem področju pa moramo doseči 12 odstotno povečanje, predvsem na konvertibilno področje. Izredno pomembne pa so naloge kmetij- cev v borbi za večje pridelovalne površine in za proizvodnjo več hrane. Na posvetu so razpravljali tudi o prehodu na poznejši delovni čas in pri tem ugotovili, da so se do sedaj pojavljale različne nepre- mišljene poteze, kljub temu pa se je večina delovnih organizacij, kjer ne delajo na izmene odločila za poznejši pričetek dela. Največ jih je prestavilo začetek delovnega časa za 1 uro. Vse skupaj bo treba seveda uskladiti še z avtobusnimi prevozniki in problemov ne bi smelo biti. Sicer pa bo čas še pri- nesel svoje zahteve. Njihovo upravičenost pa bo treba dvakrat pretehtati. M.Ozmec V SIS bo možna le enoodstotna letna rast sredstev Združeno delo bi moralo dobi- ti že koncem meseca oktobra predlog samoupravnih sporazu- mov o temeljih planov do leta 1985 z vsemi potrebnimi spre- membami, ki jih narekujejo zaos- trene gosp<:)darskc razmere in rezultau gospodarjenja. Vendgr iz nekatenh objektivnih razlogov lega roka ni bilo mogoče upošte- vati. S spremembami in dopolnitva- mi temeljev planov v leto.šnjem letu smo začeli na osnovi doku- mentov, ki so jih delavci spreje- mali v decembru teta 1980. Spremembe zakonskih predpisov in druga neugodna eosrK>darska gibanja v naslednjih dveh letih .so lo spremembo tudi pn^gojevala v tem srednjeročnem obdobju. V mesecu jiiliju so vse skupščine samoupravnih interesnih skup- nosti družbenih dejavnosti spre- jemale osnutke samoupravnih sporazumov sprememb in dopol- nitev teh planov, ki so bili v javni ra/pravi do 15. .septemb.ra. Na le osnutke ni bilo nobenih pri- pomb. Gre pa predvsem za nistvcne spremem De v stopnji rasli sredstev za skupno porabo. V letu 1980 smo v temeljih planov načrtovali še, da bodo skupna sredstva za družbene dejavnosti rasla po poprečni letni stopnji 3.9 odstotka. Kasnejša gospodarska gibanja v začetlcu tega srednjeročnega obdobja in ptKiatki zaprvo polletje letošnje- ga leta .so kazali možno rast le j2, odstotka. Prišlo pa ie do ponov- nih sprememb in tako je komite za družbenoekonomski razvoj in planiranje pri skupščini občine Ptuj ocenil, da ta rast za obdobje od leta 1983 do 1985 ne bo taka in bo za družbene dejavnosti lahko v poprečju le en odstotek. Na osnovi lega pripravljajo stro- kovne službe nove izračune in usklajevanja, s čimer znižujemo pt>prečno letno rast za več kot 1.3 odstotke. Upoštevajoč gospodarsko si- tuacijo in najH^re za njeno stabili- ziranje so zožitve ze sprejetih Rrogramov nujne, zato bo potre- en" močan selektivni pristop v posameznih samoupravnih inte- resnih skupnos.iih in v nekaterih je možna celo krčitev obstoječega programa. Res pa je tudi. da dobivamo precejšnja solidarnostna sredstva za izobraževanje, otroško var- stvo, zdravstvo in stx;ialno skrbstvo, zaradi česar bo potreb- no zadržati določeno raven, da ne bomo pti skupni prispevni stopnji padli še nižje, saj smo že sedaj na repu med slovenskimi občinami. Glede na solidarnost- na sredstva pa bi vendarie kaza- lo, da smo vsaj v povprečju prispevnih stopenj v SR Sloveni- ji. Dejstvo je tudi. da v Ptuju že vsa teta dosledno znižujemo prispevne stopnje na osnovi po- računanih presežkov, letos tudi v celoti up<:)števamo zakon o pora- čunu presežkov in že med letom ugotavljamo stanje in ga vsklaju- iemo z dogovorjenimi programi Vimerjavo z ostalimi obanami pa bi lahko imeli realno le. če tudi drugod tako dosledno pora- čun a vajo presežke. mš MELIORACUA PESNIŠKE DOLINE | Končno začetek O melioracijah — pridobivanju novih obdelovalnih površin v ptujski občini smo letos že precej govorili in pisali. Na vsehsestankih, kjer je bilo govora o kmetijstvu je potekala tudi kritična razprava o neure- sničevanju melioracijskih načrtov. Resnica je, da smo na tem področju v precejšnji zamudi, ker pa seje sedaj vse dokončno uredilo, lahko pri- čakujemo, da bomo zamudo nadoknadili. V kmetijski zadrugi Ptuj so uspeli pred dnevi zaključiti finančno konstrukcijo in pridobiti dovo- ljenje za izvedbo melioracij za nekaj nad 600 hektarov, v skladu s planom za letošnje leto. Kljub pozni jeseni upajo, da bo dobršen del teh površin tudi urejenih. Z začetkom novembra so pričeli z melioracijskimi deh na dveh območjih — Gočova, Biš in Levajnci, na vsakem območju bo zajetih v melioracijo 110 hektarov. V Levanjcih je izvajalec del gradbeno podjetje 14. oktober iz Gornje Radgone, na območju GoCove in Biša pa Vod- nogospodarsko tH)djetje Maribor. V pogodbah z izvajalci je predvideno, da bodo zemeljska dela zaključena do konca leta ah najpozneje do 27. januarja. V drugi polovici marca in v začetku aprila bodo položili drenažne cevi. Sledilo bo oranje in osnovno gnojenje, nakar lahko z začetkom maja že pričakujemo na teh površinah setev. Prvo leto bodo na vseh teh površinah posejali koruzo. Melioraciji na omenjenih območjih bo sledila ureditev meloracij- skega območja Hvaletinci na površini 360 hektarov, v Svetincih bo zajetih v melioracijo 34 hektarov in v Velovlaku 23 hektarov zamočvi- rjenih zemljišč. Seveda bodo te površine dokončno urejene v naslednjem letu, kar pa ne pomeni, da bo zaradi tega v zaostanku plan meUoracij v letu 1983. JB DELEGATSKA ODGOVORNOSni Če na kratko anaUziramo delovanje delegatskega sistema misUm, da lahko enoglasno ugotovimo, da je z uvedbo delegatskega sistema narejen velik korak naprej v našem družbenopolitičnem in samoupra- vnem odločanju, z ozirom na prejšnji poslanski oz. odbomiški sistem. Odločitve so realnejše, ker o njih razpravlja mnogo več ljudi in ima tako vsakdo možnost, da izrazi svoje mnenje, oziroma postavi svoje stališče, kar je bilo v prejšnjem sistemu mogoče v mnogo manjši men. Vendar moramo kljub neslutenim možnostim, ki jih daje sistem vsem delovnim ljudem in občanom pri uveljavljanju njihovih pravic ugotoviti, da le-to marsikje še ni zaživelo kot bi moralo. Omenim naj samo veliko neodgovornost delegatov skupščine zbora uporabnikov in zbora izvajalcev Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj. kije bila skUcana za sredo, 20. oktobra 1982, ob 8. uri. Lahko rečem, daje okoU 30 ljudi opravljalo denar in čas po nepotrebnem in to ravno v tem trenutku, ko govorimo o čimvečjem in smotrnejšem var- čevanju in to ravno na račun nesklepčnosti, oz. neodgovornosti dele- gatov iz posameznih delovnih organizacij. Po nepotrebnem zapravljanju časa in denarja in po ugotovitvi nesklepčnosti skupščine smo se dogo- vorili za ponovni sklic 27. oktobra ob isti uri. Zaradi pomembnosti dnevnega reda in urgenci na posamezne delegacije seje »stara pesem« zopet ponovila. Verifikacijska komisija za ugotavljanje sklepčnosti je ugotovila, da manjkajo štirje delegati zbora uporabnikov in tako bi lahko navzoči delegati ponovno odšU na svoja delovna mesta z dvourno zamudo. K sreči je v sejni sobi Še telefon, daje predsednik skupščine poklical odgovorne v najbližjih delovnih organi- zacijah, ter jih lepo prosil, če lahko pošljejo svoje delegate na skupščino. Po ugotovitvi sklepčnosti smo nazadnje le uspeli sprejeti pomembne sklepe skupščine. Menim, da bi lahko delegati uj)oštevah vsaj točko v dnevnfem redu, ki seje nanašala na potrditev cen novozgrajenih stanovanj v coni A. kjer že nestrpno čakajo družine na ključe stanovanj. Pred vrati je zima, selitev pa je zelo težka in neprijetna stvar. Se posamezniki ne zavedajo, da zaradi svoje neodgovornosti otežkočajo in zavirajo delo sami samoupravni stanovanjski skupnosti občine, kajti le-ta mora čakati na potrditev predlaganih sklepov, da lahko nadaljuje z delom. ^ Dokler bomo delali tako in gledali vsak le na svojo korisi in družbeno »nepomoč«, do takrat bomo pri nas težko govorili o humanosti človeka do č oveka, najmanj pa še o družbenem samoupravljanju. Mislim, da bi v tem težkem času lahko vsak posameznik prispeval svoj delček (četudi ima on že vsega dovolj) in složni bi lažje prišli do željenega in potrebnega cilja. Mira KARNEŽA OPLOTNICA VELIKO ZALEDJE LESA OBVEZUJE Gozdno gospodarstvo Oplot- nica upravlja s skupno 5435 hektarji gozdov. Ti so predvsem na obm.očjih med turistično re- kreativnim centrom Rogla, čez območje planinskega doma Pe- sek pa vse do počitniškega doma Zarja na mariborskem Pohorju. V upravljanju imajo tudi nekaj gozdov v dolinah Cigonca in Polskava ter na Boču. To je, še posebno za današnji čas, gotovo zelo bogalo področje, kar pa ne' pomeni, da .so lahko upravljalci kot tudi drugi koristniki do tega bogastva brezskrbni, še posebno, ko gre za ohranjanje in vzgajanje novih gozdnih površin. Obširna gozdna bogastva predstavljajo velik kapital in močno lesno ozadje Gozdnega gospodarstva Oplotnica, kjer je zaposlenih blizu 130 delavcev, katerih os- novni vir dohodka je prav načrt- no izkoriščanje gozdov. V njih je največ iglavcev, v nižinskem delu pa je tudi precejšnja masa listav- cev. Takšno bogastvo pogojuje tudi razvoj lesne industrije na območju Oplotnice in na širšem prostoru občine Slovenska Bisln- ca, kjer deluje trenutno kar pel delovnih kolektivov večina v predelavi in tudi finalizaciji lesa. Z lesom iz Gozdnega gospo- darstva Oplotnica zalagajo ko- lektive v občinah Slovenska Bi- strica in Slovenske Konjice. Ne- kaj lesa pa namenjajo za predela- vo tudi tovarni papirja in celulo- ze v Krškem in tovarni impregni- ranih drogov v Hočah. S svojim lesom zalagajo tudi slovenske premogovnike kjer ga uporabijo za ixxipornike. Pri Gozdnem gospodarstvu Oplotnica se lahko pohvahjo tudi z visoko storilnostjo, saj v obdob- ju enega leta posekajo tudi 22.500 kubičnih metrov iglavcev in 10.600 kubičnih metrov hstav- cev. Uspešnost poslovanja te organizacije zagotavlja tudi la- stni prevoz lesa iz krajev poseka do potrošnika. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Tovarna stavbnega pohištva, danes TOZD LIP Oplotnica, se je prav po zaslugi bogatega zaledja razvila v močan in sodoben kolektiv. OBVESTILO VSEM OBRTNIKOM V PTUJSKI OBČINII ObrtfK) združenje Ptuj obvešča svoje člane, da so uradne ure za stranke er^rat tedensko in sk:er ob ponedeljkih od 14,30 do 20. ure na sedežu obrtnega združenja, Vošnjakova uli- ca 13. V tem času bo na sedežu združenja delal tajnik združenja, •fo bodo urejeni vsi prostori združenja, bomo dotočili nov deiovni čas za stranke. Obrtno združenje PTUJ 6 - IZ naSih krajevnih skupnosti 11. november 1982 — V KS NA OBMOČJU OBČINE ORMOŽ Priprave na volitve v samoupravne organe \ v večini krajevnih skupnosti na obovmočju občine Ormož se izteka; mandatna doba samoupravnim organom, zato bo treba izvoliti nove, zla-; sti odgovorno pa je kadrovanje predsednikov svetov in skupščin krajevnihj skupnosti. 1 O tem je bila razprava na zadnji seji koordinacijskega odbora za uskla-; jevanje dela krajevnih skupnosti v občini Ormož. Dogovorili so se, da ho-\ do volitve v samoupravne organe krajeVnih skupnosti izvedli v februarju j prihodnjega leta, čas do takrat pa je treba temeljito izrabiti za vsebinske,-! kadrovske in organizacijske priprave. Ponekod bo treba uskladiti, ^ spremeniti in dopolniti statute krajevnih skupnosti, prav tako bo treba i pripraviti in sprejeti spremembe in dopolnitev družbenih planov KS za ob- j dobje 1981—1985, saj jih je treba uskladiti s spremembami in dopolnitva-^ mi občinskega družbenega fdana in družbenih planov samoupravnih inte^ resnih skupnosti tako družbenih dejavnosti kot materialne proizvodnje, i skratka — uskladiti jih je treba s stvarnimi možnostmi, ki nam jih nare-j kujejo zoženi pogoji gospodarjenja in ukrepi ekonomske stabilizacije. - Več odgovornosti nekaterih posameznikov; Tako kot v drugih krajevnih skupnostih v ptujski občini, ie akcija, NNNP potekala tudi v Vidunu pri Ptuju. Pozornost so posvetili predv-! sem pozami varnosti in vzgoji v cestnem prometu. J Ob 8. uri so osnovnošolci izraznih Solo. Zelo pohvalno, saj so bili; vsi mladi zunaj šolskih prostorov prej kot v minuti. N&to so gasilci iz. G D Videm in Tržeč prikazali, kako pogasiti požar. Zal bi se lahko^ tukaj kritično ustavili. Namreč gasilci, kljub opremi, s katero razpola-i taio, niso bili ustrezno obuti, precej jih je na ta dan tudi delalo, zato soj ili številčno okrnjeni. Mladi, ki so bili določeni za pomoč gasilcerrij svoje naloge niso opravili zadovoljivo in rečemo lahico, da nekateri! tudi kaidosti o gasilstvu ne vedo. Kljub temu je hitrost in volja opravi-^i la vse. Čeprav je električaijev v krajevni skupnosti kar precej, tokrat ni; bilo nobenega, ki bi izklopil električni tok, da bi gasilci lahko bolje iii; varno delah. Zaradi te pomanjkljivosti seveda niso mogli prikazati; nekaterih točk, ki so bile v načrtu. Pohvaliti velja civilno in narodno zaščito, predstavnice Rdečega! križa, ki so svojo nalogo zelo dobro opravili. V primeru da bi katera družina ostala brez štrene nad glavo, je bilo predvideno, da se zatečejo] v dvorano, kije dokai velika ali pa v prostore krajevne skupnosti. i Rečemo lahko, daje akcija dokaj dobro uspela, kljub pomanjklji-i vostim, ki so nastale, vendar so se tisti, ki so količkaj pripomogli k uspešnosti, v določenem težavnem položaju dobro znašli, pac kakor so\ vedeli in znali. Ostane nam realno upanje, da bodo letošnje napake naj vaji prihodnje leto odpravili in da bo resnost nekaterih posameznikov- večja. J. Hvalecj SLOVENSKA BISTRICA OB DNEVU MRTVIH SVEČANOSTI V VSEH KRAJIH V občim Slovenska Bistrica so se že pred dvema letoma odločili, da ne bo več osrednje občinske slovesnosti ob Dnevu mrtvih, kar je povečalo aktivnosti pri organiziranju teh svečanostih v vseh krajevnih skupnostih. Tudi letos je bilo tako v vseh krajih občine že dan, ponekod pa tudi prej, žalna slovesnost ob spominu na padle borce NOB in pomembnejše krajane. Ob teh priložnostih so mladi osnovnih šol,k^rganizacij ZSMS iz KS in delovnih kolektivov obiskali spominska obeležja NOB, jih uredili in ob njih pripravili tudi krajSe kulturne programe. V te aktivnosti so se vključevale tudi vse krajevne in druge organizacije. V občini Slovenska Bistrica ni osnovne šole, ki ne bi imela naloge skrbeti za vsaj eno grobišče ali spominsko obeležje iz NOB v svojem kraju. Za to so se odločili učenci šol tudi v okviru aktivnosti (sanjanja in pienašanja tradicij NOB Na osrednji komemontcijl na pokopaJiščo v Slovenski Bistrici. prihodnjim rodovom. Pri tem jim pomagajo tudi prizadevni člani mla- dinskih organizacij in organizacij ZZB NOV v posameznih krajevnih skupnostih. Ne samo ob Dnevu mrtvih, največ grobov in spominskih obeležij je lu-ejenih tudi skozi vse leto, saj se zavedajo, daje ohranjanje tradicij NOB stalna in ne samo občasna naloga. V občinskem središču Slovenska Bistrica so družbenopolitične or- ganizacije, skupščina občine in krajevne skupnosti mestnega območja pripravile osrednjo komemoracijo v nedeljo, 31. oktobra dopoldne pri spominskem obeležju in grobu padlih junjikov iz NOB, na pokopališču v Slovenski Bistrici, kjer je sodelo%-ala tudi sindikalna godba na pihala DO IMPOL in vojaki gamizije Pohorski bataljon Slovenska Bistrica. Posebna delegacija je položila voiec pred spomenik NOB v središču Slovenske Bistrice. Tudi v drugihkrigihobčine so žalne svečanosti izvedli že v soboto ali nedeljo, saj je na Dan mrtvih veliko občanov odšlo na grobove svojcev v druge oddaljenejše kraje v občini pa tudi izven nje. Vsa pokopališča v občini Slovenska Bistrica so bila skrbno urejena. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat mmi m/mm ks juršmci PRAZNIK POVEZALI Z AKCIJO NNNP v spomin na padle domačine dr. Metoda Spindlerja, Franca Toplaka. Alojza Zormana na druge žrtve NOB s tega območja, so v soboto praznovali v Juršincih svoj sedmi krajevni praznik. Pra- znični utrip so uspešno povezali z aktivnostmi v okviru akcije Nič nas ne sme presenetiti. V vaji so sodelovali pripadniki civilne in narodne zaščite ter drugi krajani. Svoje aktivnosti je prikazala in preizkusila na vaji tudi enota z radiološko, biološko in kemično zaščito z območja sosednje kraje- vne skupnosti Polenšak. V okviru šolskega obrambnega dneva so se izkazali tudi učenci osnovne šole Slovenskogoriške čete Juršinci. Na slavnostnem zboru kraja- nov in udeležencev vaje je po- veljnik krajevnega štaba civilne '.aščite Simon Toplak poročal o poteku vaje predsedniku skup- ščine KS Ignacu Hrgu. Predse- dnik sveta KS Janko Matjašič pa je v slavnosmem govoru obudil spomin na padle in razdenil do- sedanje in v prihodnje začrtane aktivnosti od graditve telefoii- skega in vodovodnega omrežja, modernizacije cest do uresniče- vanja drugih nalog, ki jih uresni- čujejo z lastnimi sredstvi in pri- zadevanji ter s pomočjo širše družbene skupnosti. K prazniku in uspešno izvedeni akciji NNNP jim je v imenu zbranih gostov, skupščine občine, družboiopoKtičnih organizacij in občinskega štaba civilne zaščite čestital izvršni sekretar komiteja OK ZKS Ptuj. Feliks Bagar ki je obenem tudi poveljnik obč. štaba CZ. Poudarilje. da so dosedanji in prihosebno njenega središča Slovenska Bi- strica. Aktivnosti v smeri bogatenja znanja in pripravljenosti obča- nov, predvsem na področjih pro- tipožarne varnosti in prometne preventive, so potekale v občini Slovenska Bistrica že od letošnje spomladi, ki je koordinacijski odbor za SLO in DS pri predsed- stvu občinske konference SZDL Slovenska Bistrica opredelil gla- vne usmeritve letošnje akcije. Te so bile usmeijene predvsem na dve bistveni področji, prvo je bilo delo na osnovnih šolah in drugo aktivnosti v delovnih kolektivih in krajevnih skupnostih. Od spomladi do danes so na osnovnih šolah v tej smeri orga- nizirali številna tekmovanja, po- hode in druge aktivnosti s pod- ročja ljudske obrambe. NaučiU pa so se tudi nekaterih vojaških ve- ščin ter vključevanja najmlajših kot tudi drugih občanov v pro- metne in protipožarne aktivnosti. V delovnih organizacijah pa so v tem obdobju posvetih posebno pozornost varstvenim ukrepom in urejenosti prometnih tokov v vseh večjih in manjših kolektivih. Za področje krajevnih skupnosti so bili izdelani sporedi in programi akcij, ki pa bodo, če hočejo 2:ago- toviti prvi rezultat letošnje akcije, morale potekati tudi skozi vsa prihodnja obdobja. Akcija NNNP z letošnjo^sebi- no je prav gotovo prava šola za življenje vsakeaa posameznega občana in tudi skupnc»ti. 2^to pa tudi ni čudno, da so ji v občim posvetili toUko pozornosti, saj so bili njeni odgovorni nosilci ko- miteji za SLO in DS. Prav po nji- hovi zaslugi, pri čemer pa ni mo- goče zanikati zaslug tudi nmogih organizacij, društev in posame- znikov, seje samo v letošnjem letu v bistriški občini usposobilo veliko število pripadnikov civilne zašči- te. V vseh krajevnih skupnostih pa že organizirano deluje narodna zaščita. Med akcijami je potrebno še posebej pohvaliti izvedene v de- lovnih kolektivih IMPOL, Steklo, Tovarni olja in tudi v osnovni šoli Minka Namestnik iz Slovenske Bistrice in nekatere, ki so jih iz- vedh po krajevnih skupnostih, s^ so p>okazale visoko mero znanja in sposobnosti. Osrednja manifestacija, s tem pa tudi najvišja stopnja prikaza usposobljenosti občanov na pod- ročju požarne varnosti in prome- tne zaščite, pa je bila prikazana v soboto, 23. oktobra pri stadionu v Slovenski Bistrici, kjer je bila ak- cija namenjena obč^om kot učna ura. Ti niso bih samo opa- zovalci, ampak so se v njej tudi aktivTio udeleževah. Nodka osrednje občinske akcije so Mi svet za preventivo v cestnem prometu pri SO Slovenska Bistri- ca, prometna milica, gasilci, reše- valna služba, člani avtomoio društva Slovenska Bistrica in družbenopK)litične organizacije občine. Na tej vaji so uspešno prikazali, kot uvodno točko, primer vedenja cicibana na kolesu v prometu, reakcijo vinjen^ koksaija, ne- osvetljeni traktor, vprežni voz, preobremenjena moloma vozila. Posebno pozornost pa je pritegnil trenutek prometne nezgode s po- žarom avtomobila, kjer so svoje spretnosti prikazali prav vsi: pro- mema milica, gasilci, reševalne službe, ekipe prve p>omo6 in drugi. Bila je to prava šolska ura, iz katere si je lahko vsak udeleže- nec in tudi opazovalec osvojil najboljši poduk ponašanja v pro- metu in posledic ter reševanja ži- vljenj ljudi in premoženja. Dopolnitev te akcije pa je bil uspeh prikaz gašenja velikega »požara« v delovnem kolektivu LIP Slovenska Bistrica, na kate- rem so sodelovala prav vsa gasil- ska društva bistriške občine. Kljub temu, da j^e bila osrednja vaja uspešno izvedena, je to samo del naše v^odncvne resničnosti. v katero je vključen vsak posa- mezni občan ne samo v tem letu, ampak skozi vse življenje, zato si v občini Slovenska Bistrica priza- devajo s podobnimi aktivnostmi nadaljevati tudi v prihodnje, saj se dobro zavedajo, da Do samo pou- čen in usposobljen občan lahke obvaroval sebe in okolico pred nepredvidenimi situacijami. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Kar najhitreje in najučinkoviteje >e bilo polraha» ii pMMnfenega av- tomobila rešiti ljudi. Ko pa se je pojavil še poiv, a» itbji fMJf poluucali tudi gasilci. Trenutek iz oa^dnje občinske vaje v ^venski Bistrici. Praznik KS Pohorski odred v krajevni skupnosti Pohorski odred, največji K S v občini Slovenska Bistrica, so v četrtek, 4. novembra pripravili v okviiu praznovanja praznika K S sve- čano sejo skupščine, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti. Slavnostna seja je bila v avh osnovne šole Po- horski odred v Slovenski Bistrici ob 17. uri. to pa je bila priložnost, da se je kar največje število prebi- valcev te KS širše seznanilo z doseženimi delovnimi in razvojnimi rezultati krjyevne skupnosti in tudi nalogami, pred katerimi se ta KS nahaja. Ob tej pnložnosti so nekaterim najprizadevnejšim kraja- nom podelili tudi posebna priznanja za minulo delo na družbenopolitičnem in tudi na področju krajevne samouprave. V kulturnem programu, ki so ga ob tej priložnosti pripravili učenci osnovne šole Pohorslici odred, ci- cibani Vzgojno varstvene organizacije Oton Zu- pančiča dijaki kovinarsko metalurške šole. mladina KS Pohorski odred, učenci glasbene šole Slovenska Bistrica in pihalni orkester sindikalne konference DO IMPOL Slovenska Bistrica. Viktor Horvat ZAKLJUČEK NNNP V KS ZAVRČ PROTIPOŽARNI PREGLEDI Zaključdc akcije Nič nas ne sme presenetiti so v krajevni skupno&d Zavrč izvedli v soboto, 6. novem- bra dopoldan. Tako je devet štiričlanskih ekip (s^egkdalo večje zgradbe in gospodarska poslopja ter ugotavljalo siopnjo protipožar- ne varnosti. Ekipe so sestavljali pripadniki civilne in narodne za- ščite, po pregledu pa so lastnikom predali zapisnik, njihove ugotovit- ve pa bodo uporabili tudi za iz- delavo ocene stopnje požarne varnosti v krajevni skupnosti. Po pregledih so pri domu gasil- cev izvedli vajo z udeležbo gasilske trojke starejših in pionirske deseti- !K, občani pa so si lahko ogledali tudi razstavo gasilske opreme. Pr- va ocena je, da je akcija uspela. Ob tem pa je potrebno dodati, da so v okviru akcije mladi v prej- šnjem tednu izvedli akcijo zbiranja odpadnih surovin (jeklenih odpad- kov in bele tehnike). L k. TEDNIK — 11. november 1982 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 ■■VIDA ROJiC KAJ RAZKRIVAJO PISANA SPOROČILA IZ VOJNIH DNI Da bi seznanili naše bralce z zgodovino osvobodilnega boja med nemško nacistično okupacijo Jugoslavije, smo objavili že veliko člankov o njem. Kdor jih je prebiral, sije lahko ustvaril vsaj pribhžno sliko o tistih hudih časih, ki jih je preživljalo ljudstvo ptujskega okraja pod nacistično peto. Spoznal je, kako so Nemci brezobzirno zatirali osvobodilni boj. Kako so streljali ali pošiljah v taborišča vse tiste, ki so .sodelovali v osvobodilnem boju, če so njihovo delovanje odkrili. In to .se jim je žal v veUki meri posrečilo. Zgodovino osvobodilnega boja v ptujskem okraju prikazujejo izjave ljudi, ki so delovali v Osvobodilni fronti in v partizanskih enotah na našem območju ter arhivski dokumenti pisana sporočila. Največ arhivskih dokumentov, ki pričajo o osvobodilnem boju v ptujskem okraju, je shranjenih v arhivu oddelka ljudske revolucije Pokrajinske- ga muzeja v Ptuju. Njihova kratka vsebina je bila objavljena v Ptuj- skem zborniku II. Izšel je leta 1962. Precej dokumentov, ki govore o osvobodilnem boju v ptujskem okraju, hrani tudi arhiv Muzeja narod- ne osvoboditve v Mariboru. Večino teh dokumentov iz leta 1942 smo objavili letos spomladi v našem listu. Z njimi smo obudih spomin na pomembne dogodke pred štiridesetimi leti. Danes pa pričenjamo objavljati vsebino dokumentov, kijih hrani zgodovinski arhiv Centralnega komiteja KPS v Ljubljani. Prvi pomemben dokument, ki omenja osvobodilno gibanje v tedanjem ptujskem okraju je iz leta 1943, vsi drugi, kijih navajam pa so iz leta 1944. Iz leta 1943 je pismo pokrajinskega komiteja KPS za severno Slovenijo (PK KPS), tovarišici Anici (Cvetka Praprotnik — op. avt.) napisano prvega decembra. Seznanja nas, da je poslal pisec pisma okiobra 1943, ko se je mudil na Pohorju iz Pohorskega bataljona na teren več novih političnih delavcev. Na Dravsko in Ptujsko polje je napotil Jožka in Toneta (Milko Golob-Jožko in Franc Belšak-Tone — op. avt.). Jožko je bil sekretar ceUce v četi Pohorskega bataljona in namestnik političnega komisarja čete. V partizanih je bil že več mese- cev, kjer je dokazal predanost Komunistični partiji. »Tudi Tone gleda na Partijo kot na najbolj napredno revolucionarno silo slovenskega naroda«, čitamo v pismu in še, da so ga pred odhodom na teren sprejeU za kandidata KP. PK KPS naoča v pismu, da je Anica odgovorna za delo OF v ptujskem okrožju, kar vesta tudi Tone in Jožko, katerima pošilja hčera turo preko Pohorskega bataljona. Iz Pohorskega bataljona so javili, daje od 10. novembra prekinjena zveza z oberna. Anica naj sporoči oceno njunega dela. Pismo zaključuje pisec z vestjo, da si plava garda, ki jo vodi Jože Meloher, prizadeva prodreti med ljudi. Meloher se baje že precej dolgo skriva na Dravskem polju. (Pismo je brez podpisa). V poročilu PK KPS za Štajersko s podpisom Viktorja Stoparja, naslovljeno na CK KPS, z dne 4. 1. 1944, čitamo med poročiU za okrožja Kamnik, Litija, Revirji, Savinjsko, Celje, Kozjansko, Šaleško- Mislinjsko, da organizira v ptujskem okrožju vstajo proti okupatorju Anica. Obiska! jo bo Pavle, ko bo potoval v Kozje. Omenja, da so manjše oborožene tolpe plave garde v Slovenskih goricah, Halozah in na Ptujskem polju. Plavi kradejo kmetom in se pri tem izdajajo za partizane. V poročilu PK KPS za Štajersko s podpisom sekretarja Petra Stanteta-Skale, napisanem 19. 1. 1944 — CK KPS zvemo, da je odšla v ptujsko okrožje Štefka (Cvetka Praprotnik — op. avt.), ki je javila, da je našla zvezo z Vojkom (Ivanom Nemcem). Dalje čitamo, da je sredi decembra 1943 odšel v ptujsko okrožje tudi Štefan (Tone Žnidarič — op. avt.). (Cvetka Praprotnik je po prihodu v ptujski okraj prevzela ilegalno ime »Štellca« — op. avt.) V dopisu PK KPS, piše, da pošilja PK Štefana na CK KPS, ker si žeH preiti v vojsko. V poročilu Ivana Nemca-Vojka — CK KPS, z dne 3. februarja 1944, beremo med drugim, da je pošiljal s Ptujskega polja fante v partizane tovariš Lazar, tovarniški delavec in simpatizer KP. Največ jih je odšlo na Gorenjsko prek Koroške. Na Ptujskem polju je čez 100 dezerterjev iz nemške vojske in mobilizirancev v nemško vojsko, ki se skrivajo, da bi odšli k partizanom. Zanje je potrebno najti zvezo za pot v NOV. Pri Vojku (Ivanu Nemcu) seje 24. oktobra 1943 oglasil Štefan (Tone Žnidarič) in znova novembra 1943. V ljutomerskem okrožju je pričela tiskati tehnika OF. Natisnila je nekaj Slovenskih Poročevalcev in letake. S tiskom je prodrla tudi na Ptujsko polje. Letaki so klicali kmete k sabotaži pri oddaji pridelkov okupatorju, pozive majorja Jonesa in vesti iz poročil radia London, ter »svobodne Jugoslavije« in posebne letake proti belogardističnemu glasilu Kri in zemlja. Na ptujskem območju so na pobudo Vojka ustanovili okrožni odbor KZM, ki organizira ZSM. Ptujsko okrožje ima osem rajonov in štiri članski okrožni odbor OF. Vojko je posredoval po stiku s Štefko njej vse svoje zveze v ptujskem okrožju. V pismu pisatelja Ivana Potrča, doma z Grajene pri Ptuju, ki gaje pisal 13. marca 1944 centralnemu komiteju KPS beremo, daje bil ob vdoru okupatorja pri vojakih v Makedoniji. Po razsulu jugoslovanske vojske seje zatekel v Ruše.'Kmalu je navezal stike s komunisti v Ptuju: Francetom Cuckom, Rudijem licem in Zvonkom Sagadinom. V Ptuj je poslal svoj radio, da bi po vesteh iz Londona in Moskve razširjali na ciklostilu tiskana poročila. Že leta 1941 so ga Nemci zaprli in poslaU v Mauthausen, nato pa na delo v Gradec, kjer se je povezal z OF. Leta 1942 je znova prišel v Ptuj. ko je okupator vrgel organizacijo OF ob tla. Cucek je bil že leta 1941 izseljen, leta 1942 pa je okupator zapri železni- čarje-komuniste, Ženko Sagadinovo, ter še druge aktiviste OF. Rudi llec je bil zaprt na Borlu, od tam so ga poslali na delo bhzu Munchena. Ko je od tam nameraval v partizane, so ga na poti prestregh in poslaU v nemško vojsko, od koder se mu je pozneje posrečilo v partizane. V Ptuju so medtem ubili Lacka in Osojnika. Ivan Potrč je odšel v ilegalo 1. februarja 1944. Iz Gradca, kjer je ustanovil odbor OF, je odšel z ženo v partizane čez Gorenjsko v Belo krajino. V pismu oblastnega komiteja za Štajersko, z dne 7. aprila 1944, naslovljenemu CK KPS beremo, da so razmejili štajerska okrožja in pripravili vse potrebno za poživitev osvobodilnega gibanja po okrož- jih. Med 14 okrožji je imenovano tudi ptujsko, ki je po tej razmejitvi obsegalo ozemlje bivšega okraja, razen rajonov Središče in Jeruzalem. Ta dva sta bila pripojena ljutomerskemu okrožju. Za v. d. sekretarja okrožnega komiteja KPS Ptuj je bil imenovan Francoz (Srečko Kimo- vec). doslej rajonski sekretar v okrožju Litija. Dalje čitamo, da bo oblastni komite KPS v kratkem poslal na okrožja obveznice narodnega p)osojila. V okrožja Maribor, Ptuj in Ljutomer pa so poslaH okrožnico z navodili za mobilizacijo v NOV. za zidanje skladišč, za sabotažo pri obvezni oddaji pridelkov okupatorju in za praznovanje 27. aprila ter l.maja. Na proslavah naj govorniki prikažejo velike uspehe Rdeče armade. Dalje prihodnjičj Ob zaključku letošnjega malega Borštnikovega srečanja Letošnja otvoritvena svečanost je bila v viteški dvorani gradu v Slovenski Bistrici. Bilo je to veliko srečanje občanov z ustvarjalci kultumega življe- nja na Slovenskem. Ob zaključku letošnjih malih Borštnikovih srečanj na območju občine Slovenska Bistrica, bi z gotovostjo lahko ocenili, da občani niso izkori- stili številnih, nemalokrat tudi izrednih priložnosti srečati se z znanimi slovenskimi kulturnimi delavci, s tem pa tudi kvaliteto kulturnih ustvar- janj v slovenskem prostoru. Ze tradicionalno Borštnikovo srečanje ima svoj odsev tudi na območju občine Slovenska Bistrica, ki ga po kvaliteti podanih kulturnih dobrin že skoraj neopravičeno imenujemo ,,malo". Prebivalcem bistriške občine prav čas malega Borštnikovega srečanja daje največje možnosti življenja s kulturo in ustvarjalci te umetnosti. Zal je že ugotovljeno spoznanje, o še vedno premajhni izkoriščenosti ponujenega, prisotno v največ primerih skozi vsa leta, odkar traja malo Borštnikovo srečanje v občini Slovenska Bistrica. Krivični bi bili, če bi to spoznanje razširili na vsa dogajanja v tem ok- viru. V sklopu prireditev so tudi takšne, ki napolnijoprireditvene prostore do zadnjega kotička, te pa so prav gotovo v manjšini, če upoštevamo ši- rok spekter kvalitetnih srečanj in prireditev. Letos so bile te v času od 22. do 29. oktobra. V skupno sedmih dneh se je na območju občine Sloven- ska Bistrica zvrstilo nad 30 prireditev in srečanj občanov z gledališkimi in drugimi ustvarjalci ter poslanci kulturnega življenja. Prireditve so bile na- menjene tudi najmlajšim v vzgojno varstvenih zavodih, osnovnih šolah, krajevnih skupnostih in delovnih kolektivih. Povsod so bili izvajalci zelo lepo sprejeti, pa čeprav v mnogih primerih ob manjšem številu obiskoval- cev, kot je bilo pričakovati in tudi želeti glede namena prireditev in kul- turnih dogajanj. V iskanju vzrokov zakaj kulturni dogodek Borštnikovo srečanje še ni dosegel širine kot si jo organizator in izvajalci želijo, se je težko opredeliti za tistega, ki bi ,,prevagal". Da je med njimi v veliki meri prisotna pre- majhna zainteresiranost občanov prav gotovo ni mogoče zanikati, saj so bile prireditve postavljene v skoraj vse sredine in krajevne skupnosti, do- bra je bila tokrat tudi informiranost občanov o programih srečanja, pa tudi cene vstopnic za nekatere prireditve niso odvračale. Gospodarske re- strikcije so dogajanjem gotovo doprinesle pomemben delež, kljub temu, da v času srečanj še niso bile tako močno prisotne. Morda pa je k zmanj- šanju obiska na raznih kulturnih prireditvah v času malega Boršnikovega srečanja vplivala tudi zmanjšana kulturna dejavnost v društvih po krajev- nih skupnostih, saj je mogoče ugotoviti, da v občini deluje samo nekaj kulturnih skupin, medtem ko prevladujejo pevski zbori. Kulturni domovi so v večini neizkoriščeni, v mnogih krajih pa jih sploh nimajo. Razgiba- nost na kulturnem področju, ki je.bila pred leti velika, je danes samo še senca. To pa je tudi dalo svoj prispevek, da se občani ne vključujejo več v tako velikem številu na kulturnem področju, čeprav je dogodek posta- vljen v jijihovo življensko sredino. Prav gotovo danes ni potrebno iskati samo kritične ocene na minuli, veliki kulturni dogodek v občini Slovenska Bistrica, saj je bilo tudi veliko prijetnih spoznanj, ki dajejo slutiti, da se bo na kulturnem področju, le nekaj premaknilo na bolje. Pohvalno bi lahko osvetlili prizadevanje na področju uveljavljanja kulture med delavci, zlasti delovni kolektiv IM- POL, osnovne šole, krajevno skupnost Leskovec, ki je uspešno pripravila letošnji osrednji dogodek — partizanski miting. V občinskem središču so se organizatorji na ta dogajanja skrbno pripravili, nekoliko manj razume- vanja pa je bilo med tistimi, katerim so bile prireditve namenjene. Organizacijski odbor malega Borštnikovega srečanja in Kuhurna skupnost Slovenska Bistrica sta skupno s predstavniki za razvoj kulturne- ga življenja v občini kljub vsemu letošnje malo Borštnikovo srečanje ugodno ocenili, kar velja tako/za visoko kvaliteto vseh izvajalcev priredi- tev kot tudi organizacijsko pripravljenost odgovornih v vseh sredinah. Osnovni zaključek pa je in ostaja, da je potrebno malo Borštnikovo srečanje v občini Slovenska Bistrica ohraniti in ga še razvijati do stopnje, ko bosta kultura in občan postala neločljivo združena. Poiskati bo po- trebno nove možnosti zbliževanja kulture in občanov vseh starosti in de- javnosti. To pa je prav gotovo velika in težka naloga. Do njegove uresni- čitve prav gotovo ne bo mogoče priti že v nekaj naslednjih letih. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Gledališče ljudske vstaje se je tokrat predstavilo v domu kulture krajevne skupnosti Leskovec. Uspeh ni izostal. IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Tapiserije v Pokrajinskem mu- zeju Ptuj se uvrščajo v dve seriji. Prva in starejša je flamska serija z začetka 17. stoletja, ki prikazuje štiri prizore iz zgodbe o Odiseju. Že iz izbora Stinh motivov lahko sklepamo, da je morala biti serija dosti obsežnejša in da se je veijetno lepo število teh tkanin izgubilo. Niti to, kar je ostalo, ni ohranjeno v celoti. Največji od štirih tapiserij (Odisej se poslavlja od Nausikae in kralja Fejakov) manjka okrasna bordura, ki je na zgor- njem in levem robu še fragmentarno ohranjena, druge tri tapiserije pa so po vsej verjetnosti doživele še večje okmitve. Tapiserije so hudo najedli tudi čas in insekti, tako da pozornemu očesu ne morejo uiti večje površine, ki so bile naknadno pošite z nitko nevtralne barve. Ker je bil na vseh štirih tapiserijah izveden regeneracijski in konzervatorski postopek, je konzervatorka lahko ugotovila, da so za ta krpanja upo- rabljali svilo slabše kvalitete in da popravilo izvira po vsej verjetnosti iz 18. stoletja. Flamski gobelin »Odisej reši Telemahu življenje« iz Pokrajinskega muzeja Ptuj (inv. št. UO 485 T); fototeka kulturnozgodovinskega oddelka F 275, foto Langerholz. Žal tudi ob postopku, ki se je odvijal lani in letos, ni bilo moč Ugoto- viti delavnice ali celo poimensko izdelovalca tapiserij. Nastale so pač ob močnem naslonu na karton. Govorimo lahko o izredno pretanje- nem oblikovanju in čeprav tkalcu ni bilo na voljo dosti barv, je znal med njimi ustvarjati prefinjene prehode in tako doseči nove tonske gradacije. Tapiserije iz te serije so izvedene na še zelo dobro ohranjeni volneni osnovi, svileni votek pa je dosti močneje načel čas. Izpostavlje- nost sočnim žarkom je povzročila tudi obledelost, ni pa mogla odvzeti sviU njenega značilnega leska. Flamske tapiserije v našem muzeju lahko brez nadaljnega uvrstimo med največje in enkratne tekstilne umetnine pri nas. Marjeta Ciglenečki Pihalni orl(ester Ptuj Ker se večkrat pojavlja v našem časopisu nepravo ime našega orkestra in to »Godba na pihala DPD Svoboda Ptuj,« želim pojasniti, da Pihalni orkester Ptuj, ki ga vadim od leta 1967, že 7 let ni član DPD Svoboda Ptuj, ampak je samostojno društvo pri Zvezi kulturnih organizacij Ptuj. Ni moj namen pisati o vzroku izstopa iz DPD Svobo- de, želim pa, da se orkester ob večkratnem omenjavanju v vašem časopisju imenuje s pravim imenom. Anton Horvat Nove arheološke najdbe v Ptuju Pri gradnji kanalizacije v Abramovičevi ulici, KS Ivan Spolenjak v Ptuju, dela izvaja Komunala, gradbeništvo in promet Ptuj, so prejšnjo sre- do naleteli v globini okoli 80 cm na stare zidine. Arheologi Zavoda za spo- meniško varstvo Maribor, ki spremljajo izkop jarkov za kanalizacijo, so ugotovili, da gre za zunanjo steno rimske zgradbe. Odkopani del stene je dolg 5 m, ob njem je posebna zanimivost — dobro ohranjen kanal 70 x 60 centimetrov v dolžini 6 m. Kanal je zgrajen iz opeke in kamna, vanj je sple- zal preparator Stanko Gojkovič, da si je lahko njegovo notranjost podrob- neje ogledal. Stvarna domneva je, da gre za rimsko kanalizacijo, morda pa je tudi sestavni del centralnega ogrevanja, ki so ga v nekdanjem Poetoviu poznali Rimljani. Domneve bodo potrdile ali ovrgle nadaljnje raziskave. Arheologi so skupaj z izvajalcem del sklenili, da odkritih zidov rim- skih zgradb ne bodo porušili, temveč jih bodo podkopali le toliko, da bodo lahko pod njimi položili cevi za sedanjo kanalizacijo. Prav tako zanimivo najdbo so odkrili v Pergerjevi ulici, KS Ivan Spolenjak. Gre za odlično ohranjen rimski hišni oltarček, ki gaje rimski Poetovljan Spectativs posve- til Jupitru. Našli so tudi več drugih zanimivih ostalin — od keramike, bro- nastih igel, kovancev do stekla in podobnega. Na celotnem območju naselja ob Mariborski cesti, kjer polagajo kana- lizacijo, pri izkopu jarkov zadevajo na ostanke rimske ceste, ki je vodila skozi Poetovio v Panonsko nižino. Cesta je bila zgrajena iz devetih plasti, nabitih iz gramoza tudi do 2 m v globino, na obeh straneh pa je bila utrjena z zidom. Pričakujejo, da bo na tem območiu še več zanimivih naidb, je povedal arheolog IvanTušek, ki vodi skupino. Delo arneološke skupine je organizi- rano tako, da ne ovirajo graditeljev, saj opravljajo raziskave sproti. Pri gradnji kanalizacije bodo delali dokler bodo to dopuščale vremenske raz- mere. Po JOS 8 - iz naSih krajev 11. november 1982 — TEDNIK Dober den no bodite mi vsi lepo pozdrovljeni. Gnes je 11. november, godovni den našega vinskega pat runa Martina, ki nan je letos v kleti natoča tejko vina, da mo lehko v njem vtopili vse težave, ki spremljajo toti puklasti svet. Saj vete kak provi stori pregovor, da človeki tudi pozimi rožice cvete jo, če skozi kupico pogledaš. Da ^e nemo narobe razmili: ne delan nibene reklame za potrošnjo alkohola, saj sen jaz vejki borec proti totemi tekočemi problemi, ki prinoša žalost tudi tragedije v marsike- ro družino. Na drugi stroni pa ena kupica dobre kapljice nič ne škodi, če jo zdrav no s pametjo po guti v dušo spistiš. Tudi naš vejki pesnik Preše- ren sije med drugim zapeja, da toti vinski švic vtopi vse skrbi no v potrtih prsih up budi. Ljudski pregovor pa med drugim provi, da voda žene mlinček, vinček pa klinček. Mica mi je to pred por dnevi rekla: »Lujz, meni se zdi, da bi lehko ti celi polovjok spija, pa se ti klinček ne bi več premekna...« Pa naj bo zadosti o vinčki no klinčki. Na našem Suhem bregi še mamo dosti jobolk na kupe zloženih, ki jih nišče neče kupiti. Niti krave ni svije jih nečejo več jesti. Mali Kalimero bi reka: »To je krivica.. .« Pšenico smo vsejali no cukrno runo spipali. S hudimi mukami, šlo pa le. Za grozdje še nesmo dobili plačila.v devalviranih dinarih. Naš sosid Juža provi no se norca dela z mene: »Lujz ti boš doba grozdje plačano z deviza- mi, saj si gorice škropija z uvoženo škropilnico«. Ja, moji delegati, zdaj mi nete več tak prek krez mejo na šverc hodili. Mogli te plačati polog. Prvič 500 štorih jurjof, drugič pa še več. Pa enih to niti preveč ne prizade- ne. Poznan žensko, ki je rekla: »Toti polog me nič ne prizadene. Gren krez mejo, se tan don večkrot >doj položiti< pa man še dobiček poleg toga.« Eni se pač znejdejo v vseh situacijah. Tejko van naj bo za gnes. Pridno delajte no dobro se mejte. Pa gripe se čuvajte, da nete dobli pologa za v posteljo. Vaš doj položeni Lujz. Cirkovčani gredo v Osijek v Retečah pri Skofji Loki je bilo v nedeljo republiško srečanje odra- slih in mladinskih tamburaških orkestrov v organizaciji Zveze kulturnih organizacij Sloveniie. združenja tamburaških skupin Slovenije in Kulturno umetniškega društva Ranko Krmelj iz Reteč. Na letošnjem tretjem sreča- nju, prvi dve sta bili v Cirkovcah, je nastopilo 12 tamburaških orkestrov, med njimi tudi orkestra DPD Svoboda Ptuj in Prosvetnega društva Cir- kovce. Obema je dirigiral mladi in nadarjeni Drago Klein iz Ptuja, ki bo tu- di s tamburaškim orkestrom iz Cirkovc odpotoval na zvezno tekmovanje v Osijek v mesecu aprilu prihodnje leto. Za Cirkovčane in njihovega dirigen- ta ie uvrstitev na to tekmovanie brez dvoma velik usoeh in priložnost, da se uveljavijo tiidi izven republiških meja, zlasti še ker imajo kot zelo mlada skupina veliko možnosti v napredovanju. Cirkovčani so se v Retečah predstavili z dvema zelo zahtevnima sklad- bama Emila Adamiča — suito 12 mesecev in Koncertnim kolom št. 1, Ptuj- čani pa z Groebningovp priredbo skladbe Dobro jutro in Ošlajtovim delom Pod ciganskim šotorom. mš POZNATE BLIŽNJO OKOLICO? Dragi bralci in bralke! Pred vami je novo nagradno vprašanje iz serije Poznate bližnjo okolico. Vaši odgovori in odmevi na prejšnji vprašanji kažejo, da ste rubriko dobro sprejeli. Dobro si oglejte fotografijo in nam odgovorite na vprašanje: Kaj je na posnetku in kje stavba stoji? Vaše odgovore pošljite na naš naslov: Zavod Radio — Tednik Ptuj, Vošnjakova 5, 62250 Ptuj. Časa za ugibanje imate teden dni. Zato vaše odgovore pričakujemo do četrtka, 11. novembra. Za marsikoga od vas bo tokratno vprašanje precej trd oreh. Zato dobro premislite, v pomoč pa vam je tudi eden izmed sestavkov v današnji številki Tednika! Med reševalce, ki bodo odgovorili pravilno, bo žreb razdelil tri nagrade, ki jihje tokrat prispevala DO Emona — Merkur Ptuj. To bodo trije davilni boni po 200 dinarjev. Izlov rib nad pričakovanim Nad 80 članov ribiške družine Ptuj je sodelovalo v sobotni akciji ob izlovu rib v gojitvenem ribniku Pacinje. Ribiči so bili presenečeni nad polnimi mrežami, saj so ob koncu ugotovili, da je bil izlov večji od pričakovanega. Na suho so spravili 6.000 kg mladic krapov in konzu- mnih, nekoliko zajetnejših krapov. Od tega so 3.000 kg mladic in kon- zumnih rib vložili po planu v odprte vode in športne ribnike RD Ptuj. Kar 2.150 kg mladic krapov so prodali članom RD Novo mesto, razen tega pa so tej bratski ribiški družini prodali še 350 kg konzumnih krapov. Ostanek izlova so vložili nazaj v gojitvene ribnike RD Ptuj. Ptujski ribiči so z izlovom zadovoljni, saj to dokazuje, da vestno izpobjujejo program ribiško gojitvenega načrta v tem srednjeročnem obdobju. - OM SVOJE DELO OPRAVLJAM Z ZADOVOLJSTVOM 2e nekaj časa je minilo, pa ven- dar ne preveč, da ne bi zapisali ne- kaj besed o življenjskem jubileju Dušana Kožarja, — tajnika občin- ske zveze kulturnih organizacij v Ptuju, ki je svoj 50. rojstni dan združil z 10-letnico dela na podro- čju ljubiteljske kulture v občini Ptuj. Dušan sicer ni Ptujčan, rojen je bil v Veržeju, živi pa v Ormožu. V staro mesto ob Dravi je zajadral — kot sam pravi, takoj po vojni, ko je tu obiskoval takratno nižjo gimnazijo, maturiral in prvič re- sneje spoznal čare amaterskega kulturnega udejsivovanja. ,,Skupaj z nekaterimi Ptujčani smo takrat sestavili majhni zabav- ni orkester," se spominja teh za- četkov in nadaljuje: ,,po odzivu sodeč nam je takrat to lepo uspelo, nakar sem se leta 1958 preselil v Ormož in na tamkajšnji glasbeni šoli začel poučevati glasbo, čeprav sem končal geografijo. Niti ene ure je nisem učil in morda je prav po- manjkanje tega kadra vplivalo na to mojo odločitev. Sicer veliko bolj nagibam k instrumentalni glasbi kdi k zborovskemu petju, vendar so me samo pod tem pogo- jem zaposlili v ormoški šoli, da prevzamem zbor. Srečo sem imel, da sem dobil zelo dobro mentorico profesorico Minko Cajeri iz Ljuto- mera, ki mi je pri premagovanju začetnih težav veliko pomagala. Kar pet let sem vodil zbor na or- moški šoli in poučeval glasbo. V Ormožu smo ustanovili tudi plesni orkester in v to obdobje sega tudi začetek delovanja tamkajšnje glas- bene šole, kjer sem več let pouče- val harmoniko in klarinet. Prek deset let sem igral tudi klarinet v ormoškem pihalnem orkestru. Leta 1964 sem se zaposhl na za- vodu za zaposlovanje Ptuj in sicer na izpostavi v Ormožu, kjer z de- lom nisem bil preveč zadovoljen in čez osem let, 1. septembra 1972, sem st prijavil na razpis tajnika občinske zveze kulturnih organiza- cij v Ptuju in od takrat naprej tudi to delo opravljam in v njem naj- dem veliko osebnega zadovoljstva. Moja prvenstvena naloga je bila najprej obiskovanje ljudi, društev in sekcij na terenu. Leto za letom sem ugotavljal, da zanimanje ljudi za to delo narašča, potrebna pa je bila čvrstcjša organizacijska pove- zava in tudi boljša finančna osno- va. Danes je z ustanovitvijo kul- turnih skupno^iti ta položaj veliko boljši. Leta 1972 smo imeli v občini Ptuj vključenih v ZKO 24 društev od katerih je bilo aktivnih samo 18. V društvih je delovalo 50 sekcij. Ni bilo nobenega pionirskega kultur- no umetniškega društva. Deset let kasneje, lo je letos pa v občin- ski zvezi kulturnih organizacij v Ptuju beležimo že 40 vključenih prosvetnih društev med katerimi jih je devet pionirskih, med njimi pa kar 37 društev aktivno dela. Število sekcij se je povečalo na 105, v združenem delu pa je aktiv- nih še enajst kulturnih skupin, kar je pomemben napredek." Spomini na dijaška leta, veselje do amaterskega kulturnega dela, vse to veže Dušana Kožarja na Ptuj, oziroma na celotno območje občine, ki ga je v tem času prekri- žaril po dolgem in počez. Ni ga občnega zbora ali kakšnega druge- ga pomembnejšega dogovora o de- lu, da mu ne bi prisostvoval kot tajnik ZKO, svetoval ali se kako drugače vključeval v razreševanje najaktualnejših vprašanj. V imenu vseh, ki ga poznajo kot pridnega in požrtvovalnega delavca mu za oba jubileja iskreno čistitamo! mš ,,V svojem delu najdem veliko osebnega zadovoljstva." NA MARTINOVO SE DOBIMO Jeseni so bile kot ponavadi meglene, deževne, a vseeno lepe za nas kratkohlačnike, ki smo se tr- gatve najbolj veselili: Dobro se spominjam, ko sem komaj čakal na to. Že več dni poprej smo pripravljali vse potrebno za spravi- lo mošta. Čistili smo sode, umivali brcntc, čistili preše; skratka vse kar bomo potrebovali. Nastopil je dan. Zbrali so se lju- dje. Veseli, nasmejani, dobre volje. Prišli so od vsepovsod. Sta- ri, mladi. Ponudili smo jim doma- če žganje, police, pa čaj in še kaj. Mislim, da so vsi bili kar najbolj zadovoljni, ko smo se spravljali na voz in sc odpeljali proti vinogradu. Naš vinograd je bil zelo strm. Na vriiu stara s slamo krita preša, kdove iz katerega leta, ki je same- vala celo leto in šele danes je okrog nje vse zaživelo, zaslišalo se je vri- skanje, petje, kričanje otrok, vča- sih tudi zvok harmonike. Cel dan smo brali. Mi mlajši smo seveda iskali, če je ostalo kaj ncpobranega grozdja in prav ponosni smo bili, če smo ga nabra- li čimveč. Brentarji so se zelo raz- živcli. 7.e ob malici so bili v svojem elcmeiuu in proti večeru so posta- jali še živahnejši. Pričeli smo prežati. Vse delo je bilo ročno, brez kakršnih koli so- dobnih pripomočkov. Vse to se je zavleklo pozno v noč. Ko smo po večerji spet nadaljevali s preša- njcm, se je marsikaj pripetilo. Vsi so peli, plesali, bili dobre volje, skratka, vse delo je bilo pozablje- gospodar, naš dedek, si je veselo mel roke, ko je prešteval koliko sodov dobrega vinca bo imel letos v kleti. In ko smo se razhajali je dejal: ,,Nasvidcnje in iivala. Dobimo se za Martina, ko bomo videli kaj smo naprešali!" No, tudi danes bomo poskusili, kakšnega smo naprešali letos. Branko Zadravec COP PRI OK ZSMS PTUJ Začetek novinarskih akcij V četrtek, 4. novembra, smo se prvič po vodilno programski konferen- ci sestali člani Centra za obveščanje in propagando z namenom, da sestavi- mo program dela in si razdelimo delo po področjih. Dogovorili smo se, da bomo tudi letos pripravili vse akcije, ki so pote- kale že prejšnja leta. Najprej bomo pripravili programe dela za šolo Mladih peres in Novinarsko šolo in jih skupaj z vprašalnikom o delu komisij za in- formiranje poslali v vse osnovne in srednje šole, krajevne skupnosti in organizacije združeneea dela. Sola mladih oeres ie namenjena učencem osnovnih šol, ki delajo v novinarskih krožkih, novinarska šola pa bo kori- stila vsem ostalim, ki imajo že nekaj izkušenj in znanja s področja informi- ranja. Obe šoli se bosta pričeli decembra. Program dela bo podoben lan- skemu, to pomeni, da se bodo mladi preko ustreznih predavateljev seznani- li z osnovami informiranja, ki jih bodo uporabili tudi v praksi. Ob zakliu- čku novinarske šole je predviden preizkus znanja, slušatelji obeh šol pa bo- do dobili tudi novinarske izkaznice. V prihodnjem letu bomo pripravili tudi akcije za najboljšega mladega novinarja, najboljše glasilo in najboljšo novinarsko fotografijo. Vsak me- sec bomo posneli radijsko oddajo in redno dopisovali v Tednik in Mladino. Program dela pa še ni dokončno izdelan, zato si bomo ,,izmislili" še kakšno novo akcijo. Valja Alesič DRUŠTVO DIABETIKOV PTUJ prireja zdravstveno predavanje za vse DIABETIKE v soboto, dne 13. novembra 1982 ob 9. uri dopoldan v SINDIKALNI DVORANI FRANCA KRAMBERGERJA, Cučkova 1 v Ptuju. Vljudno vabljeni! Občinsko prvenstvo malčkov v krosu Tradicionalnega občinskega prvenstva v krosu, seje v četrtek, 4. novembra udeležilo 60 mal- čkov iz 12 vzgojno varstvenih enot VVO Ptuj. Ob enoti Med vrti 2 so se 5 članske ekipe dosedanjih zmagovalcev po eno- tah borile za najboljši naslov. V ekipni uvrstitvi je bil vrstni red sledeč: 1. enota Potrčeva 9 s 54 točkami, 2. enota Raičeva 12 s 60 točkami, 3. enota Kidričevo s 70 točkami, 4. enota Med vrti 2 z 91 točkami, 5. enota Hajdina s 124 točkami, 6. enota FK Cirkovce s 160 točkami, 7. enota Budina s 176 točkami, 8. enota Majšperk s 183 točkami, 9. enota Breg z 227 točkami, 10. enota Bratje Reš z 228 točkami, 11. enota Gorišnica z 230 točkami in 12. enota Med vrti I z 237 točkami. Prve tri ekipe so prejele pokale in diplome, ostale ekipe pa samo diplome. Med posamezniki je bil najhitrjši Aleš Sajko iz enote Rajčeva 12, drugo mesto je dosegel Damjan Golob iz enote Potrčeva 9, tretje pa Borut Zuran iz enote Raičeva 12. Vsi trije so prejeli kolajne. Malčki in tovari- šice se iskreno zahvaljujejo vsem sodelujočim enotam, še posebej pa so hvaležni Ivu Klariču, sekretarju ZTKO Ptuj, ki je kros organizacijsko dobro speljal. Prvi trije uvrščeni — zmagovalci krosa 82; od leve: Damjan Golob, Aleš Sajko in Norut Žuran. (foto: M. Ozmec) TEDNIK - 11, november 1982 DELO DRUŠTEV - 9 NA OBISKU V IGO TOZD VOLNENI IZDELKI MAJŠPERK 30 LET USPEŠNEGA BOJA Z RDEČIM PETELINOM člani prostovoljnega industrij- skega gasilskega društva v tozd Volneni izdelki Majšperk pra- znujejo letos 30 let svojega obsto- ja, zato smo se odločili, da jih obiščemo. Pred vratarnico majš- perške tovarne sta nas pričakala gospodar društva Jože Muršak in poveljnik Franc Berglez. Sprejeli smo povabilo in čez nekaj trenut- kov je v prostorih gasilskega doma stekel pogovor s poveljni- kom društva Francem Brglezom, ki je o začetkih Ba.silstva deial: »Pravzaprav je bilo gasilsko društvo v Majšperku ustanovlje- no že leta 1949, vendar je bilo tokrat v splošni reorganizaciji, tako, da je po podatkih občinske gasilske zveze bilo uradno usta- novljeno šele leta 1952. Pred tem so na našem območju delovaH gasilci iz takratne Strojilke, s pričetkom obratovanja v tovarni volnenih izdelkov pa smo tudi pri nas začeli z načrtnim izobra- ževanjem in vzgojo gasilskega kadra. Danes imamo v društvu zapi- sanih 35 operativnih članov, vendar jih zadovoljivo deluje le lALk Zi«B> SJStffe, Ri ji pfeašeffuj^ Danid G^St, ddovni utrip mladih v Sestržah ni zaostal. Tako smo mlidi aktivni na vseh področjih de- la in mladiiiskega ustvarjanja. Po- sdno pozornost pa posvečamo mladinskemu prostovdjnemu delu. V ta namen smo tudi ustanovili LMm »Miran Sagadin", ki deluje v okvira OO ZSMS Sestrže. Danes brigada 5tqe 26 članov. Da preiz- kusimo moUhiost brigade, smo v nedeljo organizirali enodnevno de- lovno akcijo v Srečah na Sagadino- vi dkHnaiiji. Zbrali smo se popol- dan pred mladinsko sobo ter s ko- mandantom Milanom Tranturo na; okoli 25. Naš požarno varnostni okoliš pa je prvenstveno znotraj ograje tovarne. Ker pa v sosed- njem tozdu Konusa nimajo svoje gasilske organizacije, smo vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. Pomagamo tudi širši okolici, če je potrebno.« Kako pa je z gasilsko tehnično opremo, ste zadovoljni? »Gasilsko tehnična oprema je zame zelo širok pojem. Če me vprašujete ali smo dovolj oprem- ljeni, potem bom odgovoril: z opremo bomo zadovoljni takrat, kadar bomo imeli avtomatske gasilne naprave, kadar bomo imeli okrog tovarne zadovoljivo hidrantno mrežo ter specialno vozilo z visokotlačno črpalko.« Ste v vaši tovarni že imeh kakšen požar? »Prav zaradi razmeroma do- bre požarne preventive v naši tovarni še nismo imeli večjega x)žara. Menda je pred desetimi eti večkrat gorelo v delu proiz- vodnje, ki je bila že dotrajana, vendar smo z doslednim uresni- čevanjem 14. člena zakona o požarni varnosti to nevarnost "dSddiriačije.' Namen akcije je bil očistid okoli- co okrog krajevnega muzeja. Ko smo prispeli do hiše, sta nas z vese- ljem sprejela Zvonko Sagadin in njegova žena Stanka. V kratkem nas je seznanil z delom. Zaradi šte- vilčnosti mladink in mladincev in zavzetosti pri delu, smo delo hitro opravili. Delo smo si razdelili pa tudi lepo vreme nam je služilo, da je akcija potekala v delovnem in prijetneni vzdušju. Po končanem delu nam je Zvonko Sagadin prire- dil zakusko. Ob tem so tudi stekli pogovori o dogodkih iz NOB in o nadaljni ureditvi okolice tega kra- jevnega muzeja. uspeli odpraviti. Ni ga delavca, ki ne bi znal ob vsakem času in kjerkoli pravočasno posredovati v začetnem požaru. Vsi so pouče- ni o ravnanju v takšnih in podob- nih primerih. Redno je v izme- nah zaposlenih toliko ljudi — tudi gasilcev, da lahko takoj stopijo v intervencijo. Podobno je v času, ko ne delamo. Okoli 300 m je oddaljena skupina 8 gasilcev, ki lahko v vsakem času stopi v akcijo, 10 delavcev stanu- je v oddaljenosti 500 m. Našo učinkovitost lahko podkrepim s podatkom, ki gaje potrdil požar- ni inšpektor, da imamo izvoz gasilskih avtomobilov opravljen 2 minuti po alarmu. V vsakem primeru smo lahko resnično učinkoviti — če je le požar pravočasno prijavljen.« Kako pa ste se vključili v letošnjo akcijo NNNP? »Ker so vse aktivnosti v letošn- ji akciji NNNP v glavnem name- njene požarni varnosti, smo se tudi pri nas osredotočili na to. V sodelovanju s štabom civilne zaščite smo v soboto izvedh akcijo s predpostavko, da je v tkalnici na dveh straneh bila podtaknjena bomba. Delavci se niso mogh rešiti iz objema ognje- nih zubljev, zato so stopih v akcijo naši gasilci, ki so vse ponesrečene s posebno opremo rešili iz ogroženega območja. Preprečili smo razširitev požara, ga lokalizirali, ter pozneje seveda tudi pogasili. Ob zaključku akcije smo odstranih še vso nevarno požarno navlako. Razen tega smo že pred tem v tovarni organiziraU predavanja o požarni preventivi. Uspešno so- delujemo tudi z OŠ v Majšperku, kjer vsako leto v tednu varstva pred požari izvedemo predava- nja višjim razredom — enako smo storili tudi letos. Menim, da smo gledano v celoti, zadovoljih cilju in namenu letošnje akcije NNNP.« M. Ozmec že je, da bi drugo leto uredili spo-^ minski park s posaditvijo 88 dre- i ves. Vendar ob tej akciji pričakuje-' mo pomoč tudi od širše družbene^ skupnosti, predvsem z nabavo dre-' ves. Prav tako smo predstavniki OOi ZSMS Sestrže ob dnevu mrtvih po-l ložili venec na grob padlih borcev. ; Predvidevamo pa še številne de- lovne akcije glede urejanja nogo-; metnega igrišča. Prav tako pa ho-] i drugo leto. Delovne akcije bodo potekale v vasi Sestrže, kakor tudi v širšem okoKšu. Kajti z delom lahko izboljšamo pogoje za delo v mladinski organizaciji. Glede na rezultate, ki smo jih do- segli na področju prostovoljnega dela, se bomo trudili, da se bodo tudi akcije v bodoče uspešno orga- nizirale in zaključevale. Branko Beranič Poveljnik IGO v tozd Volneni izdelki Majšperk Franc Brglez (levo) in gospodar Jože Muršak pred gasilskim domom. KONJENIŠKI ŠPORT ZGODOVINSKI RAZVOJ Konjeniški šport je bil po- memben sestavni del življenja že pri Hetitih v Mali Aziji okoU leta 1400 pred našim štetjem in konjske dirke so bile tudi na sporedu olimpijskih iger od leta 624 pred našim štetjem dalje. AU je potem presenetljivo, da se je »konjeniški prodor« nadaljeval na starem kontinentu z nesluteno hitrostjo. Rimski vladar Lucius Septimius Severus (146-211) je organiziral leta 210 v Netherbyju odtlej največje konjeniške dirke z arabskimi konji. Prva evropska .šola jahanja je bil osnovana v Neaplju že v začetku šestnajstega stoletja. Prvi konjeniški klub na svetu pa je bil ustanovljen v ZDA, saj se je Charleston Jockey Club osnoval leta 1734, britanski Jockey Club pa je bil ustanovljen v letih 1750-1751. Že leta 1900 so na olimpijskih igrah v Parizu priredili tekmova- nje v preskakovanju in skakaniu v dolžino, medtem ko je bila v Stockholmu 1912 uvedena »VeH- ka nagrada narodov« kot stalna olimpijska preizkušnja v preska- kovanju zaprek, obenem pa so bila uvedena tudi olimpijska tekmovanja v dresuri. V olimpij- skem letu 1912 je bila ustanovlje- ..na tudi »Mednarodna konjeni- ška zveza (Federation Equestre Internationale — FEl)« s sede- žem v Bruxellesu. Zpodovinski razvoj v Jugoslaviji Na področju Slovenije je na- stala najstarejša žrebčama v Lipici že leta 1850 in zaslovela po izvrstnih plemenjakih tudi v Evropi. Najstarejša konjeniška dirkalna društva so ustanovili v Ljutomeru leta 1875, medtem ko so že v devetnajstem stoletju nastali tudi centri v Mariboru, St. Jerneju in Ljubljani. Med našimi tekmovalci je dosegel v medna- rodnem merilu največ uspehov Valdemar Seunig, ki je leta 1924 sodeloval na olimpijskem jahal- nem turnirju v Parizu. Tudi mesto Ptuj se lahko pohvali s konjeniškim športom, seveda v preteklosti, kajti danes se ne goji nikjer v občini Ptuj. Kobilarna Turnišče je imela lepo zgodovino tega športa. Posamez- niki so s konji te kobilarne dosegali tudi najvišje naslove na vseh večjih tekmovajih sirom Jugoslavije. Imeli pa so tudi težave, saj jim je bil zastrupljen njihov najboljši konj pred krožno dirko v Beogradu. Torej po drugi svetovni vojni se ta šf>ort v ptujski občini zelo raživel,, leta 1964 in nekaj let pozneje pa je izumrl. Zakaj, še danes ne vedo pravega vzroka. Danes ropotajo traktorji in kmetijska mehaniza- cija tam, ko je pred leti dirjal konj in kjer se je spravljalo seno za te živali. Torej tudi kobilama Turnišče je prispevala velik del k razvoju in zgodovini konjeniške- ga športa v Jugoslaviji. Z. B. Veliko ljudi je bila priča razburljivim konjskim dirkam! TOPLICE PONOVNO ODPRTE Prejšnji torek so v toplicah zaključili z rednimi letnimi vzdrževalnimi deli. Notranji bazeni so od- prti vsak dan od 9. do 19. ure, medtem ko so delovni čas restavracije skrajšali za eno uro. Tako bo poslej restavracija delala od 8. do 19. ure. Za krajši delovni čas so se odločiU zaradi slabšega obiska. Ob sobotah in nedeljah pa so bazeni odprti od^ sedme zjutraj do 19. ure zvečer. V letni kopalm sezoni je ptujske toplice obiskalo čez 200 tisoč ko- palcev. V tem obdobju pa je v bezanu zelo malo kopalcev, kljub temu da na veHko govorimo o prednostih plavanja pri utrjevanju človeškega zdravja. Uspešne priprave na kongres mladih Mladi iz osnovne organizacije ZSMS TGA Kidričevo smo se v minulih mesecih uspešno vključevah v priprave na 11. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije, kije bil oktobra v Novem mestu. Pred začetkom kongresa smo se zbrali na izredni seji koordinacijskega sveta ZSMS TGA Kidričevo in ocenih vključevanje mladih v obravnavo predkongresnega gradiva. Ugotovih so, da so priprave potekale zws odhčno, saj skorajda v TGA Kidričevo ni bilo mladinca, ki ne bi tal seznanjen z delom slovenske mladine. ». Na izrednem sestanku smo tudi sklenih poslati pozdravno brzo- javko z naslednjo vsebino: »Mladina in delavci delovne organizacge TGA »Boris Kidrič« Kidričevo pozdravljamo vse udeležence 11. kongresa ZSMS in mu žehmo Uspešno delo pri sprejemanju staliSč in ciljev našega nadaljnjega dela. Prepričam smo, da bomo s skupnimi močmi uresničih sprejeta stahšča v cilju stabilizacije gospodarstva in nadaljnjega razvoja našega samoupravnega sistema po poteh, ki sta jih- začrtala tovariša Tito in Kardelj«. Enajsti kongres slovenske mladine je sedaj za nami, pred nami, v naših rokah pa je naloga, da sprejeta stahšča in usmeritve kar najbc^ uresničujemo. Ce hočemo biti pri tem uspešni, bodo potrebne čifflb(^ pndne roke in vestno delo vseh mladih. Srečko Sirovnik Mladi V Ormožu Ker o občinski programsko-volilni konferenci OK ZSMS Ormož Je nisem nič zasledil v vašem Tedniku, sem se odločil napisati nekaj s te konference, ki je izzvenela dokaj kritično. Mladi so na konferenci ugotovili, da jim sklepi 11. kongresa ZSMS dajejo bovolj konkretne usmeritve za nadaljnje delo, pa tudi v občini so taki pogoji, da imajo mladi dovolj možnosti za dejavnost, saj so tudi v samoupravnih organih in delegatskih skupščinah dokaj dobro zastopani. Treba je le volje, pripravljenosti in zagnanosti za delo. Zlasti hvaležno delo mladih je v krajevnih skupnostih, kjer bi se ZSMS kot družbenopolitična organizacija morala bolj vključevati v razreševanje vseh problemov krajevne samouprave in drugih, ki nastajajo v bivalnem okolju občanov, posebno pa z aktivnim delom v društvenih organizacijah. Zal pa se mladi cesto preveč zanimajo le za klubsko življenje, za organizacijo plesov in podobno. Mnogo premalo so se mladi angažirali pri organiziranju in izvajanju lokalnih delovnih akcij, pri čiščenju okolja in podobno. Res je, da ponekod to delo delno o\irajo starši, zlasti kmetje, saj se jim zdi bolj nujno, da mladi pomagajo pri delu doma na kmetiji. Sploh je v občini vse večji problem v tem, da mladi zelo neradi ostajajo doma na kmetijah, da odhajajo v šole s ciljem, da si pridobijo poklice z nekmetijskih podroCij, na zemlji pa ostaja vse več ostarelih ljudi, ki zemlje ne morejo intenzivno obdelovati. Vse te probleme bi lahko mladi pomagali reševati v okviru krajevnih skupnosti, kjer bi morali biti bolj povezani s krajevno samoupravo. Po obširni razpravi so na programski konferenci obhkovali sklepe, ki bodo mladim v občini dobro napotilo za boljše delo v naprej. Volitev p« na konferenci v pravem smislu ni bilo, ker so zamenjali le nekaj članov predsedstva, tzvolih pa so tudi podpredsednika OK ZSMS. To funkdjo bo opravljal do konca seda.nje mandatne dobe Stanko Salamon. Medicina dela v Ormožu v okviru zdravstvenega centra Ptuj TOZD Zdravstveni dom Ormož že ndaj časa deluje tudi dispanzer medicine dela, ki ga nadvse uspešno vodi dr. Peter GaSoerič. V orostorih Tovarne sladkorja v Ormožu ima dispanzer tudi svojo ambulanto. V njej so začeli opravljati tudi manjše kirurške pose- Tako so marsikateremu delavcu prihranili pot v Ptuj. To jib je spodbu- dilo, da so začeli razmišljati o prenosu nekaterih specialističnih storitev, zla^ tistih, za katere ni potrebna zahtevnejša oprema, v njihovo ambulan- to. Na območju ormoške občine tudi ugotavljajo, da je vse manj izostan- kov z dda zaradi bolniškega staleža. Del zasluge za to ima prav gotovo di- spKBOBC medicine dela. -ek Starapreša Pri Primožu na Pohorju si vsak turist ali drugi obiskovalec tega ^kovitega kraja rad ogleda staro prešo, ki so jo uporabljali pohorski kmetfe za stiskanje sadja Preša stoU ob leno ohranjeni stari pohorski bnmaricL Foto: Konrad Zoreč Valerijan Bedrač v Ptuju je 1. novembra 1982, omahnil tovariš Valerijan BED- RAČ, ki se je pred 56 leti rodil v Ptuju. Vest je boleče odjeknila med mnogimi Ptujčani, zlasti pa med brigadirji ptujskih mladinskih de- lovnih brigad in člani Kluba briga- dirjev ,,Franc Belšak-Tone" Ptuj. Njegovo ime in delo je zapisano v zgodovini ptujskih mladinskih delovnih brigad vse od dneva, ko se je takoj po osvoboditvi vključil v obnovo ponišenega mesta Ptuj, re- guliral reko Pesnico na Ptujskem polju, gradil mladinsko progo Brč- ko—Banoviči v Bosni in se kalil v človeka-komunista visokih moral- nih socialističnih vrednot. Njegova življenjska pot-ga je iz Ptuja vodila v Ormož, Maribor in Limbuš, kjer se je odlikoval kot te- lesno kulturni delavec, vzorni vodi- telj in učitelj mladih generacij na IX)dročju telesne kulture in športa. Zadnjih 25 let je živel v LimbuSu. Kljub izredno veliki družbenopoli- tični angažiranosti na osnovni Soli, krajevni skupnosti, telesno vzgoj- nem društvu in zvezi Partizan, seje odzival vabilom Kluba brigadirjev ,,Franc Belšak-Tone" Ptuj. Priha- jal je na udarniške dneve v Haloze, Slovenske gorice in Ptujsko polje ter pomagal našim ljudem pri grad- nji vodovoda. Prihajal je nasmejan in poln delovnega poleta. Na delo- viščih je vihtel kramp in lopato ta- ko zagnano, kot je bil to vajen še iz časov mladinskega prostovoljnega dela v prvih letih svobode. Bil je med pobudniki ustanovitve in pro- gramske usrneritve Kluba brigadir- jev ,.Franc Belšak-Tone" Ptuj, član njegovega sveta, zadnji dve leti pa predsednik samoupravnega bri- gadirskega nadzora. V letu 1981 je bil ob Dnevu republike med mi proglašen za udarnika dela ptuj- skega kluba brigadirjev, večkrat je bil pohvaljen, prejd pa je tudfpri- znanje 21MDA „Slovenske gorice". Njegov svetd bk čtovdca, komu- nista, brigadirja, tovariša, prijate- lja in telesnovzgojnega učitelja bo živel z nami. Vse, kar je načrtoval skupaj z nami bomo nadali£vali. zlasti pa udarniško delo in tovariš- tvo, ki mu je pomenilo največjo vrednoto. Na takšne ljudi, kot je bil tovariš VALERIJAN, smo res- nično ponosni. Prav takšne ljudi potrebuje naša domovina, takšne učitelje potrebuje naša mladina in čas, v katerem delamo in se borimo za dosego najsvetlejših ciljev samo- upravnega socializma. Ob slovesu v Limbušu smo člani Kluba brigadir- jev ,,Franc Belšak-Tone" Ptuj s svojim praporom poslednjič izrekli svojemu tovarišu — Brigadirski Zdravo! FB 10 - NAŠI DOPISNIKI 11. november 1982 — TEDNIK Pomoč mladih ormoškim sadjarjem in vinogradnikom v vinogradih na območju občine Ormož je te dni grozdje v glavnem potrgano. Trgatev se je delno zavlekla zaradi slabega vremena, delno pa tudi zavoljo zmogljivosti kleti. Letos je namreč po količini veliko več grozdja kot so predvidevali, žal pa je kakovost nekoliko slabša od predvidevanj. Pri trgatvi so delavcem ormoškega kombinata pomagali učenci iz osnovnih Sol Kog, Miklavž, Ormož in Velika Nedelja, nekateri tudi po večkrat. Občinska konferenca ZSMS Ormož je organizirala okoli 150 mladih brigadirjev, ki so en dan pomagali pri trgatvi. Tudi okoli 70 učencev CSUI — ekonomske usmeritve iz Ptuja, zlasti tisti, ki so doma na ormoškem območju, je en dan trgalo grozdje. Poleg mladih so pomagali pri trgatvi tudi delavci iz združenega dela, zlasti skupnih služb KK Ormož. Enako kot vinogradnikom, so mladi pomagali tudi sadjarjem. Z njihovo pomočjo so v družbenem sektorju ormoške občin? v glavnem pospravili pridelek sadja, ki je bil zaradi pozebe nekoliko manjši. Pri obiranju sadja so pomagali učenci osnovnih šol od Tomaža in Miklavža, iz Ormoža in iz Dornave v ptujski občini. Med aktivnimi pomagalci sadjarjem je bil tudi učiteljski kolektiv OS Tomaž. Največ obiralcev sadja pa so dobili iz sosednje Hrvaške. Ob veliki prizadevnosti mladih, pa je treba kritično spregovoriti tudi o tistih, ki so uradno nezaposleni. Pri skupnosti za zaposlovanje je namreč prijavljenih okoli 160 iskalcev zaposlitve, od teh so prišli pomagat trgat grozdje le štirje in še od teh je le en sam vzdržal do konca. Obiranju sadja pa se je odzvalo 14 iskalcev zaposlitve, vendar so si obdržali pravico proste sobote in nedelje, čeprav so drugi obiralci delali tudi ob teh dnevih, seveda če ni deževalo. Mladi na območju ormoške občine, sicer manj organizirano, tudi uspešno sodelujejo pn pospravljanju ostalih poljščin in pri jesenski setvi. -ek Na Martinovo ' bodimo zmerni Tehtnica jeseni se je prevesila v november in to je čas, ko iz sladke- ga mošta nastane vino. Skoraj vsak klepet z vinogradnikom se začne in konča pri dobri haloSki kapljici. Odpravil sem se malo v Haloze, te lepe in hribovite kraje, dobil sem vtis kot da sem sredi sončnega raja, polnega zorečega grozdja. Za marsikoga bo prav gotovo prijeten 11. november, ko bo Martin napravil iz mošta vino. Grozdja in vina je letos dovolj in marsikateri vinogradnik se bo mo- ral prav pošteno potruditi, da bo za svoje trdo delo dobil ustrezno pla- čilo. Zakaj sem to napisal? Omenil sem 11. november, dan ko se bo vi- na točilo na pretek in na marsikate- rega bo ta dan delovalo vino in pri- šlo bo lahko do neljube nevšečno- sti, kot je prometna nezgoda. Ta dan se moramo v prometu za- vedati, da na cesti resnično nismo sami. Biti moramo zbrani za vola- nom, da ne ogrožamo varnosti dru- gih v prometu in zavedati se mora- mo, da je naše življenje prekratko, zato ga ne smemo tako poceni izgu- biti. Naše življenje je potrebno ohraniti za boljši in pravičnejši ju- Srečko Sirovnik „Samo zaupanje ni dovolj" K zapisu ,,Samo več zaupanja", katerega je objavil Tednik z dne 4. novembra na strani 4. izpod peresa Milana Zvera, sem se odločil, da odgovorim na nekatera njegova razmišljanja o nezaupanju mladim po kongresu slovenske mladine. Res je, da se o mladih govori največ takrat, ko je njihovo delo postavljeno v ospredje, ali ko se porajajo problemi. Prav kongres slovenske mladine pa je še ena priložnost, da se spregovori o delu mladih, o aktivnostih, uspehih in problemih, ki se porajajo. Ze stari pregovor pravi, da se železo kuje dokler je še vroče, zato je prav, da o delu mladine raz- pravljajo tudi v DPO v OZD in KS ter na nivoju občinskih organov. Vendar pa se ne morem strinjati o nekem zasanjanem podvigu, o neki zadovoljnosti še samo na tem, da smo mladim sklenili pomagati potem pa konec. Dejstvo samo je že v tem, da pri sprejemanju sklepov na sestanih v vseh forumih od ZK SZDL, OOS aktivno sodelujejo tudi predstavni- ki 00 ZSM, ki so dolžni, da skle- pe tudi realizirajo v okviru svojih osnovnih organizacij. Samoiniciativnost in organizira- nost mladih med NOB in v izgrad- nji nove Jugoslavije je bila glavna oblika mladih in prav mladi so bili gonilna sila ob obnovi porušene domovine. Zakaj bi torej ob obnovi čakali na spodbudo in pomoč. Dokler v svojih vrstah ne boste povečali zainteresiranosti in odstranili kompleksov nezaupanja in dokler bo v naših vrstah prevladovalo mi- šljenje, da nam nihče noče poma- gati, čeprav ste se naučili probleme in težave premagovati sami, do ta- krat svojega poslanstva ne boste v celoti izpolnili. Pisec sestavka poudarja, da organizacija ZSM ni sama sebi na- men, pač pa se že vrsto let ukvarja s problematiko in se dokazuje s -svojim delom, kar je nedvomno tudi res, to so potrdile vse genera- cije, tudi sedanja. Dejstvo je tudi to, da v hitrem in intenzivnem tempu življenja prihaja do nekate- rih negativnih tendenc kot so mamila in podobno, kar kvari ugled mladine kot celote, ki pa je v bistvu takšna kakršno smo si ved- no zdeli. Nasprotujoča si dejstva, da nekateri gledajo skeptično na prihodnost mladih, ki bodo s časom zanesli tok družbenega dogajanja v negativno smer, po drugi strani pa je avtor prepričan, da stoji svet na mladih, torej ni su- ma in ne dvoma, da vam starejše generacije ne bi zaupale. Ko omenja napake starejših, naj poudarim, da tam kjer se dela, se porajajo tudi napake. Strpn jih moramo odpravljati in reševati v svojih delovnih sredinah od znot- raj navzven in prepričan sem, vam bomo v k kritičnem trenutku priskočili na pomoč, venda bi bilo nesmiselno in zgrešeno, da bi vas k delu morali spodbujati drugi, ter vam pomagati tam, kjer ste probleme sposobni rešiti sami. Morda smo včasih res malo skeptični na nekatere pojave posameznikov, vendar bi bilo nesmiselno trditi, da vam ne zau- pamo, še več, ponosni smo na delo vaših rok in prepričani, da iz- polnjujete obljubo stopati krepko po Titovi poti. Zato smo popolno- ma prepričani, da o nekem nezaupanju mladim splošno niti pomislili nismo! Viki Par Mladinci se hočemo tudi izkazati Kot mladinci se hočemo izkazati na vseh pod- ročjih dela, kjer kaj zmoremo. Mladi smo prav go- tovo poslušali sklepe 11. kongresa Zveze mladine Slovenije, kije bil v Novem mestu. Na kongresu so iznašali razpravljale! razne težave mladih ljudi po Sloveniji in Jugoslaviji. Mladina mora biti tudi re- sna. Ko smo hodili na delovne akcije, namreč trgat grozdje, so se nekateri učenci hoteli izkazati, drugi pa so se samo igrali. Mnogo učencev je bilo takšnih, ki niso znali utrgati grozdja iz zarasle trte z žico, fX)tem so bili tudi takšni, ki niso hoteli pobirati grozdja po tleh, ker je pač padlo s trte. Neprimerno se je tovariš Cvetko izražal o nas in nas zmerjal z njegovimi grdimi besedami in tudi tovarišica Pe- trovičeva se je samo kregala nad nami in nas pre- ganjala. Nekaj učencev je bilo kljub vsemu takšnih, ki bi bili vredni lepe pohvale, kot je bila Mirela iz 8/b razreda. Nekaj pa je bilo tudi takšnih, ki so z delovne akcije pobegnili. Tovariši hočejo, da bi bila naša šola zmerom najboljša in da bi pridelke čimprej po- spravili. Hočejo, da bi napravila največ osnovna šola Franca Osojnika. Cirkovčani so se v Retečah predstavili z dvema zelo zahtevnima sia5i3^ bama Emila Adamiča — suito 12 mesecev in Koncertnim kolom št. 1, Ptuj- čani pa z Groebningovg priredbo skladbe Dobro jutro in Ošlajtovim delom Pod ciganskim šotorom. mš Poleg delovnih akcij pa so še drugi problemi. V šoli se mnogi učenci osmih razredov malo učijo, ker si mislijo, da zdaj hodijo zadnje leto v osnovno šolo in se jim baje ni treba več tako vestno učiti, saj bodo vsi pozitivni. Tudi veliko nepotrebnih vpisov je v dnevniku. Nekoliko pa so učenci tudi takšni kot so učitelji. Nekateri učitelji nas prehitro zavrnejo. To se vidi pri ocenah. Ko bolj malo veš, ko si vprašan ti rečejo: »Drugič se več nauči,« in potem pa lahko sedeš, drugič pa sploh ne dobiš več kot enico. Vendar učitelji ne vedo, kako dolgo se mora učenec učiti, takšen, ki mu gre težko in ima pri vpraševanju tremo. Vsi bi bili zelo veseli, če bi se tudi tovariši poboljšali in nam uresničih želje. Upam, da bodo starejši tudi uresničevali predloge in ideje mladinskega kon- gresa. Mi mladi, bomo poskušali vse, samo da bomo imeli lepšo bodočnost in mir v Jugoslaviji. Suzana Bezjak, 9/a, OŠ Franc Osojnik, Ptuj Bili smo na Boču Prejšnji teden nam je tovarišica, ki vodi planince, rekla, da lahko gremo na izlet na Boč. Iz našega razreda se nas je prijavilo enajst. . V četrtek ob pol sedmih zjutraj smo se zbrali na železniški postaji v Ptuju. Vsak je imel v nahrbtniku malico in toplo obleko. Vstopili smo na vlak m se peljali do Polj- čan. Tam smo izstopili in se napoti- h peš na Boč. Med potjo smo se dvakrat ustavili in si odpočili. Pri domu na Boču smo jedli in se igrali. Popoldne smo se vrnili v Poljča- ne in se z vlakom odpeljali v Mari- bor. Od tam pa pozneje z avtobu- som nazaj na Ptuj. Ves čas izleta je bilo prijetno vzdušje in seveda tudi veliko smeha. Klementina Majcen, 4. a OS Tone Znidarič, Ptuj I/ spomin Francu Šuperju- Očku! Za delom po svetu je delavec odšel. V hladni tujini ga potem je dobil Postal je revolucionar, ker ljubil je svoj dom. Doma je prisegel, enkrat vrnil se bom. V demonstracijah proti monarhiji mu brezsrčen žandar je prestrelil oči. Tema ga obdaja, kako to ga boli. Ostal je brez dela, . zanj nihče ne skrbi. Od tovarišev svojih v dar kitaro dobi. K ljubi se vrne, kot obljubil ji je. kitaro v rokah po svetu gre zdaj mož. Bol v srcu ga spremlja, zanj vedno je noč. Spet tujci nasilni so k nam navalili; jim ni bil pokoren in spet se je uprl. Je pel o svobodi, ki se zanjo bori. O bratih na vzhodu, ki potem so prišli. O trpljenju delavcev, ki za kruh se bore. O svobodni deželi, ki vstala je že. Si dočakal svobodo, srečnejši mlad rod, ko jezik slovenski govori se povsod. Ti korak je zastal, pesmi več slišati ni. V objemu domačem si zatisnil oči. Za pravico si trpel, za pesem domačo živel. Naj ti bo lahka zemlja slovenska! Franc Vuk sledeč: 1. enota Potrčeva 9 s 54 točkami, 2. enota Raičeva 12 s 60 točkami, 3. enota Kidričevo s 70 točkami, 4. enota Med vrti 2 z 91 točkami, 5. enota Hajdina s 124 točkami, 6. enota FK Cirkovce s 160 točkami, 7. enota Budina s 176 točkami, 8. enota Majšperk s 183 točkami, 9. enota Breg z 227 dosegel Damjan Golob iz enote Potrčeva 9, tretje pa Borut Zuran iz enote Raičeva 12. Vsi trije so prejeli kolajne. Malčki in tovari- šice se iskreno zahvaljujejo vsem sodelujočim enotam, še posebej pa so hvaležni Ivu Klariču, sekretarju ZTKO Ptuj, ki je kros organizacijsko dobro speljal. Prvi trije uvrščeni — zmagovalci krosa 82; od leve: Damjan Golob, Aleš Sajko in Norut Žuran. (foto: M. Ozmec) ci sestali člani Centra za obveščanje in propagando z namenom, da sestavi- mo program dela in si razdelimo delo po področjih. Dogovorili smo se, da bomo tudi letos pripravili vse akcije, ki so pote- kale že prejšnja leta. Najprej bomo pripravili programe dela za šolo Mladih peres in Novinarsko šolo in jih skupaj z vprašalnikom o delu komisij za in- formiranje poslali v vse osnovne in srednje šole, krajevne skupnosti in organizacije združeneea dela. Sola mladih oeres ie namenjena učencem osnovnih šol, ki delajo v novinarskih krožkih, novinarska šola pa bo kori- stila vsem ostalim, ki imajo že nekaj izkušenj in znanja s področja informi- ranja. Obe šoli se bosta pričeli decembra. Program dela bo podoben lan- skemu, to pomeni, da se bodo mladi preko ustreznih predavateljev seznani- li z osnovami informiranja, ki jih bodo uporabili tudi v praksi. Ob zaklju- čku novinarske šole je predviden preizkus znanja, slušatelji obeh šol pa bo- do dobili tudi novinarske izkaznice. V prihodnjem letu bomo pripravili tudi akcije za najboljšega mladega novinarja, najboljše glasilo in najboljšo novinarsko fotografijo. Vsak me- sec bomo posneli radijsko oddajo in redno dopisovali v Tednik in Mladino. Program dela pa še ni dokončno izdelan, zato si bomo ,,izmislili" še kakšno novo akcijo. Valja Alesič DRUŠTVO DIABETIKOV PTUJ prireja zdravstveno predavanje za vse DIABETIKE v soboto, dne 13. novembra 1982 ob 9. uri dopoldan v SINDIKALNI DVORANI FRANCA KRAMBERGERJA, Cučkova 1 v Ptuju. Vljudno vabljeni! POZNATE BLIŽNJO OKOLICO? Dragi bralci in bralke! Pred vami je novo nagradno vprašanje iz serije Poznate bližnjo okoHco. Vaši odgovori in odmevi na prejšnji vprašanji kažejo, da ste rubriko dobro sprejeli. Dobro si oglejte fotografijo in nam odgovorite na vprašanje: Kaj je na posnetku in kje stavba stoji? Vaše odgovore pošljite na naš naslov: Zavod Radio — Tednik Ptuj, Vošnjakova 5, 62250 Ptuj. Časa za ugibanje imate teden dni. Zato vaše odgovore pričakujemo do četrtka, 11. novembra. Za marsikoga od vas bo tokratno vprašanje precej trd oreh. Zato dobro premislite, v pomoč pa vam je tudi eden izmed sestavkov v današnji številki Tednika! Med reševalce, ki bodo odgovorili pravilno, bo žreb razdelil tri nagrade, ki jihje tokrat prispevala DO Emona — Merkur Ptuj. To bodo trije darilni boni po 200 dinarjev. Izlov rib nad pričakovanim Nad 80 članov ribiške družine Ptuj je sodelovalo v sobotni akciji ob izlovu rib v gojitvenem ribniku Pacinje. Ribiči so bili presenečeni nad polnimi mrežami, saj so ob koncu ugotovih, da je bil izlov večji od pričakovanega. Na suho so spravili 6.000 kg mladic krapov in konzu- mnih, nekoliko zajetnejših krapov. Od tega so 3.000 kg mladic in kon- zumnih rib vložili po planu v odprte vode in športne ribnike RD Ptuj. Kar 2.150 kg mladic krapov so prodali članom RD Novo mesto, razen teg:a pa so tej bratski ribiški družini prodali še 350 kg konzumnih krapov. Ostanek izlova so vložih nazaj v gojitvene ribnike RD Ptuj. Ptujski ribiči so z izlovom zadovoljni, saj to dokazuje, da vestno izpolnjujejo program ribiško gojitvenega načrta v tem srednjeročnem obdobju. - OM — 11. november 1982 NAŠI DOPISNIKI - 11 Delovno v novo mandatno obdobje 00 ZSMS VrrOMARCI Tako smo se dogovorili na programski vo- lilni kcMifcrenci OO ZSMS Vitomarci, kije bilo 15. cdctobra 1982. Svoj dogovor smo delno že uiesničili, veliko pa nas še čaka v prihodnje. Konferenca se je v glavnem odvija a na pod- ročju, kako pripraviti mladince do večje zain- teresiranosti do dela, predvsem vključevanje v družbeno pohtične organizacije ter društva. čq[Hav vidimo, da nekatera društva brez mladincev ne bi mogla obstajati, pa vendar ugotavljamo, da smo v vseh dejavnostih vedno isti — tako npr. smo člani pri prosvetnem diuStvu, enako tudi pri gasilcih in podobno. Veliko si prizadevamo, da bi se mladinci čim- več vk^učevali v pevski zbor PD Vitomarci — predvsem pa to velja za fante! Enak problem je pri tamburaSkem orkestru, kjer smo že osmo Ido skorajda vedno isti člani. Glavni problem naše osnovne organizacije pa je v tem. ker se vključujejo v delo mladinske organizacije, v kohkor se, le mladinci iz sredi- šča Vitomarc ah bližnje okolice. Močno si prizadevamo, da bi privabili mlade ljudi iz Slavšine in njene okolice, ki je le nekaj kilo- metrov oddaljena od samega središča KS. Do sedaj smo jim pošiljali vabila za sestanke, jih obveščali prek plakatov, ampak vse to ni nič zaleglo. Omogočili smo jim, da se organizirajo v okviru aktiva, ki pa je bil v tesni povezavi in sodelovanju z OO. Vendar se tega niso držali, hoteli so ustanoviti celo svojo OO ZSMS. To pa ni bilo v skladu z našimi pogoji, ki smo jim jih nudiU. Sedaj spet ni nikogar s tega področja na naše sestanke, čeprav bi si to zelo zeleh. Ko smo analiziran delo v prejšnjem man- datnem obdobju, smo ugotovili, da smo od načrtovanega naredili zelo malo. Zavedamo pa se tega. da tako ne bo šlo več naprej. Že na konferenci smo sprejeh plan dela do konca tega leta in del plana že uresničili. Takoj naslednji dan smo organizirali delo- vno akcijo, ko smo uredih mladinsko sobo, jo poribah in očistih. V kletnih prostorih smo dobih prostor, kjer bo v prihodnje naš klub. Seveda pa gaje potrebno še dokončno urediti. Vsa zidarska dela so že opravljena, le ploščice je potrebno še položiti in napeljati elektriko. Poleg urejanja prostorov smo sodelovali na vaji NNNP 82, pred prazniki očistili pri spo- meniku v KS, urediU okolico stare šole in se prijaviU v politično šolo v Ptuju. Mishm, da se lahko s temi rezultati v tem kratkem času po- hvalimo, novemu vodstvu pa zaželimo še obilo usp>ehov pri nadaljnjem delu. D. T. Dosledno uresničevati smernice kongresa v petek, 5. novembra je potekala redna seja OO ZSMS Turnišče. V skladu z navodili Komiteja za SLO in DSZ in c^erativnega štaba za pripravo in izvedbo akcije NNNP — 82 smo fcN-mirah delovne sku- pine za zbiranje odpadnih suro- vin. V sklopu akcije NNNP — 82 so krajani odstranili v glavnem vso vnedjivo navlako iz podstrešnih in Uelnih prostorov stanovanjskih zgradb, ki so jo odložili pred sta- novanjskimi zgradbami. Prav tako smo zbraU tudi vse odložene ko- vinske predmete in odpadni papir. Glede na resnost in zavzetost pri izvrševanju navedenih požar no- prevendvnih ukrepov lahko že pred sklepom akcije NNNP—82 v KS Turnišče pričakujemo popoln uspeh te akcije. Na petkovi seji smo mladinci obravnavali tudi poročilo s seje KMKS, ki je bila istega dne. Vsi smo si bili edini, da moramo orga- nizirano in dosledno uresničevati smernice 11. kongresa ZSMS, saj bomo le na ta način uspeli ostati frontna in avantgardna organizaci- ja mladih. Potrebno bo izdelati oceno aktivnosti po posameznih področjih in aktivirati tista po- dročja, kjer se ne dela dovolj. Se nadalje si moramo prizadevati, da bomo aktivno delovali v vseh or- ganih krajevne samouprave, saj bomo lahko le na ta način kreativ- no ustvarjali svoj vsakdan in tudi bodočnost. Dogovorili smo se tudi za pripra- vo proslave ob dnevu republike. Proslava bo v četrtek, 25. novem- bra ob 17. uri, k sodelovanju pa bomo skušali pritegniti tudi učence OS Ivana Spolenjaka in cicibane iz VVO Hajdina, povezali pa se bo- mo tudi s kasarno ,,Dušan Kveder- Tomaž", s katero smo že zgledno sodelovali. Beseda je tekla tudi o gradnji igrišča na Turnišču. Dela na igri- šču so se že pričela, zaupana pa so bila Komunalnemu podjetju Ptuj. Zaradi pomanjkanja goriva je na- stal kratek zastoj pri razvozu gra- moza in asfaltiranju, ki pa verjet- no ne bo trajal dolgo. Tako se bo mladim na Turnišču končno le uresničila dolgoletna želja, da do- bimo svoje večnamensko igrišče. Na koncu smo zadolžili komisijo za prireditve, da organizira vse po- trebno za izvedbo silvestrovanja v Domu občanov Turnišče. Podob- no akcijo smo organizirali tudi lansko leto in je bila zelo ugodno ocenjena, zato se bomo letos še bolj odgovorno lotili organizacije tega praznovanja. Franc PRELOG Priateljski popoldan stanovalcev Fei1(0ve ulice v KS Olga Menlič Ob vse hujši življenjski naghci ljudje začutimo potrebo po tesnejših stikih s sosedi, siy se največkrat srečujemo le mimogrede in jc časa le za kakšen: »Dober dan.« in nič več. Na pobudo našega soseda Ivana Ceha iz Farkove ulice smo se nedavno zbrali sosedje, ter se pogovorih in poveselih. Morda je bilo to naše srečanje zanimivo tudi zato, ker se je starostna meja udeležencev razpenjala od 4 pa vse do 83 let starosti in prav to je naredilo naše srečanje še prijetnejše, saj tudi drugače otroci prav radi priskočijo na p>omoč starej- šim. Otroci so nam pripravili celo kultumo- zabavni program, vendar so ga zaradi nekate- rih odsotnosti izvedli malce okrnjeno. Organi- zirali smo si tudi kviz, tako. da ni ostal noben udeleženec brez nagrade, čeprav so bile te bolj simbolične. Tudi za jedačo in pijačo je bilo poskrbljeno. Čeprav je bil dan bolj deževen, se je popoldan le toliko zvedrilo, da smo čevapčiče pekh na prostem, tako, da je vse naokrog vabljivo dišalo. _ Glavni organizator, tov. Čeh, pa je menil, da bi zaradi hladnega in deževnega vremena bilo bolje imeti srečanje pod streto in je v ta namen izpraznil in lepo uredil svojo garažo, da smo se počutili prav imenitno. Sklenili smo da bomo takšno srečanje prihodnje lejto spet organizirah. M. Kokol LMDB »Miran Sagadin" iz Sestrž uspešno izvaja delovne akcije Kljulf novoizvoljenanu vodstvu OO ZSMS Sestrže, ki ji predseduje Daniel GajSt, ddovni utrip mladih v Sestržah ni zaostal. Tako smo mladi aktivni na vseh področjih de- la in mladinskega ustvarjanja. Po- sebno pozornost pa posvečamo mladinskemu prostovdjnemu delu. V ta namen smo tudi ustanovili LNfra ..MiranSagadin", ki deluje v okviru OO ZSMS Sestrže. Danes brigada 5tqc 26 članov. Da preiz- kusimo moMlnost brigade, smo v neddjo organizirali enodnevno de- kvvno akcijo v Srečah na Sagadino- vi dmnaSji. Zbrali smo se popol- dan pred mladinsko sobo ter s ko- mandantran Milanom Tranturo na čelu, krenili po krajši poti čez gozd do domačije. Namen akcije je bil očistiti okoli- co okrog krajevnega muzeja. Ko smo prispeli do hiše, sta nas z vese- ljem sprejela Zvonko Sagadin in njegova žena Stanka. V kratkem nas je seznanil z delom. Zaradi šte- vilčnosti mladink in mladincev in zavzetosti pri delu, smo delo hitro opravili. Delo smo si razdelili pa tudi lepo vreme nam je služilo, da je akcija potekala v delovnem in prijetneni vzdušju. Po končanem delu nam je Zvonko Sagadin prire- dil zakusko. Ob tem so tudi stekli pogovori o dogodkih iz NOB in o nadaljni ureditvi okolice tega kra- ^jgvnega muzeja. Zelja mladincev OO ZSMS Sestr- že je, da bi drugo leto uredili spo- minski park s posaditvijo 88 dre- ves. Vendar ob tej akciji pričakuje- mo pomoč tudi od širše družbene skupnosti, predvsem z nabavo dre- ves. Prav tako smo predstavniki OO ZSMS Sestrže ob dnevu mrtvih po- ložih venec na grob padlih borcev. Predvidevamo pa še številne de- lovne akcije glede urejanja nogo- metnega igrišča. Prav tako pa bo- mo organizirali enodnevne akcije drugo leto. Delovne akcije bodo potekale v vasi Sestrže, kakor tudi v širšem okoHšu. Kajti z delom lahko izboljšamo pogoje za delo v mladinski organizaciji. Glede na rezultate, ki smo jih do- segli na področju prostovoljnega dela, se bomo trudili, da se bodo tudi akcije v bodoče uspešno orga- nizirale in zaključevale. Branko Beranič Medicina dela v Ormožu v okviru zdravstvenega centra Ptuj TOZD Zdravstveni dom Ormož že nekaj časa deluje tudi dispanzer medicine dela, ki ga nadvse uspešno vodi dr. Peter Ga^oerič. V nrostorih Tovarne sladkorja v Ormožu ima dispanzer tudi svojo ambulanto. V njej so začeli opravljati tudi "manjše kirurške pose- ge. Tako so marsikateremu delavcu prihranili pot v Ptuj. To jib je spodbu- dno, da so začeli razmišljati o prenosu nekaterih specialističnih storitev, ijaitti tistih, za katere ni potrebna zahtevnejša oprema, v njihovo ambulan- to. Na območju ormoške občine tudi ugotavljajo, da je vse manj izostan- kov z dda zaradi bolniškega staleža. Del zasluge za to ima prav gotovo di- spanzer medicine dela. -ek Starapreša Pri Primožu na Pohorju si vsak turist ali drugi obiskovalec tega siikoritega kraja rad ogleda staro prešo, ki so jo uporabljali pohorski kmetje za stiskanje sadja Preša stoU ob leno ohranjeni stari pohorski bnmaicL Foto: Konrad Zoreč V Ptuju je 1. novembra 1982, omahnil tovariš Valerijan BED- RAČ, ki se je pred 56 leti rodil v Ptuju. Vest je boleče odjeknila med mnogimi Ptujčani, zlasti pa med brigadirji ptujskih mladinskih de- lovnih brigad in člani Kluba briga- dirjev ,,Franc Belšak-Tone" Ptuj. Njegovo ime in delo je zapisano v zgodovini ptujskih mladinskih delovnih brigad vse od dneva, ko se je takoj po osvoboditvi vključil v obnovo ponišenega mesta Ptuj, re- guliral reko Pesnico na Ptujskem polju, gradil mladinsko progo Brč- ko—Banoviči v Bosni in se kalil v človeka-komunista visokih moral- nih socialističnih vrednot. Njegova življenjska potga je iz Ptuja vodila v Ormož, Maribor in Limbuš, kjer se je odlikoval kot te- lesno kulturni delavec, vzorni vodi- telj in učitelj mladih generacij na področju telesne kulture in športa. Zadnjih 25 let je živel v Limbušu. Kljub izredno veliki družbenopoli- tični angažiranosti na -jsnovni šoli, krajevni skupnosti, telesno vzgoj- nem društvu in zvezi Partizan, seje odzival vabilom Kluba brigadirjev ,,Franc Belšak-Tone" Ptuj. Priha- jal je na udarniške dneve v Haloze, Slovenske gorice in Ptujsko polje ter pomagal našim ljudem pri grad- nji vodovoda. Prihajal je nasmejan in poln delovnega poleta. Na delo- viščih je vihtel kramp in lopato ta- ko zagnano, kot je bil to vajen še iz časov mladinskega prostovoljnega dela v prvih letih svobode. Bil je med pobudniki ustanovitve in pro- gramske usmeritve Kluba brigadir- jev ,,Franc Belšak-Tone" Ptuj. član njegovega sveta, zadnji dve leti pa predsednik samoupravnega bri- gadirskega nadzora. V letu 1981 je bil ob Dnevu republike med mi proglašen za udarnika dela ptuj- skega kluba brigadirjev, večkrat je bil pohvaljen, prejd pa je tudfpri- znanje ZMDA ..Slovenske gorice". Nj^ov svetd Kk čk)vdca. komu- nista, brigadirja, tovariša, prijate- lja in telesnovzgojnega učitelja bo živel z nami. Vse, kar je načrtoval skupaj z nami bomo nadalifivali. zlasti pa udarniško delo in tovariš- tvo, ki mu je F>omenilo največjo vrednoto. Na takšne ljudi, kot je bil tovariš VALERIJAN, smo res- nično ponosni. Prav takšne ljudi potrebuje naša domovina, takšne učitelje potrebuje naša mladina in čas, v katerem delamo in se borimo za dosego najsvetlejših ciljev samo- upravnega socializma. Ob slovesu v Limbušu smo člani Kluba brigadir- jev ,,Franc BeKak-Tone" Ptuj s svojim praporom poslednjič izrekb svojemu tovarišu — Brigadirski Zdravo! FB Poč/tek v parku Jesen je čas pospravljanja pridelkov in čas, ko se narava pripravka na zimski počitek. Zlasti starejši ljudje skušajo vsak lep in sončen dan izkoristiti, da se navžijejo svežega zraka. Tako tudi tile na klopi v ptujskem parku. Foto: Alfred Bradač, VAJA V OKVIRU MESECA ^ POŽARNE VARNOSTI V okviru meseca požarne varnosti in v okviru akcije NNNP 1982je : v nedeljo, 24. oktobra potekala v Spuhlji gasilska vaja. Vajo je v okviru ] gasilskega centra organiziralo domače gasilsko društvo s pomočjo so- i sednjega iz Zabovec. Ob osmih, ko so alarmne sirene naznanile j)ožar, so v roku desetih i minut prispela na pomoč štiri gasilska društva. Vajo so poskušali izvesti , v vodni verigi in tako preizkusih svoje spretnosti. Akcija je zelo dolxo ^ uspela, kar priča požrtvovalnost in pripravljenost v takšnih ali podobnih : nesrečah. ' Pohvalo velja dati GD Spuhlja za uspelo akciJ9 in za podobno- udeležbo na drugih akcijah, spomnimo pa se še ha 55. obletnico* obstoja, ki jo bodo praznovah v prihodnjem letu, ko nameravajo pre- i noviti poslopje gasilskega doma. Jože Vogiar ] i Bila sem na Peci v soboto smo se planinci višjih razredov naše šole odpraviU z j mentorico tov. Lačen in vodnikom tov. Pajkom na Peco. 1 Pot nas je peljala po naši čudoviti Koroški vse do Črne. Tam smo : izstopili iz avtobusa in jo peš mahnih proti Koroški — Peci. ; Vso pot nas je spremljal dež. Čim bolj smo se bližah koči, tem bolj i smo opazovali snežinke. To je bilo za nas res nekaj lepega, saj v tem času j pri nas v nižini še ni snega. \ V koči smo se dodobra odpočiU, posušili in naigrah. Skrbna go- ' spodinja in oskrbnik sta poskrbela tudi za naše prazne želodce. i Ob tej prihki bi se radi vsi planinci zahvahh oskrbnikoma na Koči 4 pod Peco za enkratno gostoljubnost, domačnost in prisrčnost. Brigita Hvala, in Brigita Murko, 6/a, OS Olga MegUč, Ptuj ; 00 ZSMS TGA KIDRIČEVO Uspešne priprave na kongres mladih Mladi iz osnovne organizacije ZSMS TGA Kidričevo smo se v minulih mesecih uspešno vključevah v priprave na 11. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije, kije bil oktobra v Novem mestu. Pred začetkom kongresa smo se zbrali na izredni seji koordinacijskega sveta ZSMS TGA Kidričevo in ocenih vključevanje mladih v obravnavo predkongresnega gradiva. Ugotovih so, da so priprave jx)tekale zases odhčno. saj skorajda v TGA Kidričevo ni bilo mladinca, ki ne bi bil seznanjen z delom slovenske mladine. * Na izrednem sestanku smo tudi sklenih poslati pozdravno brzo- javko z naslednjo vsebino: »Mladina in delavci delovne organizacqc TGA »Boris Kidrič« Kidričevo pozdravljamo vse udeležence 11. kongresa ZSMS in mu žehmo uspešno delo pri sprejemanju staliSč in ciljev našega nadaljnjega dela. Prepnčani smo, aa bomo s skupnimi močmi uresničih sprejeta stahšča v cilju stabilizacije gospodarstva in nadaljnjega razvoja našega samoupravnega sistema po poteh, ki sta jih' začrtala tovariša Tito in Kardelj #. Enajsti kongres slovenske mladme je sedaj za nami, pred nami, v naših rokah pa je naloga, da sprejeta stahšča in usmeritve kar najbc^j uresničujemo. Če hočemo biti pri tem uspešni, bodo potrebne čimb(^ pndne roke m vestno delo vseh mladih. Srečko Sirovnik Mladi v Ormožu Ker o občinski programsko-volilni konferenci OK ZSMS Ormož 5e nisem nič zasledil v vašem Tedniku, sem se odločil napisati nekaj s te konference, ki je izzvenela dokaj kritično. Mladi so na konferenci ugotovili, da jim sklepi 11. kongresa ZSMS dajejo bovolj konkretne usmeritve za nadaljnje delo, pa tudi v občini so taki pogoji, da imajo mladi dovolj možnosti za dejavnost, saj so tudi v samoupravnih organih in delegatskih skupščinah dokaj dobro zastopani. Treba je le volje, pripravljenosti in zagnanosti za delo. Zlasti hvaležno delo mladih je v krajevnih skupnostih, kjer bi se ZSMS kot družbenopolitična organizacija morala bolj vključevati v razreševanje vseh problemov krajevne samouprave in drugih, ki nastajajo v bivalnem okolju občanov, posebno pa z aktivnim delom v društvenih organizacijah. Zal pa se mladi cesto preveč zanimajo le za klubsko življenje, za organizacijo p)lesov in podobno. Mnogo premalo so se mladi angažirali pri organiziranju in izvajanju lokalnih delovnih akcij, pri čiščenju okolja in podobno. Res je, da ponekod to delo delno ovirajo starši, zlasti kmetje, saj se jim zdi bolj nujno, da mladi pomagajo pri delu doma na kmetiji. Sploh je v občini vse večji problem v tem, da mladi zelo neradi ostajajo doma na kmetijah, da odhajajo v šole s ciljem, da si pridobijo poklice z nekmetijskih področij, na zemlji pa ostaja vse več ostarehh ljudi, ki zemlje ne morejo intenzivno obdelovati. Vse te probleme bi lahko mladi pomagali reševati v okviru krajevnih skupnosti, kjer bi morali biti bolj povezani s krajevno samoupravo. Po obširni razpravi so na programski konferenci oblikovali sklepe, ki bodo mladim v občini dobro napotilo za boljše delo v naprej. Volitev p« na konferenci v pravem smislu ni bilo, ker so zamenjali le nekaj članov predsedstva, izvolili pa so tudi podpredsednika OK ZSMS. To funkdjo bo opravlja! do konca seda.^je mandatne dobe Stanko Salamon. 12 - NAŠI DOPISNIKI 11. november 1982 — TEDNIK DAN MRTVIH Ob dnevu mrtvih smo se spom- nili svojih najdražjih. Okrasili smo jim grobove in prižgali sveče. Šolarji smo se zbrali ob spi>me- niku padlih borcev, prižgali sveče in se jih spomnili z žalno proslavo. Ivanka Petrovič, OS Vitomarci PRI/OALI SMO SVECE Prvega novembra je bila žalna svečanost. Zbrali smo se pred spomenikom. Prižgali smo sveče. Spomnili smo se na žrtve, ki so pa- dle za naSo svobodo. Franci Silec, OS Vhomarci NABIRANJE KOSTANJEV Pred dnevi so začeli učenci nositi v vrečkah kostanje. Ko se je na- bralo že precej vrečk, smo jih presipali v vreče. V sredo smo šli namesto telesne vzgoje nabirati kostanje. S seboj smo vzeli štiri vreče. Vse vreče smo napolnili do vrha. Potem, ko smo se vračali, so bile vreče težke in so se trgale. Učenci za nami sc pobirali kosta- nje in jih nosili v puloverjih. Pri tem nabiranju in nošenju nam je pomagala tudi tovarišica. Ko smo prišli pred šolo, smo jih spravili na šolsko podstrešje. Tam smo jih presipali v celo vreče. Vseh vreč je bilo osem. Po nabiranju smo šli domov. Aleksander Lah, 4/a, OS Tone Znidarič, Ptuj ZBIRANJE PAPIRJA Zbirali smo odpadni papir. Nekateri so prinesli dosti papirja, nekateri pa nič. Zbrali smo ga kar velik kup. Bili smo veseli, ker smo prinesli dosti papirja. Tudi sam sem prinesel vrečko papirja. Zbrali. smo triinšestdeset kg odpadnega papirja. Razredi smo med seboj tekmovali. Pripeljali so kontejner in preden smo vrgli odpadni papir vanj, smo ga stehtali. Darka Valentan, 4/a,. OS Tone Znidarič, Ptuj SELITEV 6 let smo se vozili na Hajdino na parcelo. Končno je prišel čas seli- tve. Zelo sem vesela, ker smo se že preselili. Ne spimo še na Hajdini, spimo pri babici, ker še nimamo prik topljene elektrike. Najprej smo preselili stvari in začeli razstavljati pohištvo. Zdaj, ko smo vse prese- lili, moramo prebarvati staro stanovanje. Komaj čakam, da napeljejo elektriko. Aleksandra Dimovski, OS Tone Znidarič, 4/a DOPOLNILNI POUK Dopolnilni pouk imamo dvakrat tedensko. Takrat imamo pouk samo tisti učenci, ki nam snov dela . težave. Jaz ostanem vsakikrat, da se naučim tisto snov, ki mi ne gre dobro. Posebno matematika mi ne gre dobro. Tovarišica, pa mi vedno reče: ,,Vaja dela mojstra"! Cvetka Pečar, 4/a OS Tone Znidarič, Ptuj V PETEK POPOLDNE V pelek, ko sem prišel iz šole, sem se preoblekel in si naredil domačo nalogo, ter se naučil. Po- tem smo se najedli. Po kosilu sem se šel ven igrat. Zunaj smo se vo- zili s kolesi, igrali nogomet in med dvema ognjema, tekali in še mnogo drugih iger. Ko je bila ura dve se je mamica pripeljala s kole- som. Povedala mi je, da je prinesla kostanje. Hitro sem stekel v stano- vanje in vsipal kostanje v lonec in jih posolil. Ko so se skuhali, sem si jih nadeval v vrečko in odšel ven. Zvečer sem Šd gledat televizijo. Robi Cajnko, 4/a, OS To^e Znidarič AKOJE NAŠE RAZREDNE SKUPNOSTI Smo učenci 3. razreda. V naši razredni skupnosti nas je 36 učen- cev. Tovarišica pr:Jvi, da smo poredni, a da smo pridni pri različnih akcijah. Skoraj vsi smo prinesli krompir in čebulo za šol- sko mlečno kuhinjo, veliko nas je prineslo star papir, mnogi smo sodelovali v akciji, ko smo ob te- dnu otroka prodajali kartončke za Dan pionirjev Slovenije v Dolenj- skih Toplicah. V tej akciji so nam pomagah tudi odrasli. Obiskali smo delavce v trgovinah, na pošti, v vrtcu, zdravstvenem domu, v šoli in druge krajane. Trije pionirji smo obiskali dckivce tovarne OLGA MEGLIC v Dolanah. Zelo lepo so nas sprejdi. Skoraj vsi delavci so kupili kartončke. §e naprej se bomo potrudili in izpolnili naloge, ki smo si jih zada- li v programu naše razredne skupnosti. Sandi Petrovič, 3 razred, 0§ Maksa Bračiča Cirkulane PRIŠLA JE LEPA JVSKS Grozdje je dozorelo, pridni vinogradniki so se podali v vino- grade. Tam obirajo sladko groz- dje, zraven pa še vesek) vriskajo. Pridni poljedelci že pospravljajo pridelke. Krompir so že pospravili, sedaj pospravljajo koruzo, korenje in tudi repo bodo pospravili. Kmetje scjcjo pšenico in ječmen. Sadjarji pospravljajo jabolka in orehe. Jablane so to jesen zelo polne in orehov je kar precej. Gozd je že malo pisan. Vendar večinoma prevladuje zelena barva. V gozdu je vse polno ajdovčkov in tudi drugih gob. Kostanjev je kar precej. Najbolj so obrodili drobni kostanji. Gozdni prebivalci si že delajo zalogo za zimo. Najbolj pridna med vsemi je veverica, ki pobere skoraj vsak kostanj in si ga zanese v gnezdo. Tudi ježek jc priden in vse gozdne živali. Ptice so se že odselile v južne kraje. Dnevi postajajo krajši, noči pa daljše. Vse bolj in bolj je mrzlo. Kmalu bo padel prvi sneg. Kdor jc pridno delal vse leto, se sedaj veseli. Ivan Hemetek, 6/b, OS Maksa Bračiča, Cirkulane NABIRALI SMO KOSTANJE Včeraj smo se odpravili nabirat kostanj. Nabirali smo ga pod Bo- čem. Nabrali smo ga dve vrečki. Ko smo prišli domov, smo ga narezali in pripravili drva. Ko smo se zbrali, smo zakurili in pričeli peči. Ko smo spekli prvi lonec, smo si ga ohladili in pojedli. Nato še drugi lonec. Po vrhu smo še spili malo mošta. Hodim v peti razred. Vsi peti razredi imajo vsako leto šolo v na- ravi, tudi mi in z zbiranjem kosta- nja bomo zaslužili. Petra Urlep, 5/b, OS Edvarda Kardelja, Poljčane VARČEVANJE Varčevanje je zelo potrebno, še posebno z denarjem. V vseh mes- tih imajo banke, kjer imajo ljudje varno shranjen denar. V šolah imamo pionirske hranil- nice, kamor vlagamo svoje majhne prihranke. Tudi na naši šoli ima- mo pionirsko hranilnico, kjer hra- nim že nekaj denarja. Ce grem v hranilnico vsak mesec, dobim darilce. Varčevanje je zelo pomembno, saj se naučimo štediti in si kaj prihranimo za takrat, ka- dar potrebujemo več denarja. Lani sem vse leto pridno varčevala in sem si ob koncu leta kupila novo kolo. Varčevati pa moramo še s hra- no, oblačili, bencinom in še z dru- gimi potrebščinami. S hrano var- čujemo tako, da je ne mečemo v smeti, ampak porabimo kolikor je potrebno. Z oblačili varčujemo tako, da ne mečemo premajhnih oblačil vstran, ampak jih damo manjšim otrokom, ali RK, da do- bijo tisti, ki jih potrebujejo. Z bencinom moramo varčevati tako, da se ne vozimo brez potrebe z av- tom. Z varčevanjem lahko mar- sikaj prihranimo. Tanja Tašner, 4/a, OS Ivan Spolenjak, Ptuj NAŠE AKOJE Pri razredni uri smo se domenili, da bomo šli pomagat nabirat sliv k starcu, ki tega ne more več sam. Res, v p>onedeljek, po tretji uri smo se napotili k njemu. Ko smo prišli do njegove hiše, nas je že ča- kal. Brž nam je pokazal drevesa, katera je bilo treba obrati. Bili smo zelo razočarani, ko smo vi- deli, da so pod slivami koprive. Toda kljub temu smo kar hitro na- brali polno kad. Pohvalil nas je in nam dal malico. Pri MČKR smo se dogovorili, da bodo posamezni učenci poma- gali osamljenim in ostarelim kra- janom pri jesenskem delu. Ljudje nas lepo sprejmejo, veseli so naše pomoči. Vsi skupaj si že- limo, da bi se med seboj spošto- vali, in si pomagali. Janja Fras, OS Trnovska vas. ZBOR VARČEVALCEV Na naši šoli pridno varčujemo. Za pridno varčevanje dobimo nagrade. Delam v pionirski hranil- nici in me to delo zelo veseli. Prejšnjo sredo smo imeli na naši šoli zbor varčevalcev. Udele- žile so sc ga tudi tri tovarišicc iz kreditne banke Ptuj. Pohvalile so nas za pridno varčevanje in nam izročile nagrado za doseženo tretje mesto. Nagrade smo bili vsi zelo veseli. Tudi v prihodnje bomo pridno varčevali in si prizadevali, da bi dobili kak.šno večjo nagrado. Valerija Ilešič, OS Vitomarci ZAKAJ VARČUJEM Takoj, ko sem začel obiskovati prvi razred, sem se vpisal v šolsko hranilnico. Denarja nisem imel ve- liko, do tretjega razreda sem prihranil 650 dinarjev. Prvo leto še nisem vedel, kaj pomeni varčeva- nje in kaj bom naredil z denarjem. Ker jc večina sošolcev hodila v hranilnico, sem jo obiskoval tudi jaz. Nekaj denarja sem dobil donu^ precej sem dobil kot darilo za roj- stni dan in novo leto. Ko se je na- bralo zame že precej denarja, sem začel razmišljati, kaj bi z njim sto- ril. Ker mi očka in mamica kupita vse potrebno, lahko ta detiar pus- tim v hranilnici ali pa ga porabim, za kakšno stvar, ki bi mi jo starši težko kupili. Ker zelo rad smučam, smo se doma dogovorili, da bom stare smuči, ki so mi že prekratke in čevlji, ki so mi premajhni, pro- dal in kupil nove. Kar mi bo pa manjkalo, bom dvignil v hranil- nici. Ce ne bo dovolj, pa še KB, kjer imam tudi privarčevanih 1200 dinarjev. Ker vem, da imam lep občutek, če imaš nekaj privarčeva- nega, bom še naprej redno obisko- val hranilnico in vlagal denar. Aleš Dragar, 3/a, Ivan Spolenjak, Ptuj V SADOVNJAKU V četrtek smo imeli športni dan. Sesti razredi smo Sli obirat jabolka v Savce. Na avtobusni postaji smo se zbrali že ob 6. uri zjutraj. Malico smo si nesli s seboj. Nato je pripe- ljal avtobus. Vstopili smo. Koj smo začeli veselo čebljati. Pot v Savce nam je hitro minila. Izsto- pili smo in se napotili v sadovnjak. Kmalu smo prišli do skladišča. Tam smo vzeli lestve in vedra ter odšli do jablan. Razdelili smo se v skupine. V vsaki skupini smo bili po štirje in vsaka skupina je dobila svojo vrsto jablan. Začeli smo obi- rati. Med delom smo se pogovar- jali, smejali. Kmalu je bila malica. Najedli smo se in odšli spet med vrste jablan. Ko smo nekaj časa obirali, smo zaslišali ropot lestve. Pogledali smo v smeri ropota in videli Eriko, ki se je pobrala s tal, kajti prevrnila se ji je lestev in pa- dla je na vse štiri. Tako srno se smejali, da smo se držali za tre- buhe. Nato smo spet začeli obirati. Znova smo zaslišali ropot. Lestev, na kateri je stala Sonja, se je prevrnila. Sonja je ostala na dre- vesu in se smejala. Kmalu smo z obiranjem morali zaključiti. Naša skupina je nabrala se- deminpetdeset zabojev jabolk. Bili smo zelo veseli, saj smo vedeli, da bomo zaslužili nekaj denarja za iz- let. Preden smo se vrnili na avto- busno po.stajo, smo si nabrali ne- kaj jabolk. Tako smo se zamudili v sadovnjaku, da smo skoraj zamudili avtobus. Zdaj je bilo do- sti manj govorjenja, kajti bili smo zmučeni. Vsak zase je premišljal, da si je na tak način težko služiti kruh. Kljub temu bi še enkrat šla obirat jabolka. Suzana Menoni, 6/a, OS Dornava Ce BI BIL NAJMOČNEJŠI. Ce bi bil najmočnejši, se nikogar ne bi bal. y^ Nedeljko Ce bi bil najmočnejši, bi pomagal ljudem. Bernard Ce bi bila najmočnejša, ne bi dopustila vojne. Lilij ana Ce bi bil najmočnejši, bi pregnal hudobne ljudi. Miran Ce bi bila najmočnejša, bi preplavala vse reke, prehodila vsak hrib in vse ceste; premagala bi vsakega, ki bi me razjezil. Anica Ce bi bila najmočnejša, bi premagala vse sovražnike. Suzana, Simona Pregnala bi sovražnike in ustavila vojne. Iz živalskih vrtov bi iz- pustila vse živali. Pomagala bi dedku in babici. Lačne otroke iz Afrike bi prinesla sem in jih pogostila. Saška Ce bi bila najmočnejša, bi bila pogunma. Nevenka Ce bi bil najmočnejši, bi pomaga! dobrim ljudem. Vse, kar škoduje njim. bi uničil, najprej orožje. Damijan Ce bi bil najmočnejši, bi pomagal ljudem nositi težke stvari. Edo Ce bi bil najmočnejši, bi uničil vse orožje. Benko. Fredi Ce bi bil najmočnejši, bi vse sovražnike pregnal in prepovedal vse Iztok. Janez Ce bi bila najmočnejša, bi lačnim otrokom prinesla hrano na velikem pladnju Zgradila bi jim hi.šc. prinesla bi jim oblačila in zdravila, da bi živeh kot mi. , Jerneja Ce bi bil najmočnejši, bi pomagal onemoghm ljudem, zmečkal bi vse orožje, da bi vsi živeh v miru. Zvonko Ce bi bila najmočnejša, bi uredila svet tako, da bi vsi živeh v svobodi. Dragica Učenci 5/b razreda, OS Majšperk SMEH V ŠOI-SKIH KLOPEH Hodila sem šele v tretji razred v OS Tone Znidarič. Bili smo zelo živahen razred. V našem razredu je bil tudi fant z imenom Mitja. Bil je povsod zraven in zmeraj je našel kakšno pripombo. Nekega dne ga je tovarišica vprašala pri uri matematike pred tablo: ,,Kako boš rešil enačbo?" — „S kredo," je odgovoril. Ves razred se je tedaj zasmejal, ker bi Milja moral odgovoriti: ,,Z okle- pajem." Pri pouku se je velikokrat pečal s čim drugim namesto, da bi po- slušal. Tako ga je pri SND tovarišica vprašala, naj našetje ne- kaj domačih živali. Ker kot po navadi ni poslušal in je začel na- števati: ,,Traktor, vile. grab- Ije . . ." Nekega dne je med uro odšla Marjetka. ki je sedela pred Mit- jem, na stranišče. Mitja pa ne bi i)il zdrav, če spet ne bi kaj ušpičil. V pcresnici je zmeraj imel nekaj fcbljičkov. Iz nje je vzel žebljiček in ga dal na Marjetkin stol. Cez nekaj časa je prišla Marjetka na- zaj. Ker ni vedela za žebljiček, se je mirno vscdla. Naenkrat pa seje zaslišalo po razredu: ,,Auu . . .!" Vsi smo sc obrnili k njej in se za- čeli smejali, čeprav to za njo sploh ni bilo smešno. Tudi pri slovenščini ni bilo miru, ptisebno če jc moral citati kakšno berilo: Namesto, da bi prečital Makedonci, jc prečital Mekadonci. Priznam. Takrat smo se res ime- nitno zabavali. Vanja Kokol, 8/a. OS Olga Meglic, Ptuj KAJ JE NOVEGA PRI NAS Naša družina se je to leto povečala še za enega družinskega člana. Dobila sem bratca. Dolgo smo premišljevali, kako bi mu dali ime. Vsak jc hotel, da bi imel ime, ki bi ga on izbral. Hotela sem ime- ti Tomaža. Ostali bratje in mama so bili za to ime, le očka se ni strinjal. Seveda smo mu dali ime Tomaž, oč^ca pa zopet, da mu to ime ni všeč, naj mu rajši damo kakšno drugo. Mi si nismo premi- slili in sedaj imamo malega To- maža. Prve tri mesece je bilo hu- do, saj se še zmenil ni za nas. Ko je bil lačen ali pa je zmočil plenice, jc jokal tako dolgo, da ga je mama previla in nahranila. Zelo rad spi, kadar ni lačen. Vsi ga imamo zelo radi. Ko se malo zglasi, smo že vsi pri njem. Zdaj je star pet mesecev in bi že rad hodil. Zelo ga imam rada in veliko časa posvetim nje- mu. Bolan še ni bil, česar smo se ob rojstvu najbolj bali. Mlajši brat Peter je malo ljubosumen na nje- ga, ker zdaj ni več on največja ,,carta" v družini. Zdaj imam štiri brate in vsi se imamo radi in si pomagamo med seboj. Vesela sem, da nas je veliko v družini in da vsi držimo skupaj. Tatjana Pšajd, 8/a, OS Olga Meglic, Ptuj ČLOVEK, KI GA DOBRO POZNAM Iskreče modre oči, beli brki in vedno nasmejana usta. Na obrazu leta pričajo sledi, pravzaprav ne vem, kaj je pustilo globje trplje- nje. Toda to njega ne moti, vedno jc razigran. Beli brki mu silijo v nos od smeha, a modre oči švigajo sem in tja, kot pri mladeniču, ki zagleda lepo dekle. Sam pravi, da : je še zmeraj mlad. Mami ga vedno opozarja, naj preneha, ker se boji, da bodo slekla na oknih popokala. A on se ne zmeni zanjo. Se naprej pripoveduje smešnice in kratke zgodbice'. Da, takšen jc. Le enkrat sem ga videla, da je bil resen. Zdelo sc mi je, da so se mu brki povesili, fučke v očeh so ugasnile. Počasi, čisto počasi so se mu zganile ličnice, tekle so mu sol- ze, ki so utonile v brkih. Čudno, tisti dan se nismo upali glasno dihati. Sepctajc smo sc pogovarja- li, njega pa ni bilo na spregled. Radovednost mi ni dala miru in vprašala sem ga, kaj je narobe. Odgovoril mi je zelo nerazumljivo in s podmolklim glasom: ,,Veš, Cani, bili so težki časi, ampak so še zdaj in ko ti odrasteš, bodo težki. Nczjiana sila človeka vleče naprej in se le redkokdaj ozre v pretekle dogodke, spomni se na tovariše iz otroštva. In če imaš nekoga rad, res zelo rad, ga boš imel do groba. Ce te le ta ljubljena oseba zataji kljub tvojim svarilom, je to, je to najhujše v življenju." Potem jc vstal in s težkimi koraki cxlšc! v sobo. Nikjer ni bilo sledu o tistem človeku, ki smo ga poznali prej. Hiša sc je ovila v molk in celo mu- ca ni bila razpoložena za igro. Vsi smo čutili njegovo žalost. Mislim, . da je tudi ozračje bilo težko, zadušliivo. Morali smo ven! 1 c on je ostal s svojo žalostjo. Vsi smo sc spraševali, kaj se je zgodilo z njim. Čakali smo in čakali . . . splačalo se jc. Nekega dne se je pokazal ves vesel in nas- mejan. Povedal nam jc: ,,Vse ima svoj čas. Včasih sc mora veselje umak- nili žalosti, včasih pa žalost vese- lju. Vendar pa vse mine, tudi razočaranje in jeza. Tako je tudi mene minilo." Takega odgovora ni nihče pričakoval in še danes sc spominjam, kaj je mislil s tem go- vorom? On je dober, deloven, vesel, velik humanist. Dal bi vse. Se svojo obleko, če bi bilo potrebno. Mis- lim, da je predober, zato ga drugi izkoriščajo. A spremenilo se ne bo nič. Ostal bo takšen, kakršen je. Mislim, da ima prav. Prebredel je mnoge težave in skrbi v mladosti in zakaj ne bi smel biti vesel v starih letih? Ima to pravk:o in obdržal jo bo do smrti. Da, do smrti. Ampak saj nihče noče, da bi umri. On to ve, ampak na to odgovarja: ,,Vsako živo bitje ima svoj čas, da lahko ži- vi in vsako živo bitje mora umreti, da naredi prostor drugim, mlajšim. Ce je življenje usmiljeno in pestro, ti ne sme biti žal, da umreš. Meni ne bi bilo žal, če bi zdaj umrl." Da, takšen je, moj dedek! Božena Krivec, 8/a, OS Olge Meglic, Ptuj KAM; OBLAKI PREKO POUA, KAM? Prebudila sem se v sivem jutru. Po nebu so se podili oblaki. Zamaknila sem se v svet svojega mladega življenja. Sreča, toplina, ljubezen, razumevanje . . . Takrat pa kem se zamislila: ,,Ali živijo s tem bogastvom vsi otroci sveta?" — ,,Ne!" je bil vzdih v mislih. Na^krat sem si vroče zaželela, da bi ^stala ptica, ki bi preletela v svet in videla usodo svojih vrstni- kov. Zaprla sem oči in prijadral je oblak, ki me je odnesel v daljave, meni še neznane kraje. Kmalu sva pristala v Afriki. Vse, kar sem vide- la, me je globoko pretreslo. Otroci so zanemarjeni, z velikimi trebušč- ki, upadlih lic in preplašeni. V trenutku sem se spomnila, koliko kruha leži v smetnjakih razvitih de- žel. Kdo je odgovoren za njihovo revščino in to v stoletju, ko človek osvaja vesolje? ,,Oblak, pohitiva dalje, sem zašepetala, ,,preveč me je prizadelo." Z oblakom sva se spustila naprej. Pod seboj zagle- dam visoke stolpnice, ki štrle iz betona — New York. Ljudje opravljajo svoje delo v tekmi za de- nar, da lahko barantajo z usodo majhnih in nebogljenih. Njihovi otroci imajo vsega na pretek, ne poznajo solza, ne velike revščine vrstnikov v Afriki, Indiji ... Z oblakom sva zajadrala do Bližnjega vzhoda. Vojne! ,,Oblak, prizanesi mi!" sem zavpila. Zaprla sem oči in oblak je zaplaval v domovino. Nihala sva nad domačo hišo in modrovala o vojnih žariščih v sve- tu. 2^kaj vse to? Zaradi prestiža za oblast? Zakaj ni svet ena sama veli- ka druščina, svobodnih in enakopravnih ljudi? Tak svet bi bil zares bogat in svetal. „Hvala, oblaček!" Zdaj vem, kako lepo je v naši domovini biti mlad. Tanja Bedenik, 8/b MOJA POT V ŠOLO Do šole imam 25 km. Vozim se z avtobusom. Zjutraj moram od do- ma ob pol petih. Do avtobusne postaje imam štiri kilometre. Pozi- mi je tako težko iti v grabo, ker se tako drsi, da si več na zadnjici kot na nogah. Od naše hiše je najbolj strmo. Z bratom greva in se peljeva na sankah, drugače sva vsa mokra. Ko se pripeljeva v grabo, jih pusti- va pod jablano. Kdor gre prvi domov, jih vzame. Ce ne, mora po- nje še enkrat v grabo. Tako sva se dogovorila. J'rej, ko še nisva uporabljala najinega zimskega prevoznega sredstva, sva prišla v avtobus mokra, posušila pa se nis- va čeprav je bilo toplo. Zeblo naju je, ko sva iz.stopila. Kljub nevšečnostim, ki jih prina- ša zima se veselim snega. Tudi letos bova uporabljala sani. Mi.slim, da mestni otroci ne bi bili zadovoljni, če bi morali opraviti vsak dan tak- šno naporno pot v šolo. Večkrat bi manjkali, jaz pa imam malo zamu- de v šofskem dnevniku. Karmen Kmetec, 6/a, OS Olga Meglic, Ptuj IMELI SMO ŠPORTNI DAN Ura slovenščine. Pojavi se trka- nje na vrata. Vsi sc zvedavo ozre- mo proti vratom. Prikaže se uče- nec z rjavim zvezkom v rokah. Vsi že vemo, da je prišla okrožnica. Po kratkem molku izvemo, da bo- mo v ponedeljek imeli športni dan, če seveda ne bo deževalo, ker je ob slabem vremenu pouk. Vsi smo držali pesti za lepo vre-' me. In res se je izplačalo. V pone-' dcljck zjutraj je bilo sončno in^ hladno vreme. Zbrali smo se ob 7.1 uri pred dvorano zadružnega do-' ma. kjer je bil v sporedu ogled fil-j ma Cvetje v jeseni. Sama sem ta I iiim že gledala na televiziji, a me je' kljub temu zanimal. Na žalost pa nekateri niso dali miru in je bilo i zato predvajanje večkrat moteno. Po filmu smo odšli na malico, potem smo odšli na igrišče. Izvesti' smo namreč morali medrazredni kros. Pripravili smo se na start. Učenke 8. in 7. razredov smo sku- paj tekle. Zaslišale smo žvižg in že smo stekle. Tek nas je pošteno upehal, zato smo po končanem teku nekoliko počivali. Dekleta, ki so pri teku dosegla dobra mesta, se bodo udeležile občinskega krosa. Nato smo še morali izvesti med- razredna tekmovanja v rokometu. Kljub porazu 8. razreda smo bili zadovoljni, da se je športni dan končal v veselem vzdušju. Počasi smo zapuščali igrišče in odšli proti domu. Jožica Alt, 8/b, novinarski krožek, OS Velika Nedelja TEDNIK — 11. november 1982 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 13 SRL CLANI: VELIKA NEDELJA-BRANIK 19:16 PETA ZMAGA Igrišče v Veliici Nedelji, gledal- cev 100, sodnik Semovčan (Lenda- va); VELIKA NEDELJA: Lah, Sok 5, S. Be/jak 6, J. Bezjak, M. Bez- jak, Sabo 3, Cvetko, Zorko 3, Gregorin 2, Zorli, Baldan; BRANIK: Pajančič, Frangežl. Irgolič, Stoger, Simac, Kočar 7, Lazarev 4, Bračko, Levstek 4, Bu- Sar, Flandija. V predzadnjem kolu članske republiške lige so člani RK Velika Nedelja doma premagali ekipo Branika i/ Maribora ter tako nekoliko popravili slabši vtis po porazu v s Krškim na domačem igrišču. Domačini so zlasti dobro igrali v sredini srečanja, vodili s šestimi zadetki prednosti, v zaključku pa je gostom poraz uspelo nekoliko omiliti. V domači ekipi sc je izkazal Stanko Be/jak. LESTVICA PO 10 KOLU: 1. Krško 10 7 O 3 258:2.30 14 2. Rudar 10 7 O 3 2%:272 14 3. l/ola 10 7 O 3 258:237 14 4. Sevnica 10 5 I 4 276:257 II 5. Minerva 10 5 1 4 252:251 II 6. V. Nedelja 10 5 O 5 240:244 10 7. Prule 10 4 1 5 271:278 9 8. Peko 10 4 O 6 272:268 8 9. Branik 10 3 2 5 254:253 8 10. Usnjar U) 4 1 5 214:234 8 11 ^ Aero Celje 10 4 O 6 280:-"«03 8 12. Mokerc KIG 10 2 O 8 203:252 4 V zadnjem jesenskem kolu Veli- ka Nedelja gostuje pri Peku. I. kotar Sabo v značilnem prodoru s krila (fo»o I. kolar) ALUMINIJ-FUŽINAR 1:0 Stadion Aluminija v Kidričevem, gledalcev 150, sodnik Kovačič iz Maribora. Aluminij: Milošič, Selinšek. Kokot, Škrjanec, Jauševec. Albin Dončec. Pignar, Štefan Dončec. Letonja (Frauk) Bek in Vinkler. Nogometaši Alumunija so s težavo prišli do novega para točk. Tokrat jio imeli za na.sprotnika čvrsto ekipo Fužinarja z Raven na Koroškem. V prvih petnajstih minutah je bila igra enkovredna, kasneje pa so domači igralci prevzeli igro v svoje roke in napadali, vendar brezuspešno. Seveda je nekajkrat uspešno posredoval gostujoči vratar. Tudi v drugem polčasu sodomačini napadali. Bek, Vinkler in Štefan Dončec .so zamudili zrele priložnosti. Nato pa je Pignar našel prostega Štefana Dončeca, ta je izvedel pravi »roling«, kot bi se v svojem žargonu izrazili košarkarji, nato je lepo streljal, gostujoči vratarje žogo na kratko odbil. Bek pa jo je poslal v mrežo. Domači igralci so se kasneje trudili, da bi dosegli še kakšen zadetek, a jim to ni uspelo. Tudi gostje so imeli nekaj priložnosti, vendar so bili nespretni, ali pa je domači vratar M ilošič dobro posredoval. ALUMINIJ-KOVINAR 2:1 Mladinci Aluminija so dobili derbi srečanje mladinske nogometne lige v kateri nastopajo. Tokrat so nadigrali dobrega nasprotnika iz Maribora. Če bi bili prisebnejši bi lahko dosegli še višjo zmago. Domači so bili veliko boljši v prvem, gostje pa v drugem delu. ko so rezultat zifianj.šali. Zadetka za Aluminij sta dosegla Šibila in Kirbiš. Srečanje je dobro vodil Turk iz Apač. Daniki Krahjšek Znova tečaj za nogometne sodnike Ena izmed stalnih nalog tudi sodniške organizacije pri Med- občinski nogometni zvezi Ptuj je tudi pridobivanje in izobraževa- nje novih članov, saj je pri takšni množičnosti v nogometu na ob- močju občin Ormož, Ptuj in Slo- venska Bistrica potrebno veliko sodnikov. Zato je sodniška organizacija razpisala novi tečaj za nogometne sodnike. Vse, ki bi radi postali .sodniki, vabijo, da .se pismeno prijavijo- Medobčinskemu dru- štvu nogometnih .sodnikov Ptuj. Pletarska ulica 3. Prijave bodo sprejemali do 20. novembra, nato pa se odločili o začetku tečaja ter kandidate o tem pismeno obve- stili. 1. k SRL - ČUVNiCE: DRAVA-PEKO 18:8 (6'.3) V nadaljevanju veliko bolje Stadion Drava v Ptuju, gledal- cev 50, sodnika ?ibrit (Murska Sobota) in Magdič (Lendava); DRAVA; Farič, Rimcle, Kelcnc 3, Vičar 6, Galun 1, Zupane, Radanovič 4, Kmeiec 3, MiklaSič, Sipek 1, Silsenfrai; PEKO; Gradišar, Pečar, Krč 6, Zaplolnik 1, Koder, Grašič, Ovse- n;ik I, Srečnik, Borič, Soklič, Članice RK Drava so v predzad- njem kolu jesenskega dela tek- movanja v republiški ligi na doma- čem igrišču zanesljivo premagale vrsto Peko iz Tržišča. Igra je bila zlasti v prvem polčasu zelo slaba, kar gre gotovo pripisati zelo hladnemu vremenu. V nadaljeva- nju jc bilo s strani domače ekipe veliko bolje in je tako zmaga domačink popolnoma zaslužena. Pimčanke so v začetku hitro povedle s 4:0, v nadaljevanju pa so dosegle samo še dva zadetka. V najiadu jim ni in ni šlo. Tako so se \ rs lili prestopi šest me trškega prostora, zgrešeni meti in slabo zaključevanje nasproinih napadov. Gosijc so poka/iilc še manj in od lu nizek rezultat ob polčasu, le 6:3 za Dravtv V drugem polčasu je bila igra 'bolj živahna in s strani domačink ludi učinkovita, čeprav napak ni manjkalo Če ne bi bilo tako mrzlo (pisii so nekaterim igralkam skoraj oickii), bi bila igra veliko boljša in tako bolj privlačna za gledalce. V domači ekipi jc tokrat iz.stopala vraiarka Darja Silsenfrai, ki je ubranila štiri scdcmmeirovke, igralke Peka ]'vale. Lestvica po 10. kolu: L Itas Ko 10 8 O 2 270:195 16 2. Burja 10 8 O 2 261:188 16 3. Iskra 10 7 1 2 236:1% 16 4. Drava 9 5 3 1 1%: 146 13 5. I/ola 10 4 3 3 181:176 11 6. Fužinar 10 5 1 4 201:183 11 7. Polana 10 5 1 4 165:169 11 8. mlajuje. Morda se bo tako imenovana organizacijska kriza v gledališču ki)nčno le končala in da bo ansambel pridobil novih moči za delo, ker bo brez njih slej ali prej v celoti zamrlo. Kljub temu pa še vedno vabijo vse, ki bi radi igrali ali kakor koli drugače pomagali pri delu,saj gledališče brez drugih številnih sodelavcev ne more živeti. Potrebni so ljudje za sceno, kostumografijo, efekte, masko, šepetanje in druge naloge, kijih ni malo. Ptujsko gledališče je takorekoč brez teh ljudi in je sleherna pomoč dobrodošla. Skupina vadi vsak ponedeljek in sredo ob 19. uri ter v petek ob sedemnajstih, ko vas bodo tudi z veseljem sprejeli. mš Veliko prijav za gledališiči seminar Zveza kulturnih organizacij občine Ptuj že vrsto let ugotavlja, daje ptileg stalnih republiških seminarjev, ki jih pripravljajo za različna področja ljubiteljske kulturne dejavnosti, potrebno stalno izpopolnje- vanje in izobraževanje tudi doma. Zlasti še, kerlahko vključi večje število ljudi, ni potrebna daljša odsotnost, možno .seje dogovoriti o najustre- znejšem terminu in še bi lahko naštevali prednosti, ki jih ob tem pri- dobitno. Prav zato so se v gledališki komisiji pri ZKO Ptuj odločili, da v oktobru in novembru pripravijo seminar za igralce in režiserje, k sode- lovanju po povabijo še ormoško občino. Zamisel so te dni že realizirali in to soboto se bodo zjutraj ob osmi uri ponovno zbrali prijavljeni, ki jih je več kot 60. Organizatorji so k .sodelovanju povabili tudi nekatere priznane strokovnjake kot je Andrej Vajevec, ki je zadolžen za gledališko igro, improvizacijo in psihično sproščanje. Tone Partljič za dramaturgijo, Bojan Čebuli za režijo. Branka Bezeljak -Glazerza govor, improvizacijo v gledališču in proslavljanje raznih spominskih dnevov in Mira Mijačevič za gibanje na odru. Predavatelji, ki so svojo nalogo že uspešno opravili na republiškem seminarju v Radencih, delajo s prijavljenimi predvsem praktično in zato delo poteka v gledališču in klubu mladih. Ker bo to soboto šele drugo srečanje, vabijo vse. ki imajo veselje do dela v gledališču, posebej pa,še učitelje — mentorje recitacijskihin gledaliških krožkov iz osnovnih šol. ker je ena izmed tem tudi pripravljanje različnih - proslav izbira ustreznih tekstov in podobno. mš KAKO SMO PRIPRAVLJENI NA ZIMO Ozimnice imamo na pretek, kdor je letos nima, je resnično sam kriv. Ni mogoče reči, da je letošnjo jesen primanjkovalo tega ali onega iz dolgega spiska živil za ozimnico. Sadja je še vedno v izobilju, nekaj celo na drevesih, ali pri dobrih gospodarjih v kleteh. Lačni torej ne bomo. Vitaminov bo na pretek, ti pa nam bodo še kako potrebni, saj z ogrevanjem stanovanj ne bo tako lahko. Kurilnega olja ni dovolj, pa tudi drago je. Mnogi so se zato preusmerili na ogrevanje s premogom. Tako so letošnje potrebe v primerjavi z lanskimi za 10 do 15 odstotkov višje. Pri prodajalcih premoga smo izvedeli, da so dosedanje dobave premoga od lanskih količin manjše kar za četrtino. Seznami čakajočih na premog so neskončni in kar do konca leta ni pričakovati večjih dobav, je jasno, da ga vsi ne bodo imeli. Obeta se nam torej zima v precej hladnih stanovanjih. Pomanjkanje premoga poskušajo vsaj delno omiliti z uvozom brikctov iz vzhodne Nemčije, ti so seveda precej dragi, ob upoštevanju njihove kalorične vrednosti pa sc nakup izplača. Tako sedaj plačujemo davek lagodnosti v minuhh letih, ko pre- mogu nismo posvečali pozornosti. Premoga je bilo v ,,izobilju" in premogovnike smo celo ukinjali. Danes si prizadevamo doseči večji izkop, odpiramo nove premogovnike, ponovno izkoriščamo ukinjene. Vse to bo dalo rezuUate seveda šele po določenem času. Do takrat pa...!? JB Rodile so: Marta Began. Moškanjci 26 — Danijelo; Ema Repec, Gorca 39 — deklico; Helena Rogina, Wil- helmova 1 — dečka; Marica Jakolič, Grajenščak 75 — dečka; Majda Vojsk, Mestni vrh 3 — Sabino; Cvetka Voda, Mestni vrh 115 — Mateja; Jožefa Koželj, Poljska C 20 — deklico; Stanka Kramberger, Lovrenc 27 — Mar- ka; Marjanca Lorberk, Zg. Haj- dina 38 — dva dečka; Katarina Grlica, Vinski vrh 20 — Tomaža; Silva Šmigoc, Bukovci 89 — deklico; Dragica Svenšek, Stano- šina 27/a — Tamaro; Jožefa Zajšek, Stanošina 6 — Darijo; Nataša Majerič, Bukovci 42/a — Tino in Nino; Katika Planec. Krčevina 28 — deklico; Irena Pavlovič. Cankarjeva 8 — dečka; Majda Vertič, Kraigherjeva 18 — deklico; Irena Vrečar, Zasadi 7 — Dejana; Marjetka Šuen, Ziherlova pl. 8 — Marjetko; Tončka Lesjak, Lešnica 27 — Andreja: Ljubica Fišer, Ormož, Školibrova 6 — deklico; Sonja Leben. Formin 15/b — Sonjo; Anita Zagoršek, Prešernova 27 — Denisa; Katarina Goričan, Savci 35 — dečka; Zlatka Brmež, Žabjak 12/a — Martino; Majda Roškar, Potrčeva 22 — Ivana;. Poroke: Maks Krepek, Hajdoše 8/b in Kristina Ivančič, Trnovska vas 16; Franc Muršec. Biš 48 in Frančiška Samperl, Črmlja 16. Umrli so: Izidor Kramer. Dom upoko- jencev Ptuj. roj. 1906, umrl 4. nov. 1982; Franc Kmetec, Ro- gozniška 21. roj. 1919, umrl 5. nov. 1982; Štefan Ferčec, Popov- ci 1, roj. 1931. umrl 4. nov. 1982; Valerijan Bedrač, Limbuš, Ob Blažovnici 22, roj. 1926. umrl 1. nov. 1982, Nežika Svenšek, Ki- dričevo, Cučkova 3, roj. 1933, umrla 5. nov. 1982; Rudolf Poboljšaj, Pragersko 120, roj. 1926, umrl 5. nov. 1982. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUSNIK. Uredništvo in uprava Radio- Tednik, tefon (062) 771-261 in 771 226. Celotena naročnina znaša 360 dinarjev, za tujino 610 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400 603-31023. Tiska CGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen ined proiz- vode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa pro izvodov.