Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
J U G O S LAVI JA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
5.
kos.
V LJUBLJANI, DNE 31. maja 1930.
Letnik
I.
VSEBINA:
10. Zakon o pobijanju nelojalne konkurence.
11. Zakon o paktu prijateljstva, prijateljskega poravnavanja in sodnega razpravljanja med kraljevino Srbov, Hrvatov
in Slovencev in republiko Grčijo, sklenjenem v Beogradu dne ‘27. marca 1929.
12.	Pravilnik za izvrševanje zakona o dobrovoljcih glede dodeljevanja zemlje in kolonizacije.
Zakoni in kraljevske uredbe.
10.
Mi
Aleksander I., po milosti božji in volji naroda kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za trgovino in industrijo, po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
Zakon
o pobijanju nelojalne konkurence.*
PRVO POGLAVJE.
Civilno-pravna zaščita.
PRVI DEL.
Dejanja nelojalne konkurence.'
I.	Dejanja, vobče nasprotna dobrim običajem pri konkurenci.
§ i:
Kdor stori v poslovnem prometu zaradi konkurence dejanje, nasprotno dobrim običajem, ki bi moglo oškodovati drugega konkurenta, sme biti tožen. Namen tej tožbi je .prepoved nadaljnjega 'izvrševanja tega dejanja, odstranitev s tem storjenga nepravilnega stanja in povračilo storjene škode.
* Službene novi ne kraljevine Jugoslavije«: z dne 11. aprila 1930., štev. 83/XXXIL
Ta obči predpis se uporablja samo na dejanja nelojalne konkurence, ki ne spadajo pod dejanja, navedena v §§ 2. do 15. tega zakona.
II.	Specialna dejanja nelojalne konkurence.
1.	Nelojalna rekla m a.
§ 2.
1. Kdor javno navaja ali kdor raznaša o razmerah svojega ali .tujega podjetja karkoli, kar utegne izzvati zmoto, in ustvari s tem podjetju v konkurenci predstvo na škodo drugih konkurentov, sme biti tožen, da se mu prepove tako navajanje ali prenašanje, da se odstrani s tem ustvarjeno nepravilno stanje in da se povrne storjena škoda.
2. Semkaj spadajo zlasti navedbe o kakovosti in količini, o naravi ali sestavi kakšnega blaga in kakšnega dela, o izvoru, o prodajnem tržišču in prodajnih pogojih, o imovinskih in kreditnih razmerah, o načinu proizvajanja ali odrejanju cen blaga ali dela, o zaščiti blaga s patentom, vzorcem, modelom in žigom, o metodah proizvajanja ali poslovodstva, o posebnih razmerah, o trajanju in obsegu podjetja, o povodu, vzroku ali namenu prodaje ali dela, o stanju zaloge in o odlikovanjih in predstvih. Za ta odlikovanja in predstva. se smatra tudi uporabljanje lika Njegovega Veličanstva kralja ali koga izmed članov kraljevega doma, državnega ali javnega grba, drugih državnih amblemov, uradnih znakov in puncev za garancijo na blagu, znaka in imena Rdečega križa, če konkurent nima dovolila za uporabljanje.
2.	Neresnična označba izvora blaga.
§ 3.
Za neresnično označbo izvora blaga se smatra vsaka označba, ki utegne ustvariti v poslovnem prometu napačno mnenje, da je bilo blago, za katero gre, izdelano na posebnem kraju; v posebni krajini ali v posebni državi.
Za neresnično označbo izvora se tudi smatra, če opremlja proizvajalec nabavljene proizvode drugega proizvajalca z označbo svoje firme, svojega imena ali žiga na način, ki utegne ustvariti v trgovinskem prometu napačno mnenje, da izvira ta proizvod iz njegovega podjetja.
§ 5.
Za neresnično označbo izvora ni smatrati, če opremlja domač trgovec blago inozemskega izvora, ko ga daje v promet, s svojim imenom in naslovom ali s svojim žigom, ako se ne daje inozemskemu blagu značaj domačega izvora in ako se pri industrijskih predmetih ne prikriva eventualno obstoječa označba resničnega izvora.
§ 6.
Označba ali opis blaga v tujem jeziku se ne smatra za neresnično označbo o izvoru, če je pravi izvor blaga jasno in očividno naveden.
§ 7.
1. Za neresnične označbe ni smatrati navedb, ki po poslovnih običajih prizadetih krogov nimajo več v prometu izključne označbe izvora zato, ker so se udo-mačile kot označba vrste ali kakovosti posebnega blaga, razen če se pridoda takim navedbam pristavek kakor n. pr. »pristen«, »naraven«, »resničen«, »originalen«, ki utegne izzvati napačen dojem o izvoru blaga.
2. Geografski nazivi vinskih proizvodov, rudninskih vod in njih izdelkov se ne morejo nikdar smatrati za označbe vrste ali kakovosti. Ta predpis se ne nanaša na naziv vinskih proizvodov, ki se uporablja po posebni vrsti trte, razen če bi se predpisalo za odrejeno vrsto z naredbo pristojnega ministrstva kaj drugega.
3. Načelo, navedeno v drugem odstavku, se sme uporabljati z naredbo pristojnega ministrstva tudi za nazive drugega blaga.
§ 8.
1. Z naredbo pristojnih ministrstev se smejo izdati predpisi o označbi izvora blaga, ki se proizvaja v posebnih krajinah, katerih podnebje ali zemljišče vpliva na lastnost blaga (nazivi krajin).
2. Inozemski nazivi krajin se smejo z naredbo zaščititi, če velja reciprociteta.
§ 9.
1. Kdor neresnično označi izvor blaga, sme biti tožen, da se mu prepove ta označba, da se odstrani s tem ustvarjeno nepravilno stanje in da se povrne storjena škoda.
2. Za neresnično označbo po tem predpisu je treba smatrati tudi dejanje, ki nasprotuje predpisom naredb, izdanih na podstavi §§ 7. in 8., ki se nanašajo na kakšno predpisano označbo blaga.
3.	O č r n j e v a n j e.
§ io.
1.	Kdor navaja ali raznaša o podjetju, o podjetnikovi osebi ali osebi voditelja podjetja, o proizvodih ali storjenih poslih drugega zaradi konkurence vesti, ki
utegnejo škodovati podjetju ali podjetniku, se mora obsoditi, če ne dokaže njih resničnosti. Z obsodbo je izreči prepoved navajanja in raznašanja takih vesti, ukrepe za njih preklic in povračilo za storjeno škodo.
2. Za vesti se smatrajo poleg ustnih, pismenih ali tiskanih navedb tudi slike ali kakršnekoli priprave, ki so namenjene in sposobne, da jih nadomeščajo.
3. Če gre za zaupna obvestila o drugem podjetju ali podjetniku, za katera ima obvestitelj ali obveščenec upravičen interes, se smejo vložiti tožbe samo po odstavku 1., če so obvestila neresnična.
4.	Zloraba obeležja tujega podjetja.
§ H.
1. Konkurent, ki uporablja ime, firmo, posebni naziv podjetja ali obrta ali drugo zunanje obeležje na način, ki utegne ustvariti zmedo med kupci z imenom, firmo ali posebnim nazivom podjetja ali obrta, ki ga običajno ali upravičeno uporablja drug konkurent, sme biti tožen, da se mu prepove tako uporabljanje, da se odstrani s tem ustvarjeno nepravilno stanje in da se povrne škoda, storjena z dejanjem.
2. Če uporablja konkurent ime, firmo, posebni naziv, žig ali drugo zunanje obeležje podjetja ali obrta z dovolitvijo lastnika tega podjetja ali obrta na način, s katerim se utegne ustvariti zmeda med potrošniki glede pravega izvora blaga ali dela, se smejo vložiti tožbe, omenjene v odstavku 1., tudi zoper lastnika podjetja in zoper povzročitelja zmede.
Tožba se zavrne, če je pravi izvor dovolj označen na blagu samem.
§ 12.
Predpisi §§ 11. se uporabljajo tudi na naslov in zunanji videz naslovnega lista knjige ali drugih tiskarskih del, na naslov gledališkega, glasbenega ali kinematografskega dela, ki ga uporablja kdo na način, ki utegne ustvariti zmedo med potrošniki z naslovom ali zunanjim videzom naslovnega lista, knjige ali drugih tiskarskih del, z naslovom gledališkega, glasbenega ali kinematografskega dela, ki ga upravičeno uporablja drug konkurent.
5.	P o d k u p o vanj e.
§ IB.
1. Kdor posredno ali neposredno ponuja, daje ali obeta darilo ali drugo korist osebi, zaposleni v kakšnem podjetju ali pri kom, ki dela po nalogu kakšnega podjetja, z namenom, da bi dosegel z njegovim nedopustnim postopanjem zase ali za koga drugega predstvo v konkurenci na škodo kakšnega konkurenta, sme biti tožen, da se mu prepove tako dejanje in da se povrne škoda, storjena z dejanjem.
2. Prav to velja tudi za zaposlenca ali za onega, ki dela po naročilu kakšnega podjetja in ki zahteva, sprejema ali dovoljuje v poslovnem prometu, da se mu posredno ali neposredno obljubi darilo ali druga korist, z namenom, da bi s svojim nedopustnim postopanjem po-mogel komu do predstva v konkurenci na škodo svojega delodajalca ali dingih konkurentov.
6.	Kršenje in izkoriščanje tajnosti v proizvajanju in trgovini.
§ 14-
1. Oseba, zaposlena pri kakšnem podjetju, ki priobči, dokler je v službi, brezpravno drugemu ali stori dostopno posloyno tajnost v proizvajanju ali trgovini, ki se more uporabiti v konkurenci in za katero je zvedela v službi, sme biti tožena, da se ugotovi ali prepove tako dejanje in da se povrne storjena škoda.
2. Prav tako sme biti tožen, kdor brezpravno izda drugemu ali izkorišča v lastnem ali drugem podjetju poslovno tajnost v proizvajanju ali v trgovini zaradi konkurence, če je zvedel za to tajnost:
a) s svojim ali tujim ogledništvom kakor tudi z drugimi nezakonitimi ali dobrim običajem nasprotnimi dejanji ali
b) iz tehničnih predlogov in predpisov, iz osnutka, modela, šablone, zareze, recepta, klišeja, vzorca ali zbirk vzorcev in iz seznamka potrošnikov, kar mu je bilo posebej zaupano,
c) ob izvršitvi posla, za katerega ga je pozvalo sodišče ali drugo oblastvo.
3. Teh predpisov ni uporabljati, če se znanje in izobrazba, ki ju je pridobil zaposlenec z delodajalčevo voljo v njegovem podjetju med redno opravljenim poslom, izkoriščata po koncu zaposlenosti.
”. Nelojalna konkurenca pomožnega osebja in njegovo izkoriščanje po drugem konkurentu.
§ 15.
t. Kdor deluje kot agent, potnik ali pooblaščenec, ne da bi mu dovolil lastnik podjetja, zaradi konkurence v korist drugega konkurenta, sme biti tožen, da se mu Prepove tako dejanje in da povrne storjeno škodo.
2.	Prav tako sme biti tožen tudi konkurent, ki izkorišča delovanje navedenih oseb, dasi mu je bilo razmerje teh oseb do pTvega podjetja znano.
DKUGI PEL.
Skupni predpisi.
1.	Pravica do tožbe.
§ 16.
1. Da se prepreči, odnosno prepove ponavljanje dejanja, nasprotnega dobrim običajem v konkurenci, in da se odpravi nepravilno stanje, ustvarjeno s tem dejanjem, pripada pravica do tožbe v primerih §§ 1., 2.,
9.,	11., odstavka 2. in § 13. vsakemu konkurentu (§ 35.), industrijskim, obrtniškim in trgovskim zbornicam in vsakemu društvu, ki je po svojih pravilih poklicano, varovati gospodarske koristi konkurentov, oškodovane z dejanjem.
2. V primerih §§ 10., 11. odstavka 1., §§ 12., 14. in 15. pripada pravica do tožbe samo konkurentu, ki je z dejanjem neposredno oškodovan.
3.	Povračilo škode.
§ 17.
1.	Povračilo storjene škode s(e sme zahtevati od onega, ki je vedel ali je po svoj* dolžnosti moral ve-
deti, da je njegovo dejanje tako, da utegne povzročiti škodo drugemu konkurentu.
2. Pravica do tožbe za povračilo škode in izgubljenega ddbifika pripada konkurentu, ki je z dejanjem nelojalne konkurence oškodovan.
3. O tem, ali je nastala škoda, in o njeni višini, odloča sodišče po svobodnem prepričanju, ko je skrbno ocenilo vse okolnosti.
4. Poleg povračila škode in izgubljenega dobička po odredbi iz odstavka 2. tega paragrafa sme prisoditi sodišče tožilcu na zahtevo tudi izvestno vsoto kot odškodnino zbog prizadete osebne razžalitve in osebne škode. Sodišče odredi višino te vsote, ki ne sme biti večja od 100.000 dinarjev, po svodobnem prepričanju.
5. Če je več oseb odgovornih za škodo, ki jo je treba povrniti po predpisih tega zakona, odgovarjajo vse te osebe solidarno.
§ 18.
1. Ce so bile navedbe, označene v §§ 2., 3., 7., 8., v zvezi s § 9. in v §§ 10., 11. in 12., objavljene v natisnjenem spisu, namenjenem za razširjanje, smejo biti udeleženci pri urejanju, izdajanju ali pri udomačenem razširjanju natisnjenega spisa toženi za povračilo storjene škode samo, če so vedeli, da utegnejo navedbe povzročiti zmoto in s tem pridobiti enemu konkurentu pred-stvo na škodo drugih konkurentov.
2. Če se vidi iz vsebine ali iz načina objave, da se je izvršila za nagrado, sme biti samo stvoritelj objave tožen za povračilo škode. Za stvoritelja je smatrati onega, ki je sestavil kakšno vest, da bi se objavila s tiskom, ali ki jo je naročil v oni vsebini, kakor je bila objavljena, ali ki je dal obvestilo, uporabljeno v taki vesti, kolikor se vest ujema s takim obvestilom.
3. Ti predpisi se uporabljajo tudi na navedbe, ki se razširjajo s svetlobno ali fonetično reklamo.
3.	Odgovornost za dejanja drugih oseb, storjena v obsegu kakšnega podjetja.
§ 19.
V primerih §§ 1., 2., 9., 10., lil., 12., 13., odstavka 1., in § 14., odstavka 2., se sme vložiti tožba zoper lastnika podjetja, da se mu prepove nadaljnje izvrševanje izvest-nega dejanja, nasprotnega dobrim običajem v konkurenci, in da se odpravi s tem ustvarjeno nepravilno stanje, tudi takrat, kadar je storil dejanje v obsegu njegovega podjetja kdo drugi. Toda za storjeno škodo je odgovoren samo, če mu je bilo dejanje nedopustne konkurence znano.
4.	Kazni zbog zlobnosti ali objesti.
§ 20.
Če sodišče spozna, da je vložila ena stranka tožbo ali neosnovano vodila pravdo iz zlobnosti ali objesti, jo kaznuje na zahtevek druge stranke ali po uradni dolžnosti v denarju do 50.000 dinarjev. Ta kazen se izpre-meni ob neizterljivosti v zapor do enega meseca.
5.	Pristojnost sodišč a.
a)	Stvarna:
§ 21.
Za civilne spore, ki se vodijo na podstavi tega zakona, so pristojna, neglede na vrednost spornega pred-
meta, trgovinska sodišča, odnosno trgovinski senati okrožnih sodišč po § 47. II. zakonika o sodnem postopanju v civilnih pravdah z dne IB. julija 1929.
b)	Krajevna pristojnost:
1. Za tožbe, vložene na podstavi tega zakona zoper onega, čigar podjetje je v državi, ali zoper katere se vloži tožba glede na zaposlenost pri posebnem podjetju v državi, je izključno pristojno sodišče okoliša, kjer je podjetje. Če ima podjetje več delovnih krajev, je pristojno sodišče onega kraja, na katerega se dejanje nanaša, drugače pa sodišče, kjer je glavni kraj podjetja. Za tožbe zoper osebe, ki nimajo podjetja v državi, je pristojno sodišče kraja, kjer toženec stalno prebiva. Če nima prebivališča v državi, je pristojno sodišče onega kraja, kjer začasno biva v državi, ali če tudi ta ni znan, sodišče kraja, kjer je bilo dejanje storjeno.
2. Zoper več tožencev, za katere so pristojna na podstavi odstavka 1. razna sodišča — če so izpolnjeni pogoji civilnega sodnega postopanja — se sme vložiti tožba pri kateremkoli teh sodišč.
3. Če se vrši storjeno dejanje, nasprotno temu zakonu, po spisih ali natisnjenih delih, ki se pošiljajo iz kraja zunaj naše države, se smatra glede pristojnosti sodišča za kraj, kjer se je dejanje izvršilo, oni kraj, kamor je bil spis ali natisnjeni izdelek poslan ali kjer je bil izročen ali razširjen.
6.	Postopanje pred razsodišče m.
§ 23.
Civilni spori po tem zakonu se smejo razpravljati in reševati po sporazumu strank pred razsodišči trgovskih, industrijskih in obrtnih zbornic po predpisih, ki veljajo za ta razsodišča.
7.	Zastaranje zahtevkov.
§ 24.
1. Zasebnopravni zahtevki, omenjeni v tem zakonu, zastarajo v šestih mesecih od dne, ko je interesent zvedel za dejanje ali za škodo in za izvršilca dejanja. Če se zanje ni zvedelo, nastopi zastaranje čez tri leta od dne, ko se je izvršilo dejanje, ki se navaja v tožbi.
2. Za onega, ki trajno vrši izvestno dejanje nelojalne konkurence, začne teči zastaranje šele od dne, ko je ta oseba prestala z dejanjem nelojalne konkurence.
3. Za prekinitev ali ustavitev zastaranja veljajo obči predpisi civilnega prava.
DRUGO POGLAVJE.
Kazenskopravna zaščita.
Kaznivo dejanje nelojalne konkurence.
Kdor vrši v konkurenci zaradi preslepitve ali pridobitve materialne koristi zase ali za koga drugega dejanja, navedena v §§ 2., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 15., stori prestopek, zaradi katerega se kaznuje na zasebno tožbo v denarju do 50.000 dinarjev ali z zaporom do enega leta ali z obema kaznima.
Kaznovanja po § 25. ni, če je predpisana za ta dejanja strožja kazen z drugim zakonom.
§ 27.
Na kazniva dejanja nelojalne konkj^rence se uporabljajo, kolikor ni specialnih predpisov po tem zakonu, obči predpisi kazenskega zakonika z dne 27. januarja
1929.,	na njih pregon pa predpisi kazenskega sodnega postopanja z dne 16. februarja 1929.
§ 28.
Tožbo zaradi prestopkov iz §§ 2., 9., 11., odstavka 2., in § 13. smejo vložiti: vsak konkurent (§ 35.), industrijske, obrtniške in trgovske zbornice in vsako društvo, ki je po pravilih pozvano, varovati gospodarske koristi konkurentov, oškodovane z dejanjem, zaradi prestopkov za druge primere iz § 25. pa samo oni, ki je s kaznivim dejanjem neposredno oškodovan.
§ 29.
Če je obtoženec obsojen, sme odrediti sodišče na zahtevek zasebnega tožilca v sodbi, da je odpraviti navedbe, ki sestavljajo nelojalno reklamo ali neresnično označko izvora blaga ali zlorabo obeležja ali zunanje ureditve (§§ 2., 9., 11., 12. v zvezi s § 25.).
Če to ni mogoče, se odvzame predmet sam, ako je pri storilcu ali njegovem soudeležencu (§ 59. kazenskega zakonika).
§ 30.
Sodišče sme izreči po svoji izp rev id n osti, zlasti če se ponavljajo kazniva dejanja, storjena po tem zakonu (§ 25.), da je izključiti krivca od udeležbe pri vseh javnih nabavah in licitacijah, in sicer za dobo do petih let (§ 58. kazenskega zakonika).
Če gre za povratek, se izreče prepoved za vselej.
TRETJE POGLAVJE. Adriiinistrativnopravni predpisi.
1.	Predpisi o označbah številk, mer in teže, izvora blaga, o znakih za kontrolo in garancijo.
§ 31.
Z naredbo ministrstva za trgovino in industrijo je moči predpisati:
1. da se sme prodajati ali ponujati posebno blago poklicno vobče ali samo v trgovini na drobno tako v državi kakor tudi ob izvozu v inozemstvo samo v predpisanih enotah po številu, teži ali samo, če je blago ali njegova oprema (omot, posoda) opremljeno z oznako po številu, meri, teži ali izvoru ali če je opremljeno s posebnim omotom;
2. da se opremi posebno blago, preden se da v promet, tako v državi kakor tudi ob izvozu v inozemstvo po predhodnem preizkusu ali po izvršeni kemijski analizi s posebnim znakom ali s punčem za kontrolo in garancijo;
3. da se mora opremiti posebno blago ali njega oprema tudi z oznako proizvajalčevega ali prodajalčevega imena, njega firme in prebivališča:
4. način, kako je postavljati oznake in njih vsebino, in trenutek, ko se morajo postaviti.
Ce se izdado naredbe o prodajanju v posebnih količinah ali o označbi teže ali mere za proizvode, ki zbog svoje narave izgube na teži ali meri, je treba izrečno predpisati meje. do katerih je ta nedostatek dopusten.
2.	Premijski posli.
§ 32. '
1. Prepovedano je v trgovini ali ob izvrševanju kakšnega dela ali posla gospodarskega značaja zaradi privabljanja potrošnikov obetati ali dajati nagrado v denarju, blagu ali v kakršnikoli drugi obliki, in sicer neglede na to, kako se dobiva ta nagrada, bodisi po sreči, bodisi po neposredni predaji (premiji).
2. Za prepovedane nagrade se ne smatrajo: bonifikacije, ki se dajo v zvezi z rokom dospelosti plačilne obveznosti, kakor tudi cassa sconto, popust pri plačilih . v gotovini takoj, udomačeni rabat, udomačeno dajanje daril ob novem letu ali drugih priOi.kah raznim stalnim potrošnikom ali predmeti udomačene reklame, dodani kupljenemu blagu.
3.	Posli po kuponskem sistemu.
§ 33.
1. Prepovedano je, vršiti v poslovnem prometu prodajo s pogodbami, s katerimi se obeta kupcem koristna nabava blaga ali izvršitev posla ob pogoju, da privedejo na podstavi njim izročenih nakaznic ali kuponov, ki obsegajo pogoje, ponudniku ali drugi osebi druge kupce, ki stopajo s podjetjem v ista pogodbena razmerja (kuponski posli). Prav tako je prepovedano, da bi se kdo udeleževal pri teh pogodbenih razmerjih kot kupec ali razširjalec nakaznic ali kuponov.
2. Pogodbe, na ta način sklenjene med podjetnikom in kupcem ali med kupcem in drugim posrednikom, so nične.
3. Ce se kupec odreče nabavljenemu blagu ali opravljenemu poslu ali če vrne že prejeto blago, sme zahtevati, da se mu vrne izvršeno plačilo.
4.	Kazni.
§ 34.
1. Kdor prekrši administrativne predpise §§ 31., 32. in 33. in predpise naredb, izdanih na podstavi §§ 8. in 31., tega kaznuje obče upravno oblastvo prve stopnje zaradi prekrška v denarju do 15.000 dinarjev ali z zaporom do enega meseca ali z obema kaznima.
2. Ce trgovec ne postavi po naredbi, izdani po § 31., na blago ali opremo predpisanih označb, odredi obče upravno oblastvo prve stopnje v svoji razsodbi, da se mora izostala označba naknadno, eventualno po predhodnem preizkusu, postaviti na blago, kolikor razpolaga trgovec z istim blagom; nadalje, da se morajo odpraviti neresnične ali nepredpisane označbe ali, če to ni mogoče, da se mora odvzeti blago, ki ni prešlo v roke potrošnikov.
3. Da se zavarujejo ti ukrepi, ki jih je treba izvršiti ob obsojenčevih stroških, sme odvzeti obče upravno oblastvo prve stopnje že med postopanjem predmete, s katerimi se krši naredba, izdana po § 31.
4. Kazni, določene v tem poglavju, se uporabljajo ne samo zoper izvršilca dejanja, ampak tudi zoper njegovega nasnovatelja ali soudeleženca.
ČETRTO POGLAVJE.
Obče in končne odredbe.
1.	Uporabljanje tega zakona, pojem konkurentov in blaga v zmislu tega zakona.
§ 35.
1.	Ta zakon obsega ves poslovni promet v proizvajanju, obrti in trgovini, ne uporablja pa se na pobijanje nelojalne konkurence v krogih drugih svobodnih pro-fesij.
2. Za konkurenta se smatra vsak podjetnik, ki proizvaja ali prodaja blago iste ali podobne vrste ali vrši posle iste ali podobne vrste, ali vobče posluje kot podjetnik v isti ali podobni grani.
3. Za blago se smatrajo poleg industrijskih in obrtnih proizvodov tudi proizvodi iz kmetijske, gozdne in rudarske industrije.
2.	Izključitev javnosti.
§ 36.
Na ustni razpravi se sme poleg primerov, določenih v civilnih, odnosno kazenskih postopnikih, na zahtevek pravdne stranke ali priče izključiti javnost, če bi se z javnostjo izpostavila nevarnosti tajnost proizvajanja ali trgovine.
3.	Razglasitev sodbe.
§ 37.
1.	Sodišče sme odrediti tako v civilnem kakor tudi v kazenskem postopanju na predlog stranke, ki je pravdo dobila, da se razglasi sodba po izvršnosti v enem ali več časopisih na stroške druge stranke.
2: Sodišče odredi na predlog stranke, ki je pravdo dobila, časopise, v katerih je treba izvršiti objavo, višino stroškov za objavo kakor tudi druge pogoje in rok, v katerem se mora objava izvršiti.
3.	Sodišče sme dovoliti po razmerah, upoštevaje upravičene koristi oseb glede čuvanja njih tajnosti, da je objaviti tudi razloge v celoti ali deloma.
4.	Skupni predpisi o denarnih kaznih in o dohodkih od odvzetih stvari.
§ 38.
1.	Izkupički za odvzete stvari ift denarne kazni, ki izvirajo iz odločb, izrečenih od upravnega oblastva po predpisih tega zakona, se stekajo v fond, ki ga je ustanoviti pri banskih upravah za podpiranje in pospeševanje gospodarskih ustanov, v prvi vrsti strokovnih šofl.
2.	Minister za trgovino in industrijo je pooblaščen, izdati pravilnik o ustanovitvi, sestavi in poslovnem redu tega fonda.
5.	Zasliševanje zbornic in društev.
§ 39.
1. Naredbe, omenjene v § 7., odstavkih 2. in 3., §§ 8. in 31., se izdado, izpremene ali ustavijo praviloma šele, ko se zaslišijo industrijske, obrtniške in trgovske zbornice in kmetijske, po potrebi pa tudi druge prizadete družbe.
2. Industrijske, obrtniške in trgovske zbornice morajo dajati oblastvom mnenja in obvestila v dvomnih primerih, zlasti v vprašanjih, ali je kakšna navedba sposobna, povzročiti preslepitev (§ 2.), ali se je udomačila kakšna označba izvora za označbo vrste ali kakovosti posebnega blaga (§7.).
6.	O d n o š a j i z inozemstvom.
§ -to.
1. Inozemski državljani, ki imajo v naši kraljevini podjetje ali vrše kakšen obrat, so z našimi državljani izenačeni glede zaščite, priznane s tem zakonom.
2. Inozemec sme zahtevati zaščito po tem zakonu — kolikor ni predpisov v državnih pogodbah — samo, če velja vzajemna zaščita od države, kateri pripada (reci-prociteta).
3. Obstoj vzajemnosti mora dokazati oni, ki se hoče koristiti z njo.
7.	Prehodne odredbe.
§ 41.
1. Ko stopi ta zakon v veljavo, prestanejo veljati predpisi §§ 146., 151. in 154. zakona o zaščiti industrijske svojine z dne 17. februarja 1922.
2. Prav tako izgube pravno moč oni predpisi zakonov, ostalih v veljavi, ki nasprotujejo predpisom tega zakona,' zlasti predpisi iz zakona z dne 16. januarja
1896., drž. zak. št. 89 iz leta 1897., o prometu z živili in drugimi potrebnimi predmeti, zakona z dne 25. oktobra
1901., drž. zak. št. 26 iz 'leta 1902., o prodajanju masla, sira, masti in njenih surogatov, zakona z dne 17. marca
1907., drž. zak. št. 102, o označbi izvora hmelja in zakona z dne 12. aprila 1907., drž. zak. št. 210, o prodajanju vina, vijiskega kisa in vinskih moštov, zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije z dne 30. decembra 1921., »Službene novine« št. 5 iz leta 1922.
§ 42.
Ko stopi ta zakon v veljavo, se sme zahtevati prepoved kakšnega dejanja ali odprava s tem ustvarjenega nepravilnega stanja tudi, če se je ustvarilo dejanje s prejšnjim dejanjem, pa povzročeno nepravilno stanje še traja.
Vendar pa se sme zahtevati v tem primeru povračilo škode na podstavi tega zakona samo za škodo, ki se povzroči potem, ko stopi ta zakon v veljavo.
Dokler ne stopi v veljavo zakonik o sodnem postopanju v civilnih pravdah z dne 13. julija 1929., so pristojna za civilne spore iz tega zakona obstoječa zborna civilna sodišča prve stopnje, ki so pristojna za trgovinske spore in odločajo po obstoječih predpisih, kolikor niso izpreinenjeni s tem zakonom.
V pokrajinah, kjer zakon o sodnem kazenskem postopanju z dne 16. februarja 1929. še ni v veljavi, se uporabljajo prejšnji predpisi za pregon prestopkov, dokler ne stopi ta zakonik v veljavo.
§ 44.
1. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi po preteku enega meseca od dne, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
2. Našemu ministru za trgovino in industrijo priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 4. aprila 1930.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja divizijski general:
Peter Živkovič s. r.
11.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in volji naroda kralj Jugoslavije.
predpisujemo in proglašamo na predlog namestnika Našega ministra za zunanje posle, ministra brez port-f.elja, in Našega ministra pravde po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta
Zakon
o paktu prijateljstva, prijateljskega poravnavanja in sodnega razpravljanja med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in republiko Grčijo, sklenjenem v Beogradu dne 27. marca 1929.,*
ki se glasi:
§ 1.
#
Odobruje se in zakonsko moč dobiva pakt prijateljstva, prijateljskega poravnavanja in sodnega razpravlja-
* »Službene Novine« z dne 13. marca 1930., št. 58/XX. — Pakt je priobčen v francoskem originalu in v srbskem prevodu.
Minister za trgovino in industrijo:
Juraj Demetrovič s. r.
Minister za finance: dr. S. Švergljuga s. r. Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata,
dr. M. Srskič s. r.
nja med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in republiko Grčijo, sklenjen v Beogradu dne 27. marca 1929., ki se glasi:
Pakt prijateljstva, prijateljskega poravnavanja in sodnega razpravljanja.
Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev
in
predsednik republike Grčije,
upoštevajoča vezi iskrenega prijateljstva in vzajemnega zaupanja, ki tako srečno družijo obe državi, in želeča, potrditi s svečanim aktom svojo željo za sodelovanje, s katerim bi prispevala k prizadevanju za obči mir,
enako skrbeča za to, da se vzdržuje stanje miru in politične stabilnosti po načelih, ustanovljenih s paktom Društva narodov,
smatrajoča, da je moči reševati vprašanja, ki bi raz-družila državi, brez posezanja po sili, če se iskreno upoštevajo postopanja za miroljubno razpravljanje mednarodnih sporov,
sta se odločila, skleniti v ta namen pakt prijateljstva, prijateljskega poravnavanja in sodnega razpravljanja, ter sta imenovala za pooblaščenca, in sicer:
Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev:
gospoda drja. K o s t o K u m a n u d i j a, namestnika ministra za zunanje posle, p. i., predsednik republike Grčije:
gospoda Aleksandra C a r a p a n o s a, ministra za zunanje posle,
ki sta dogovorila po izmeni svojih pooblastil, spoznanih v dobri in predpisni obliki, te-le odredbe:
Clen 1.
Visoki stranki pogodnici "se vzajemno zavezujeta, dajati druga drugi pomoč in prisrčno sodelovanje, da se vzdržuje red, ustanovljen z mirovnimi pogodbami, ki sta jih podpisali, kakor tudi da se spoštujejo in izvršujejo obveznosti, odrejene v omenjenih pogodbah.
Ce se strinjata visoki stranki pogodnici ob mednarodnih zapletljajih v tem, da so njiju skupne koristi ogrožene ali da utegnejo biti ogrožene, se zavezujeta, odrediti sporazumno skupne ukrepe za zaščito teh koristi.
Clen 2.
Visoki stranki pogodnici se vzajemno zavezujeta, da ne bosta nikakor započeli vojne druga zoper drugo. Vendar pa se ne uporablja ta odredba, če gre:
1. za izvrševanje pravice legitimne obrambe, t. j. za odpor zoper prekršitev obveznosti, usvojene v prvem odstavku;
2. za akcijo v uporabljanju člena 16. v paktu Društva narodov;
8.	za akcijo zbog odločbe, usvojene od skupščine ali od sveta Društva narodov, v uporabljanju člena 15., sedmega odstavka,v paktu Društva narodov,če je naperjena v tem poslednjem primeru akcija zoper državo, ki je prva započela napad.
Visoki stranki pogodnici se zavezujeta, poravnati po miroljubni poti in na način, določen v tem paktu, vsa vprašanja kakršnegakoli značaja, ki bi ju mogla razdvojiti in ki se ne bi mogla rešiti z običajnimi diplomatskimi postopanji.
Člen 4.
Ta obveznost se ne uporablja:
1. na spore, ki so nastali, preden je bil sklenjen ta pakt;
2. na spore glede vprašanj, ki jih prepušča mednarodno pravo izključni pristojnosti držav;
3. na spore, ki so v zvezi s teritorialnim stanjem strank pogodnic.
Če bi se pojavila med strankama pogodnicama ne-soglasnost v vprašanju, ali spada spor v katero izmed omenjenih treh izjem, se predloži to prejudicialno vprašanje, ne da bi se bilo dotikati osnovnega vprašanja, na zaprosilo ene stranke pogodnice v arbitražo stalnemu mednarodnemu razsodišču.
Člen .5.
Spori, za katerih rešitev bi bilo določeno posebno postopanje v drugih konvencijah, se morajo reševati po odredbah teh konvencij.
Člen 6.
Ta pakt ne poseza v sporazume, ki so v veljavi in ki ustanavljajo za visoki stranki pogodnici postopanje prijateljskega poravnavanja ali, glede arbitraže in sodnega razpravljanja, obveznosti, ki zavarujejo rešitev spora. Toda če določajo ti sporazumi samo eno postopanje prijateljskega poravnavanja in to postopanje ne uspe, se uporabijo odredbe tega pakta, ki se nanašajo na sodno ali arbitražno reševanje.
Člen 7.
1. Če gre za spor, čigar predmet spada po notranjem zakonodajstvu ene stranke pogodnice v pristojnost sodnih ali administrativnih oblastev, sme ta stranka ugovarjati, da bi se uvedla za ta spor različna postopanja, določena s tem paktom, preden izda v primernem roku pristojno oblastvo dokončno odločbo.
2. Stranka pogodnica, ki bi hotela poseči v tem primeru po postopanjih, določenih s tem paktom, mora priobčiti drugi stranki pogodnici svojo namero v enem letu od dne prej omenjene odločbe.
Člen 8.
Vsi spori, v katerih bi stranki pogodnici druga drugi prerekali kakšno pravico, se predlože v sojenje stalnemu mednarodnemu razsodišču, razen če se stranki pogodnici v spodaj določenih rokih sporazumno ne zatečeta h kakšnemu arbitražnemu sodišču.
Dogovorjeno je, da obsezajo zgoraj omenjeni spori zlasti one spore, ki jih omenja člen 36. štatuta stalnega mednarodnega razsodišča.
Ce se stranki pogodnici sporazumeta, predložiti arbitražnemu sodišču spore, o katerih govori predhodni člen, sestavita kompromis, v katerem ustanovita predmet spora, izbor razsodnikov in postopanje, ki naj se uporabi. Ce ni v kompromisu indikacij ali dovolj jasnih predpisov, se uporabijo v potrebni izmeri odredbe haaške konvencije z dne 18. oktobra 1907. za mirno reševanje mednarodnih sporov. Ce kompromis ne določi materialnopravnih pravil, ki naj Jih uporabijo razsodniki, uporabi sodišče materialnopravna pravila, našteta v členu 38. statuta stalnega mednarodnega razsodišča.
Clen 10.
Ce se med strankama pogodnicama ne doseže sporazum o kompromisu, omenjenem v predhodnem členy, ali če se niti čez tri mesece od poziva ne označijo razsodniki, ima ena ali druga izmed njiju pravico, predložiti spor neposredno z zaprosilom mednarodnemu razsodišču.
Clen 11.
1. Za spore, omenjene v členu 8., smeta poseči stranki pogodnici, preden se uvede postopanje pred mednarodnim razsodiščem, v skupnem sporazumu po postopanju prijateljskega poravnavanja, določenem s tem paktom.
2. Ce se je uporabilo prijateljsko poravnavanje in če to postopanje ni uspelo, ne sme nobena stranka pogodnica predložiti spora stalnemu mednarodnemu razsodišču ali zahtevati ustanovitve arbitražnega sodišča, o katerem govori člen 9., preden poteče mesec dni od dne, ko je komisija za prijateljsko poravnavanje končala svoje delo.
Clen 12.
Vsi drugi spori med strankama pogodnicama, razen onih, ki so omenjeni v členu 8., spadajo obvezno pod postopanje prijateljskega poravnavanja.
Clen 13.
Spori, o katerih govori predhodni člen, se morajo predložiti stalni ali posebni komisiji za prijateljsko poravnavanje, sestavljeni od strank pogodnic.
Clen 14.
Na zahtevo ene stranke pogodnice, poslano drugi stranki pogodnici, se mora ustanoviti v šestih mesecih stalna komisija za prijateljsko poravnavanje.
Clen 15.
Ce se ne sporazumeta stranki pogodnici drugače, mora biti sestavljena komisija za prijateljsko, poravnavanje tako-le:
1.	Komisija mora imeti pet članov. Vsaka stranka pogodnica imenuje po enega člana, ki se sme izvoliti izmed njenih državljanov. Ostali trije komisarji se izvolijo s skupnim sporazumom izmed pripadnikov drugih držav. Ti poslednji morajo biti različne narodnosti; njih redno stanovališče ne sme biti na ozemlju strank pogodnic in tudi ne smejo biti v njiju službi. Izmed njih označita stranki pogodnici predsednika komisije.
2. Komisarji se imenujejo za tri leta. Biti smejo iznova izvoljeni. Skupno imenovani komisarji se smejo
j zamenjati, dokler traja njih mandat, po sporazumu med strankama pogodnicama. Po drugi strani sme vsaka stranka pogodnica vsak čas zamenjati komisarja, ki ga je sama imenovala. Kljub zameni ostanejo komisarji v funkciji, dokler ne dovrše svojih tekočih poslov.
3. V najkrajšem roku se morajo popolniti mesta, izpraznjena zaradi smrti ali ostavke ali zbog druge ovire; pri tem se je držati načina, določenega za imenovanja.
Clen 16.
Ce v času, ko nastane spor, ni stalne komisije za prijateljsko poravnavanje, imenovane od strank pogodnic, se ustanovi posebna komisija za pretres spora v treh mesecih od dne, ko je ena stranka poslala zahtevo drugi stranki pogodnici. Imenovanja se izvrše po odredbah predhodnega člena, razen če ne odločita stranki pogod-niei drugače.
Clen 17.
1. Ce se ne izvrši imenovanje komisarjev, ki jih je označiti skupno, v rokih, določenih v členih 14. in 15., se poveri skrb za potrebna imenovanja drugi državi, ki jo izbereta s skupnim sporazumom stranki pogodnici, ali, če to zahtevata stranki pogodnici, tedanjemu predsedniku Društva narodov.
2. Ce se ne doseže sporazum v nobenem teh postopanj, označi vsaka stranka pogodnica po eno različno državo in imenovanja izvršita sporazumno tako izbrani državi.
3. Ce se v treh mesecih ti državi ne bi mogli sporazumeti, označi vsaka izmed njiju kandidate v tolikem številu, kolikor članov je treba imenovati. Kateri tako označenih kandidatov naj se sprejmejo, odloči žreb.
Člen 18.
1. Komisiji za prijateljsko poravnavanje se predlagajo v reševanje spori z zaprosili, ki jih pošiljata predsedniku obe stranki pogodnici, ravnajoči sporazumno, ali pa, če sporazuma ni, ena ali druga stranka pogodnica.
2. Zaprosilo mora obsezati, ko se v njem ob kratkem razloži predmet spora, poziv komisiji, naj odredi vse prikladne ukrepe, ki utegnejo dovesti do prijateljske poravnave.
3. Če izhaja zaprosilo samo od ene stranke pogodnice, mora biti druga stranka pogodnica takoj obveščena o njem.
Člen 19.
1. V petnajstih dneh od dne, ko je ena stranka pogodnica predložila spor stalni komisiji za prijateljsko poravnavanje, sme nadomestiti vsaka stranka zaradi pretresa tega spora svojega komisarja z drugo osebo, ki razpolaga s posebno kompetenco v tem predmetu.
2. Stranka pogodnica, ki uporabi to pravico, mora o tem nemudoma obvestiti drugo stranko pogodnico; ta ima v tem primeru pravico, storiti isto v petnajstih dneh od dne, ko je prejela obvestilo.
Clen 20.
1.	Komisija za prijateljsko poravnavanje se sestane, razen če se ne sporazumeta stranki pogodnici, drugače,
na sedežu Društva narodov ali pa v kateremkoli drugem kraju, ki ga odredi njen predsednik.
2.	Komisija sme zahtevati ob vsaki priliki od generalnega tajnika Društva narodov, naj ji da pomoč v njenem delovanju.
Člen 21.
Delovanje komisije za prijateljsko poravnavanje se sme objaviti samo po sklepu komisije s pristankom strank pogodnic.
Člen 22.
1. Če se stranki pogodnici ne sporazumeta drugače, predpiše komisija za prijateljsko poravnavanje sama svoje postopanje, ki mora biti vedno kontradiktorno. Olede ankete se prilagodi komisija, če ne odloči soglasno drugače, odredbam III. poglavja haaške konvencije z dne 18. oktobra 1907. za mirno reševanje mednarodnih sporov.
2. Stranki pogodnici morata biti zastopani pri komisiji za prijateljsko poravnavanje s predstavniki, ki imajo misijo, služiti za posrednike med njima in komisijo; poleg tega ju smejo podpirati svetniki in strokovnjaki, ki jih imenujeta v ta namen sami, in zahtevati smeta, da je zaslišati vse osebe, katerih pričanje bi se jima zdelo koristno.
3. Po svoji strani ima komisija pravico, zahtevati ustna pojasnila od predstavnikov, svetnikov in strokovnjakov obeh strank pogodnic, kakor tudi od vseh oseb, glede katerih smatra, da jih je koristno pozvati pred komisijo s pristankom njih vlad.
Člen 23.
Komisija za prijateljsko poravnavanje odloča, ako se ne sporazumeta stranki pogodnici drugače, z večino glasov in se sme izjaviti o bistvu spora samo, če so prisotni vsi njeni člani.
Člen 24.
Stranki pogodnici se zavezujeta, olajševati komisiji za prijateljsko poravnavanje delo ter ji dajati v čim širši izmeri vse dokumente in vsa koristna obvestila, kakor tudi uporabljati sredstva, s katerimi razpolagata, da omogočita komisiji, pozivati in zasliševati z njiju ozemlja in po njiju zakonodajstvu priče ali strokovnjake in odhajati na lice mesta.
Člen 25.
1. Vsak komisar prejema, dokler traja njegovo delo, nagrado, katere znesek odredita sporazumno stranki pogodnici in ki ga trpita enako.
2. Obči stroški, povzročeni z delom komisije, se raz-dele na isti način.
Člen 26.
1. Komisija za prijateljsko poravnavanje ima nalogo, razjasniti sporna vprašanja, zbrati v ta namen vsa koristna obvestila z anketo ali drugače in se prizadevati, da pomiri stranki pogodnici. Ko je pretresla stvar, sme razložiti strankama pogodnicama način poravnave, ki se ji zdi primeren, in jima postaviti rok za izjavo.
2. Na koncu svojega delovanja sestavi komisija zapisnik, v katerem ugotovi, kakršen je pač primer, da sta se stranki pogodnici poravnali in, če je treba, pogoje poravnave, ali pa da se stranki pogodnici nista mogli
poravnati. V zapisniku ni omenjati, ali so se sprejele odločbe komisije soglasno ali z večino glasov.
3.	Delovanje komisije se mora dovršiti, razen če se ne sporazumeta stranki pogodnici drugače, v šestih mesecih od dne, ko ji je bil spor predložen.
Člen 27.
Zapisnik komisije se mora nemudoma vročiti strankama pogodnicama. Kdaj naj se zapisnik objavi, odločita stranki pogodnici.
Člen 28.
Če se v enem mesecu od dne, ko je komisija za prijateljsko poravnavanje dovršila svoje delo, stranki pogodnici ne sporazumeta, je moči predložiti vprašanje, ako se stranki pogodnici zedinita, arbitražnemu sodišču. (Ta odredba se ne uporablja na hipotezo, določeno v členih 8. in 11.)
V tem primeru mora biti sestavljeno arbitražno sodišče, če ni med strankama pogodnicama drugačnega sporazuma, tako-le:
Člen 29.
a) Arbitražno sodišče ima pet članov. Stranki pogodnici imenujeta vsaka po enega člana, ki se sme izvoliti izmed dotičnih državljanov. Ostala dva razsodnika in predsednik razsodišča se izvolijo s skupnim sporazumom izmed pripadnikov drugih držav. Ti poslednji
j morajo biti različne narodnosti; njih redno bivališče ne I sme biti na ozemlju strank pogodnic in tudi ne smejo biti i v njiju službi.
b) Če se ne izvrši imenovanje članov arbitražnega sodišča v treh mesecih od dne, ko je predložila ena stranka pogodnica drugi zahtevo, da se ustanovi arbitražno sodišče, se poveri skrb za potrebna imenovanja drugi državi, izbrani s skupnim sporazumom strank pogodnic.
3.	Če se v tem predmetu ne doseže sporazum, označi vsaka stranka pogodnica po eno različno državo in imenovanja izvršita sporazumno tako izbrani državi.
3.	Če se tako označeni državi ne bi mogli sporazumeti v treh mesecih, izvrši potrebna imenovanja predsednik stalnega mednarodnega razsodišča. Če je ta zadržan ali če je državljan ene stranke pogodnice, izvrši imenovanja podpredsednik. Če je tudi ta zadržan ali če je tudi on državljan ene stranke pogodnice, izvrši imenovanje najstarejši član sodišča, ki ni državljan nobene stranke pogodnice.
c) V najkrajšem času se morajo popolniti mesta, izpraznjena zaradi smrti ali ostavke ali zbog druge ovire; pri tem se je držati načina, določenega za imenovanja.
č) Če se visoki stranki pogodnici sporazumeta, predložiti spor arbitražnemu sodišču, sestavita hkratu kompromis, ki mora odrediti predmet spora in postopanje, ki naj se uporabi.
Če ni v kompromisu indikacij ali dovolj jasnih predpisov glede točk, označenih v predhodni točki, se uporabijo v potrebni izmeri odredbe haaške konvencije z dne 18. oktobra 1907. za mirno reševanje mednarodnih sporov.
Če kompromis ne govori o tem, mora uporabiti sodišče materialnopravna pravila, našteta v členu 38. štatuta stalnega mednarodnega razsodišča. Kolikor ni pravil, ki se dado uporabiti na spor, sodi sodišče ex aequo et bono.
Če se po preteku enega meseca od dno, ko jo komisija za prijateljsko poravnavanje dovršila svoje delo, stranki pogodnici ne zedinita, predložiti spor arbitražnemu sodišču, skladno s členom 28. tega pakta, se reši spor po členu 15. pakta Društva narodov.
Člen 31.
1. Vselej, kadar je spor predmet arbitražnega ali sodnega postopanja, zlasti kadar izvira vprašanje, glede katerega sta stranki pogodnici v sporu, iz aktov, ki so že rešeni ali se že rešujejo, označi stalno mednarodno razsodišče, sodeče po členu 41. svojega statuta, ali arbitražno sodišče v najkrajšem možnem roku, kakšne začasne ukrepe je treba odrediti. Stranki pogodnici se morata temu prilagoditi.
2. Če se je poslal spor komisiji za prijateljsko poravnavanje, sme priporočiti komisija strankama pogod-nicama začasne ukrepe, ki se ji zde koristni.
3. Stranki pogodnici se zavezujeta, opustiti vsak ukrep, ki bi utegnil vplivati škodljivo na izvršitev sodne ali arbitražne odločbe ali na poravnave, predlagane od komisije za prijateljsko poravnavanje, in vobče ne ukreniti nobenega akta kakršnegakoli značaja, ki bi utegnil spor poostriti ali razširiti.
Člen 32.
Če proglasi sodna ali arbitražna razsodba, da nasprotuje odločba, ki je izdana, ali ukrep, ki ga je odredilo sodno ali drugo oblastvo ene sporne stranke, celoma ali deloma mednarodnemu pravu ali če ne dopušča ustavno pravo omenjene stranke pogodnice ali 1 dopušča le nepopolnoma, da se izglade posledice te odločbe ali tega ukrepa, se stranki pogodnici strinjata, da se mora dati pravično zadostilo stranki pogodnici, oškodovani s sodno ali arbitražno razsodbo.
Člen 33.
Ta pakt se uporabi med visokima strankama po-godnicama tudi takrat, kadar je kakšna druga država prizadeta v sporu.
Člen 34.
Spori, ki se nanašajo na tolmačenje ali na uporabljanje tega pakta, vštevši spore, ki se nanašajo na kvalifikacijo sporov in dosežaj pridržkov, se morajo predložiti stalnemu mednarodnemu razsodišču.
Člen 35.
Ta pakt, čigar tolmačenje ali uporabljanje ne more nikakor posezati v pravice in obveznosti visokih strank pogodnic iz pakta Društva narodov in iz odredb pogodb, sklenjenih prej od visokih strank pogodnic in priobčenih za registracijo Društvu narodov, se mora registrirati po členu 18. pakta.
Člen 36.
Ta pakt se mora ratificirati v najkrajšem možnem roku ter stopi v veljavo takoj po izmeni ratifikacij, ki se izvrši v Atenah. Traja 5 (pet) let od dne, ko se izmenjajo ratifikacijski instrumenti. Če se ne odpove šest mesecev pred potekom tega roka, velja še za dobo petih let.
V potrditev tega sta pooblaščenca podpisala ta pakt.
Sestavljeno v Beogradu dne sedem in dvajsetega marca tisoč devet sto devet in dvajsetega leta.
(L. S.) I)r. K. Kumanudi s. r. (L. S.) A. Carapanos s. r.
§ 2.
Ta zakon stopi v veljavo, ko se izpolnijo odredbe člena 36. omenjenega pakta in ko se predhodno razglasi v »Službenih novinah«.
Namestniku Našega ministra za zunanje posle in Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasita ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 8. junija 1929.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja divizijski general: Peter Živkovič s. r.
Namestnik ministra za zunanje posle, minister brez portfelja: dr. K. Kumanudi s. r.
Minister pravde: dr. M. Srškič s. r.
Pripomba: Ratifikacijski instrumenti so se izmenjali v Atenah dne 18. februarja 1930.
Iz pisarne ministrstva za zunanje posle; Pov. br. 3168.
Uredbe osrednje vlade.
12.
Na podstavi člena 10. zakona o dobrovoljicih Dj. br. 26.606 z dne 31. avgusta 1928. predpisujemo sporazumno z ministrom za vojsko in mornarico in z ministrom za notranje posle ta-le
Pravilnik
za izvrševanje zakona o dobrovoljcih glede dodeljevanja zemlje in kolonizacije**
I.
Postopanje z dobrovoljci, ki jim je zemlja dodeljena.
Člen 1.	.
Dobrovoljci, ki dobe po zakonu o dobrovoljcih dobro-voljsko potrdilo od ministrstva za vojsko in mornarico,
* »Službene novinec z dne 26. marca 1930., štev. 69/ XXIV.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde:
dr. M. Srškic s. r.
obdrže prejeto zemljo, če izpolnjujejo pogoje člena 5. navedenega zakona.
Člen 2.
Dobrovoljcem, ki dobe dobrovoljsko potrdilo po zakonu o dobrovoljcih, a ne izpolnijo pogojev iz člena 5. tega zakona, se zemlja odvzame in druga se jim več ne dodeli.
Člen 3.
Z onimi, ki po zakonu ne dobe dobroveljskega potrdila, je postopati tako-le:
a) Če se ugotovi na licu mesta, da so osebno obdelovali dobljeno zemljo, da so se naselili in postavili bišo, se obdrže še nadalje na zemlji ter se prevedejo za koloniste z občimi pogoji; vendar pa morajo plačevati zakupnino za dobljeno zemljišče od dne, ko je stopil zakon o dobrovoljcih v veljavo.
Za one, ki so izpolnili te pogoje ter so dobili zemljo kot krajevni dobrovoljci, veljajo predpisi za krajevne interesente.
Z ugodnostjo iz prvega odstavka tega člena se ne morejo okoristiti oni, ki so sodno obsojeni zaradi dejanj, navedenih v členu 2. zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o dobrovoljcih.
b) Če se ugotovi na licu mesta, da dobljene zemlje niso obdelovali osebno in da v obče niso izpolnili pogojev iz predhodne točke, se jim zemlja odvzame in uporabi takoj za zadostitev dobrovoljcev.
Člen 4.
Oni naši državljani, ki dobe dobrovoljsko potrdilo ter so se zatekli v inozemstvu, preden je stopil zakon o dobrovoljcih v veljavo, se smatrajo, da so izpolnili pogoje iz člena 5. tega zakona, če obdelujejo njih rodbine (žena, otroci in roditelji) njih zemljo osebno ter so se naselili na njej in postavili hiše. Drugače pa je postopati docela po tretjem odstavku člena 5. zakona o dobrovoljcih in po členu 2. tega pravilnika.
Člen 5.
Postopanje, določeno v členih 2., 3. in 4. tega pravilnika, se vodi pri občem upravnem oblastvu prve stopnje; odločbe po končanem postopanju pa izdajajo na prvi stopnji pristojne banske uprave.
II.
Postopanje z dobrovoljci, ki jim zemlja ni dodeljena.
Člen 6.
Zemlja se dodeljuje prvenstveno ekonomski slabotnim dobrovoljcem, v prvi vrsti borcem, potem pa ne-borcem, in sicer v nastopnem redu:
a) krajevnim dobrovoljcem kmetovalcem;
b) ostalim krajevnim dobrovoljcem;
c) dobrovoljcem kmetovalcem-kolonistom;
č) ostalim dobrovoljcem-kolonistom.
Na dobljenem zemljišču se mora naseliti dobrovoljec po odredbah člena 5. zakona o dobrovoljcih, hišo pa mora postaviti na prostoru, ki mu ga odredi obče upravno obastvo.
Člen 7.
Zemlja s hišnim okolišem se deli dobrovoljcem po odločbah ministrstva za poljedelstvo istočasno v vseh
krajinah od razpoložnih površin agrarnega zemljišča, prostega za razdelitev.
Člen 8.
Zemlja se deli dobrovoljcem v kronološkem redu prijav po členu 6. tega pravilnika; za to morajo kar najpozorneje skrbeti oni, ki so pristojni ob osebni odgovornosti.
Če preostane, ko se je zadostilo vsem dobrovoljcem in krajevnim siromakom, kaj razpoložne zemlje, je dopustno postopati po prvem odstavku člena 8. zakona o dobrovoljcih ter dodeliti siromašnim dobrovoljskim kme-tovalskim rodbinam, ki imajo nad pet članov, poleg redne kompetence še en katastrski oral zemlje za vsakega moškega rodbinskega člana; vendar pa morajo prevzeti te rodbine z zemljo vred vse obveznosti, ki veljajo po zakonu tudi za ostale krajevne interesente. Odrejeni ključ se sme znižati, če ni v najbližji okolici (do 10 km od stanovališča) dovolj razpoložne zemlje za delitev.
Člen 9.
Vsak dobrovoljec mora sprejeti ono zemljo, ki se mu dodeli z odločbo, ter postopati povsem po členu 5. zakona o dobrovoljcih; drugače se mu dodeljena zemlja odvzame in njegove nove prošnje za dodelitev zemlje se ne jemljejo več v poštev.
Člen 10.
Dobrovoljcem, ki žive zunaj domovine, se dodeli zemlja po členu 6. tega pravilnika proti temu, da se morajo njih rodbine iz člena 4. pravilnika naseliti v zakonitem roku, postaviti hiše in osebno obdelovati zemljo.
Ostalim dobrovoljcem sploh ni dodeljevati zemlje, dokler se ne vrnejo v domovino.
III.
Postopanje z dobroveljskimi potrdili.
Člen 11.
Obče upravno oblastvo prve stopnje mora uradno oznamenovati s svojim pečatom in podpisom zemljo, dodeljeno dobrovoljcu, in njegovo uvedbo v posest s točno označbo, na katerem posestvu, v kateri občini in katerem srezu, s katero odločbo in kolika površina zemlje in kolik hišni okoliš sta se dodelila dobrovoljcu in kdaj je bil uveden v posest.
Uradno oznamenilo se izvrši na originalnem dobroveljskem potrdilu s posebej izdelano štampiljo v velikosti 10X7 cm, ki se pritisne zgoraj na desni strani potrdila takoj nad besedo »Potrdilo« tako, da seza z majhnim delom tudi čez besedilo na levi strani potrdila, po nastopnem obrazcu:
Na podstavi odločbe ministrstva..............št. . . .
z dne .... in odločbe tega občega upravnega obla-stva št. . . . z dne .... je prejel imenovani borec (neborec) zemljo v površini .... hektarov in . . .
arov na posestvu	v	občini.sreza
............banovine.ter je bil uveden v posest parcele...............................in	katastrske	parcele.
V............,	dne	....	19
(L. S.)	Sreski	(mestni) načelnik:
Oni dobrovoljci, ki so dobili zemljo, morajo svoja originalna dobrovoljska potrdila, prejeta od ministrstva za vojsko in mornarico, takoj predložiti pristojnemu občemu upravnemu oblastvu prve stopnje, da se uradno oznamenujejo po predhodnem členu tega pravilnika; za one dobrovoljce, ki niso dobili zemlje, pa se izvrše uradna oznamenila po istem predpisu, ko se jim zemlja dodeli in ko se uvedejo v posest.
IV.
Preselitev in nabava stavbnega lesa za postavitev hiš in ostalih potrebnih zgradb.
Člen 13.
Ko dobrovoljec dobi zemljo in hišni okoliš in ko se uvede v posest, se mora obrniti na pristojno obče upravno oblastvo prve stopnje s prošnjo, opremljeno s pred-pisnim kolkom, ter zahtevati, naj se mu izda o tem potrdilo v duplikatu, da more zaprositi za dovolilo brezplačne preselitve in nabave stavbnega lesa za postavitev hiše in ostalih potrebnih prostorov.
Obče upravno oblastvo prve stopnje mora izdati takoj zahtevano potrdilo ter označiti v njem poleg ostalega, da je dobil prosilec zemljo kot dobrovoljec in da je dokazal svojo dobrovoljsko pravico z rednim dobrovoljskim potrdilom, ki mu ga je izdalo pristojno oblastvo po členu 2.
zakona o dobrovoljcih pod št. ... z dne.........................
Tako potrdilo služi dobrovoljcu pri generalni direkciji državnih železnic in pri ministrstvu za šume in rudnike kot popoln dokaz o njegovi pravici do brezplačne preselitve in do prejema stavbnega lesa za postavitev hiše in ostalih potrebnih zgradb; poleg teh potrdil mu ni treba, ko vloži prošnjo za preselitev in dovolitev stavbnega lesa, predlagati tudi dobrovoljskega potrdila v originalu in overovljenem prepisu.
Člen 14.
Za preselitev in nabavo stavbnega lesa se mora obrniti dobrovoljec s posebnima prošnjama na generalno direkcijo državnih železnic in na ministrstvo za šume in rudnike ter priložiti prošnji potrdilo, dobljeno po predhodnem členu tega pravilnika. Prošnji vloži po občem upravnem oblastvu prve stopnje, pristojnem za kraj, kjer je dobil zemljo; to oblastvo ju pošlje ministrstvu za poljedelstvo, to pa ju odda v pristojno postopanje:
a) ministrstvu za šume in rudnike za brezplačni stavbni les zaradi postavitve hiše in ostalih potrebnih prostorov; in
b) generalni direkciji državnih železnic za prevoz rodbine, živega in mrtvega inventarja in dobljenega stavbnega lesa.
Prošnji, ki jo vloži za ministrstvo za šume in rudnike, mora priložiti dobrovoljec poleg potrdila iz prvega odstavka tega člena potrdila, predpisana s pravilnikom ministrstva za šume in rudnike; prošnji, ki jo vloži za generalno direkcijo državnih železnic, pa mora priložiti poleg potrdila iz prvega odstavka tega člena potrdila, predpisana s pravilnikom ministrstva za promet.
Ko ministrstvo za poljedelstvo odpremlja prošnjo na generalno direkcijo državnih železnic, mora potrditi, da prosilec ni prej okoristil pravice do brezplačne preselitve rodbine in prevoza živega in mrtvega inventarja.
V.
Izpromemba dodeljenega zemljišča med dobrovoljci.
Člen 15.
Izprememba dodeljenega zemljišča med dobrovoljci se sme dovoliti samo v neizogibno potrebnih razmerah po povoljnem mnenju in obrazloženem predlogu pristojnih organov.
VI.
Posvetovalni odbor.
Člen 16.
Posvetovalni odbor, ki je ustanovljen pri ministrstvu za poljedelstvo po predpisu člena 8. zakona o dobrovoljcih, ima to-le nalogo: a) izdeluje načrt za dodelitev zemlje dobrovoljcem po načelih naše notranje kolonizacije;
b)	oddaja ministru za poljedelstvo strokovna mnenja o vseh poslih ločevanja, ustvarjanja in ukoriščanja potrebnih površin zemlje za namene agrarne reforme; c) podaja ministrstvu za poljedelstvo predloge o izboru elementa, ki naj se kolonizira v poedinih krajinah, in o odrejanju krajev in kompleksov, na katerih naj se izvrši kolonizacija dobrovoljcev, ki najbolje ustrezajo občim in nacionalnim koristim; č) deluje pri pristojnih ministrstvih in drugih civilnih in vojaških oblastvih in ustanovah na to, da dajo na razpolago potrebna sredstva in potrebno podporo in da sodelujejo pri izvrševanju in podpiranju naseljevanja dobrovoljcev.
Celokupno administracijo (zbiranje poročil, izdelovanje načrtov, voditev nadzorstva, posredovanje pri drugih ministrstvih itd.) opravlja posvetovalni odbor po ministrstvu za poljedelstvo.
VII.
Obče odredbe.
Člen 17.
Dobrovoljci, ki so dobljeno zemljišče fakultativno odkupili, ne morejo več dobiti zemlje po predpisih agrarnih zakonov in zakona o dobrovoljcih.
Za voditev evidence o dobrovoljcih, ki so zemljo fakultativno odkupili, je ustanoviti pri pristojnih občih upravnih oblastvih prve stopnje in pri ministrstvu za poljedelstvo potrebne knjige.
Člen 18.
Zemlja se sme odsvajati po členu 7. zakona o dobrovoljcih samo z odobritvijo ministrstva za poljedelstvo ali od njega odrejenih organov; za prepoved odsvajanja pa veljajo pobližje odredbe, ki so predpisane ali bodo predpisane z agrarnimi zakoni.
Člen 19.
Dobrovoljci, ki še niso dobili zemlje, morajo vlagati prošnji-prijave za zemljo po zvezi vojnih dobrovoljcev na obrazcu, ki je posebej predpisan za to.
Prošnje za zahtevo zemlje so oproščene takse po točki 7. člena 5. zakona o taksah.
Člen 20.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 15. marca 1930.; br. 14.769/V b.
Minister za poljedelstvo: dr. Frangeš s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in odgovorni urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna »Merkur« v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Michalek v Ljubljani.
plačana v gotovini.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 5. kosu letnika I. z dne 31. maja 1930.
Razglasi kraljevske banske uprave.
I- No. 148/11.
Razglas.
V zvezi s tuuradnim razglasom z dne p. maja 1930., I. No. 148/8, o ustanovitvi ^Službenega lista« kraljevske banske upra-T® dravske banovine se razglaša, da se bodo uradni razglasi in druge objave, v kolikor se v zmislu zgoraj označenega razglasa tek. št. 1—7, im? objavljajo v »Službenem listu«, priobčevale v službenem ^lu dnevnika »Jugoslovan«.
Ta odredba stopi v veljavo z dnem 1. junijem 1930.
Ljubljana, dne 30. maja 1930.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
Ban: Serncc Dušan s. r.
H- No. 11983/2
Razpust društva.
Olepševalno društvo v Prevorju je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne ■%jj&v niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj.
kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 20. maja 1930.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: dr. Stare s. r.
V.	NO. 2774/4—1930.	2—2	1259
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske ba-n°virie v Ljubljani razpisuje za prevzem gradnje železnega mostu čez Soro v Medvodah na drž. cesti Ljubljana — Kranj (spodnji ustroj brez montaže in preložitev ceste)
I.	javno pismeno oEertno licitacijo na dan 20. junija 1930., ob 11. uri,
v prostorih 1. odseka tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani. Istotam se dobivajo med uradnimi urami potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki proti plačilu napravnih stroškov.
Podrobnosti razglasa so razvidne iz ^Službenega lista kraljevske banske uprave) št. 3 z dne 2. maja 1930.
V Ljubljani, dne 14. maja 1930.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
Za bana,
^	namestnik	pomočnika
načelnik upravnega oddelka dr. Stare s. r.
E. r. 1095/30.
Agrarni primer: Prilipe.
Razglas
Po § 106. zakona z dne 26. oktobra 1887. dež. zak. št. 2 iz leta 1888., se s tem razglaša zaključek postopanja, nanašajočega se na nadrobno delitev skupnega sveta, ki je vpisan pod vlogo št. 411 ter parcele It. 381/1, vpisane pod vložno št. 86 k. o. Eeknica, sodni okraj Kostanjevica, ker je ta agrarna operacija popolnoma izvršena.
Z dnevom, ko se objavi ta razglas, preneha glede te agrarne operacije pristojnost agrarnih oblasti, tako da ta ostanejo pdslej pristojna samo še za razsojanje § 100 zakona z dne 26. oktobra 1887, dež. tak. št. 2, iz leta 1888. zadevajočih zahtev.
Ljubljana, dne 30. aprila 1930. Komisija za agrarno operacijo v Ljubljani.
Za predsednika: Detela 1. r.
(II. No. 10.336/1930.
Izkaz
živalskih kužnih bolezni v območju dravske banovino
po stanju z dne 25. maja 1930.
Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih magistratov) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuže-nih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Pasja steklina.
Dolnja Lendava:	Beltinci	(Beltinci	1
Ivorec), Dol. Lendava (Trimlini 1 planila), Dol. Bistrica (Dol. Bistrica 1 dvorec),
Kos (Kos 1 dvorec), Vel. Polana (Vel. Polana 1 dvorec). Novo mesto: Toplice (Uršna sela 1 dvorec).
Mehurčkasti izpuščaji konj.
Ptuj-: Cirkovci (Pongerci in Zgornje Jablane po 1 dvorec).
Svinjska kuga.
Kamnik: Domžale (Studa 1 dvorec), Prevoje (Št. Vid 1 dvorec). Kočevje: Dame (Sajevce 1 dvorec), Dolenja vas (Rakitnica in Zadolje po 1 dvorec), Jurjeviča (Breže in Brinje po 1 dvorec, Kot 5 dvorcev), Kočevje (Kočevje 2 dvorca), Ribnica (Otavice 1 dvorec), Stara Cerkev (Hoblar-ji, Slovenska vas in Stara Cerkev po 1 dvorec), Zeljne (Zeljne 1 dvorec). Krško: Smarjeta (Zbure 1 dvorec). Laško: Trbovlje (Loke 2 dvorca, Pleška 1 dvorec). Litija: Krka (Gmajna 1 dvorec), Trebeljevo (Veliko Trebeljevo 1 dvorec). Logatec: Lož (Lož 1 dvorec), Rakek (Unec 1 dvorec). Maribor desni breg: Sv. Marjeta na Dravskem polju (Sv. Marjeta na Dravskem polju 1 dvorec), Zgornja Polskava (Zgornja Polskava 1 dvorec). Novo mesto: Dvor (Dvor 4 dvorci, Dol. Kot, Gor. Kot, Podgozd in Stavča vas po 1 dvorec in Jama 2 dvorca), Selo-Šumperk (Gornji Šum-perk in Podbukovje po 1 dvorec), Smreka (Gor. Topla reber 1 dvorec), Zagradec (Češnjice 1 dvorec), Žužemberk (Žužemberk 1 dvorec). Ptuj: Breg (Draženci 1 dvorec), Cvetkovci (Cvetkovci 2 dvorca), Sveti Lovrenc na Dravskem polju (Spodnje Pleterje 2 dvorca), Trgovič (Trgovič 4 dvorci). Slovenjgradec:	Otiški vrh
(Otiški vrh 1 dvorec).
Svinjska rdečica.
Brežice: Artiče (Arnova sela 1 dyorec), Zakot (Sv. Lenart, Zakot in Zverinjak po 1 dvorec). Kamnik: Dob (Cemšenik 1 dvorec), Krašnja (Vrh 1 dvorec). Ljubljana okolica: Devica Marija v Polju (Dev. Marija v Polju in Zgor. Kašelj po 1 dvorec), Dobrunje (Fužine in Zagradišče po 1 dvorec), Dol (Beričevo 1 dvorec), Dolsko (Osredki 1 dvorec). Logatec: Rakek (Unec 1 dvorec). Kočevje: Kočevje (Kočevje 1 dvorec). Kranj: Šenčur (Olšavek 1 dvorec). Krško: Boštanj (Dol. Boštanj 1 dvorec), Cerklje (Hrastje 1 dvorec). Laško: Dol (Brce 2 dvorca, Marun 1 dvorec), Loka (Loka 2 dvorca). Litija: Češnjice (Dobrova 2 dvorca, Pristava 1 dvorec), Litija (Vernek 1 dvorec), Vače (Selo 1 dvorec). Radovljica: Radovljica (Radovljica 1 dvorec). Škofja Loka: Poljčane (Hotovlje 1 dvorec). Šmarje pri Jelšah: Kostrivnica (Žagaj 2 dvorca), Sv. Katarina (Sv. Katarina 2 dvorca). Ljubljana, mesto: 1 dvorec).
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 27. maja 1930.
Po naredbi bana: veter. šef.
Paulin Alojzij.
II.	No. 13988/1.
1351
Razglas.
Z odločbo velikega župana ljubljanske oblasti od 11. septembra 1925., H. br. 477, se je glavnemu odboru za obdelovanje ljubljanskega barja v Ljubljani podelilo vodnopravno dovolilo, da uravna po predloženih načrtih Gradaščico, Glinšico in Mali graben.
Ker je dovršen prvi del omenjene uravnave, in sicer Gradaščice v progi od Ko-lezije do vodne naprave Vojnoviča, in Glin-šice od njenega izliva do Herzmanskega, prosi imenovani odbor za kolavdacijo do-tičnih del.
Istočasno prosi glavni odbor, da se radi prostega in neoviranega dostopa do uravnane struge Gradaščice, ki je potreben, da se morejo vršiti potrebna popravila, določi na obeh bregovih šestmeterski pas kot sestaven del struge in da se razlasti v ta namen potrebni svet, kolikor ni le-ta radi izvršenih parcelacij že postal javna imo-vina in bi ne bilo mogoče doseči prostovoljnega odstopa.
Za prost in neoviran dostop do manjše struge Glinšice pa prosi imenovani odbor, da se ustanovi na dotičnih zemljiščih zanj, odnosno za njegove organe in delavce služnost steze in kolovoza.
O vsem tem se na podstavi §§ 54 in 74 vodopravnega zakona kranjskega razpisuje na dan
2 3. junija 1930.
komisijska obravnava na mestu samem. Komisija se sestane imenovanega dne ob pol devetih v Koleziji, odkoder se izvrši obhod omenjene proge obeh imenovanih potokov, obravnavanje in sestava zapisnika takoj sproti med obravnavanjem. Če bi bilo treba, se obravnava nadaljuje prihodnjega dne.
Načrti in drugi pripomočki ter seznam za razlastitev upoštevnih zemljišč z navedbo zahtevane površine, so do dneva obravnave razgrnjeni med uradnimi urami pri sreskem načelstvu v Ljubljani, in vsakomur na vpogled.
K obravnavi se vabijo vsi udeleženci s pristavkom, da morejo svoje ugovore zoper morebitne nedostatke izvršenih del ter zoper predlagano razlastitev, odnosno obremenitev zemljišč, prijaviti ustno ali pismeno do dne pred obravnavo pri sreskem načelstvu v Ljubljani ali pa pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani. Najkesneje pa se morejo taki ugovori prijaviti pri komisijski obravnavi sami vodji komisije, ker bi se sicer smatralo, da se udeleženci strinjajo z dosedaj izvršenimi deli ter z razlastitvijo, odnosno obremenitvijo svojih zemljišč, ter se bo v zadevi razsodilo brez ozira na poznejše ugovore.	i
Ljubljana, dne 24. maja 1930.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
VI. No. 12410.
Pregled nalezljivih bolezni v dravski banovini
od dne 8. maja do dne 14. maja 1930.
Srez
O
O ® fl O
£■§
— u
Skupina tifuznih bolezni
Brežice	.	.	,	■	.
felje
Čabar ....,« Dolnja Lendava . i Kamnik	,	.	•	<	■
Kočevje	,	,	i	•	•
Krško..................
Laško .	,	i	i	i	i
Logatec	.	.	*	t	«
Ljubljana (srez) . i Ljubljana (mesto) » Radovljica . . Šmarje pri Jelšah . <_
Skupaj
Brežice	.	.	.	.
Celje ,	.	.	,	■
Čabar .	.	.	.	,
Dolnja Lendava , Gornjigrad , , < Kamnik	.	•	•	«
Kranj .	,	.	»	<
Konjice	.	i	i	»
Krško .	•	•	•	■
Laško .	■	•	■	a
Logatec	.	•	a	»
Ljubljana (srez) . Ljubljana (mesto) Ljutomer .... Maribor desni breg . Maribor levi breg Maribor (mesto) Murska Sobota .
Ptuj.............
Ptuj (mesto). . Radovljica . . Slovenjgradec .
k	1	1					2
•	3	—	1	—	m
•	1	—	1	—	—
k	1	—	1	—	i
• •	1 1 2	—	1 2		1
P	2	—	“i	—	2
»	1	—		—	1
t	1	—	—	—	1
*	4	—	—	—	4
	1	—	—	—	1
	2	—	1	—	1
•	21	i	7	—	15
— Searlatina.					
	5	1			5
» •	6	2	—		8
•	1	—	1	—	—
i	1	—	—	—	1
»	2	—	1	—	1
•	1	—	—	—	1
	3	—	—	—	3
	9	—	9	—	—
	4	8	1	1	10
	10	1	—	—	11
	2	—	—	—	2
_	2	1	1	—	2
•	3	3	—	—	6
9	—	2	—	—	2
9	1	—	—	—	1
A	8	—	—	—	8
•	12	3	2	—	13
p	3	—	1	—	2
•	3 1	—	—	—	3 1
•	1 2 i	1	—	—	1 3 1
•	i 7	2	4	—	h
Skupaj . j	oc -J	24 |	201	2|	89'
Ošpice. — Morbilli.					*'
Brežice		—	3	—	—	3
Dolnja Lendava . . .	3	—	—	—	3
Gornjigrad		45	7	—	—	52
	29	25	29	—	25
Kranj .......	—	3	—	—	3
Murska Sobota ....	: i	—	—	—	1
Prevalje . . . . t .	05	28	58	—	75
Ptuj		 * a	12	—	8	—	4
Radovljica		1	—	—	—	1
Skupaj .	196	66	95	—	167
Davica. — Diphteria ct Croup.					
Brežice ......	6	1	—	—	7
Celje		 •	—	l	—	—	1
Dolnja Lendava . • .	1	—	—	—	1
Krško		 •	1	—	1	—	—
Litija .......	1	—	1	—	—
Ljubljana (srez) . , .	5	2	—	—	7
Ljubljana (mesto) . .	7	—	—	—	7
Maribor desni breg . .	2	—	1	—	1
Maribor levi breg . . ,	—	2	—	—	2
Maribor (mesto) . . .	—	1	—	—	1
Prevalje		5	1	3	—	3
Radovljica		1	—	—	—	1
Slovenjgradec ....	5	3	2	—	6
Šmarje pri Jelšah . . .	5	1	2	—	4
Skupaj .	39	12	10	—	41
Srez	"3 OQ O	Na novo 1 oboleli 1	Ozdraveli!		vivi .g e* 5 to 5 O,6
Nalezljivo vnetje možganov. — Meningitis*,					
cerebrospinalis epidemica.					■ -f
Novo mesto		1	-	—	—	1
Skupaj .	1	-		—	V;1
Dušljivi kašelj.	— Pertussis			"i	
Brežice ...>>>	1	10	—	—	11
Kranj .	7	3	—	---s,	■1"
Skupaj .	8	13			21'
Šen. — Erysipelas.				% 1	
Celje .......	2	—	1	—	1'
Gornjigrad * . . . ,	1	1	"C-			2
Kranj , PM' « i » .	1	—	1			
Litija • « . t . .	1	—	1		~;
Ljutomer ......	1	3	—		4
Maribor levi breg ( ■ .	2	—	—			a.
Maribor (mesto) , , ,	4	1	2	—	3
Prevalje	2	—	—			2
Slovenjgradec ....	—	1	1			—
Šmarje pri Jelšah . . .	—	1	—			1
Skupaj .	14	7	6		%
Krčevita odrevenelost.		— Tetanus,			' * 'i
Murska Sobota ....	1	—	—	—	11
Skupaj ,	1	—	—	—	1
PoIyomyelitis
Odrevenelost tilnika.
acuta.
Ljubljana (srez) , . L
Skupaj .
Ljubljana, 20. maja 1930.
Po naredbi bana:
Dr. Mayer.
*|JL
VI.	No. 11857.
Izprememba
v seznamku zdravnikov vpisanih v imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino.
Dr. Bajželj Ivo, zasebni zdravnik v Ljubljani, je bil izbrisan iz imenika zdravniške zbornice za dravsko banovino, ker se je preselil v Beograd.
V Ljubljani, dne 17. maja 1930,
Kraljevska banska uprava dravske banovine i vi y Ljubljani,
> Po naredbi bana; i , i	Zdravstveni	inšpektor*)
1' ‘ ' - 1	dr.	Mayer s. r,
Razglasi sodišč in sodnih oblastev.
Preds. 616 5/30 - 1.	'	'	.	'	1333
Razglas.
Dr. Vovk Janko, odvetnik na Jesenicah, se imenuje tolmačem za nemški in italijanski jezik pri deželnem sodišču v Ljubljani.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 21. maja 1930,
1335
S 3/30 — 78.
Razglas. ^
Prezadolženec Kveder Vincenc, trgoveb v Žalcu.
Za razpravljanje in sklepanje o prisilm poravnavi, ki jo predlaga prezadolženec, in za ugotovitev nakriaclno prijavljenih terjatev, se določa narok na dan 23. junija 1930. ob pol devetij^ pri tem sodišču, soba št. 2. Prezadolženec' mora priti k naroku osebno.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, dne 21. maja 1930, i	y
Cb 26/30-1.	V	1345
Oklic. >
Spilak Matjaž, posestnih v Čentibijš^. 50, ki ga zastopa dr. Strasser Armin, oc£ i vetnik v DolnjL Lendavi, je vložil zo^f ležečo zapuščino" po, pokojni Koša Marijj^ roj. Bažika, posestriioi.iz Petešovca, tožbo na izstavitev listine, ki bo omogočila zem-ljpkjtjižno vknjižbo.
Narok zn sporno razpravo se je določil
na dan
21. ju-fFi^ a 1930.
ob osmih pri podpisanem sodišču v sobi štev. 21.
Navedeni ležeči zapuščini se postavlja za skrbnika dr. Janko Pikuš, odvetnik v Dolnji Lendavi.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 16. maja 1930.
Cb 24/30—1.
Oklic.
1295
Spilak Matjaž, posestnik v Čentibi, zastopan po dr. Strasserju Arminu, odvetniku v Dolnji Lendavi, je vložil zoper ležečo zapuščino po pok. Pozniču Luki, posestniku iz Murskega Središča, zastopanem po skrbniku dr. Pikušu Janku, odvetniku v Dolnji Lendavi, tožbo na izstavitev listine, ki bo omogočala vknjižbo v zemljiški knjigi.
Narok za ustno sporno razpravo se je določil na dan 14. junija 193 0. ob osmih pri podpisanem sodišču v sobi št. 21.
Navedeni ležeči zapuščini se postavlja za skrbnika dr. Pikuš Janko, odvetnik v Dolnji Lendavi.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 14. maja 1930.
C II 614/30 - 2.
1358
Oklic.
Tožeča stranka »Prometni zavod za premog« d. d. v Ljubljani je vložila proti toženi stranki Martinu Kuderju v Žalcu radi 1151 Din s prip. k opr. št. C II 614/ 30 — 2 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 4. julija 1930. ob desetih pri tem sodišču v sobi št. 6., razpravna dvorana.
. Ker je tožena stranka umrla, se postavlja g. Pogačar Josip, višji sod. ofic. v pok. v (pelju za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
A Okrajno sodišče v Celju, odd. II., dne 21. maja 1930.
(E 231/30.
1368
i
Preložba dražben^ga
naroka.
Na dan 2. junija 1930. razpisana prodaja premičnin v gradu v Murski Soboti, se tadi predhodne cenitve preloži na
4.	avgusta 193 0. ob devetih
pi naslednje dni.
Načrt prodaje se razglasi pozneje.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 28. maja 1930.
E 58/30-9.
1338
Dražbeni oklic.
Dne 10. junija 1930. ob 13. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin:	zemljiška	knjiga	k.	o.
Štrekljeve«, vi. št. 46, k. o. Dole, vi. št. 266, k. o. Pribišje, vi. št. 30.
Cenilna vrednost: 40.095-— Din; vred- : nost pritikline: 800— Din; najmanjši po-nudek: 27.246-— Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede ne-!pr«uničnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal 'v dobri veri.
1 Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Metlika, dne 23. maja 1930.
na njej, za najmanjši ponudek 189.556 dinarjev.
Pozneje pa se izkličeta zemljiški parceli št. 725/2, njiva, in 725/3, vrt, za najmanjši ponudek 18.383-50 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV.,
dne 18. maja 1930.
E 172/30—9.	1340
Dražbeni oklic.
Dne 16. junija 1930. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ljubno, vi. št. 346 (stavbna parcela ši. 262/2 s hišo štev. 86 in vodnjakom).
Cenilna vrednost: 67.110-— Din. — V tej cenilni vrednosti so upoštevane tudi sdedeče pritikline: peč za žganje lončenih izdelkov in električna napeljava; najmanjši ponudek: 33.555-— Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radovljici, dne 10. maja 1930.
E 135/30-4.	'	1341
Dražbeni oklic.
Dne 2 4. junija 1930. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Lastnič, vi. št. 77 (do ene polovice).
Cenilna vrednost: Din 37.176-30, po odbitku bremen Din 26.964-80, čista vrednost: Din 13.482-40; vrednost pritikline: polovica Din 230*—; najmanjši ponudek Din 9000*—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi 6e ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem, dne 15. maja 1930.
fiE IV 1105/30-2.
1339
Dražbeni oklic.
Dne 11. junija 193 0. dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 27 dražba nepremičnin:
Zemljiška knjiga k. o. Pobrežje, vi. štev. 394, stanovanjska hiša.
* Cenilna vrednost: 406.686-90 Din. Vrednost pritiklin: 70.900 Din.
Dražba predmetnih nepremičnin in pritiklin se bo v smislu družbenih pogojev izvršila kakor sledi:
Tovarna s pritiklinami in zemljišči vred se najprej ponuja kot celota in znaša najmanjši ponudek glede stavbne parcele št. 228 kakor tudi na tej parceli stoječih tovarniških poslopij s pritiklinami polovico cenilne vrednosti, to je 189.556 Din; glede zemljiških parcel št. 725/2, njiva, in <^25/3, vrt, na dve tretjini cenilne vrednosti, to je 18.383-50 Din, skupaj 207.939 50 Din.
Ako prodaja tako ni mogoča, se izkliče najprej stavbna parcela št. 228 s tovarniškimi Doslopii in nritikliuami, stoječimi
E 173/30.	1326
Dražbeni oklic.
Dne 2 4. j u n i ja 19 30. dopoldne ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 5 dražba nepremičnin, in sicer: Zemljiška knjiga k. o. Gomilsko, vi. št. 84; najmanjši ponudek 61.573 Din;
zemljiška knjiga k. o. Gomilsko, vi. št. 194; najmanjši ponudek 12.802 Din;
zemljiška knjiga k. o. Gomilsko, vi. št. 22Žf‘najmanjši ponudek 16.278 Din;
zemljiška knjiga k. o. Gomilsko, vi. št. 183; najmanjši ponudek 13.692 Din;
zemljiška knjiga k. o. Smiklavž, vi. št. 67; najmanjši ponudek 7300 Din.
Dražba se bo vršila najprej glede vložkov posamič, nato pa glede nepremičnin v celoti. Obvelja pa oni način dražbe, pri katerem se doseže višji ponudek.
Cenilna vrednost vseh vložkov je Din 139.555, najmanjši ponudek vseh vložkov pa znaša Din 111.644. Vrednost pritiklin je 3728 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vranskem,
dne 17. maja 1930.
E 539/30-10.
1332
Dražbeni oklic.
Dne 2 7. junija 1930. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin:	zemljiška	knjiga	d.	o.
Vel. 01;jč,.vl. št. 11 in 86; zemljiška knjiga d. o. Mali Okič. vi. št. 35, 40 in 47,
Cenilna vrednost: 25.839'— Din; vrednost pritikline:	1100-— Din; najmanjši
ponudek: 17.960-50 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, dne 12. maja 1930.
E 332/30 — 13.
1355
Dražbeni oklic.
Dne 1. j u 1 i j a 1 9 3 0. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Rodni vrh, vi. št. 9, 10 in 76:
Cenilna vrednost: 25.020-— Din; najmanjši ponudek: 16.680-— Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 13. maja 1930.
E 145/30 — 14.
1361
Dražbeni oklic.
Dne 1. julija 1930. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Anton, vi. št. 219.
Cenilna vrednost: 4.449 Din 30 p; najmanjši ponudek: 2.976 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede ne-pre.mičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji, dne 23. maja 1930.
E 148/30-8.	*~"
1329
Dražbeni oklic.
Dne 2. julija 19 30. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Voduce, vi. št. 212.
Cenilna vrednost: 20.014-40 Din; vrednost pritikline: 60 Din; najmanjši ponudek: 13.382-95 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, dne 9. maja 1930.
E 836/30 — 9.	1356
Dražbeni oklic.
Dne 4. julija 1930. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: a) zemljiška knjiga d. o. Bukovci, vi. št. 305, 470 in 467; b) ideelna polovica d. o. Medribnik, vi. št. 86.
Cenilna vrednost: ad a) 71.792-— Din; ad b) 6.130-— Din; najmanjši ponudek: ad a) 47.862-— Din; ad b) 4.087-— Din.
Pravice, ki bi no pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 15. maja 1930.
E IV 574/30-5.	1328
Dražbeni oklic.
. Dije 4. julija 19 30. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 draž-Da nepremičnin: zemljiška knjiga Gerečja vas, vi. št. 139.
Cenilna vrednost: 64.699-80 Din; najmanjši ponudek: 43.133-20 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, jo priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 16. maja 1930.
E 791/30—15.
1342
Dražbeni oklic.
Dne 8. julija 1930. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga ideelna polovica d. o. Gruškovje, vi. št. 117.
Cenilna vrednost: 28.950 Din; vrednost pritikline: 1310 Din; najmanjši ponudek: 20.180 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, . j®} priglasiti sodišču najpozneje pri dražBe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, dne 19. maja 1930.
E 149/30—4.
1343
Dražbeni oklic.
Dne 8. j u 1 i j a 1 9 3,0. ob devetih bo prf podpisanem sodišču v sobi štev. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Virštanj, vi. št. 333.
Cenilna vrednost: Din 37.552-20; vrednost pritikline: Din 550"—; najmanjši P°* nudek: Din 25.050-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, j® priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-
fm naroku pred začetkom dražbe, sice se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravna v dobri verL	,
Glede podrobnosti se opozarja na dra * beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem, dne 21. maja 1930.
Vpisi v trgovinski register.
I.	Vpisale so se nastopne firme Rg. C IV. 159/1
121.	Sedež: Mekinje pri Kamniku.
Dan vpisa: 20. maja 1930.
Besedilo: Bratje Hočevar, družba z o.
Obratni predmet:	Predmet podjetja je
prevzetje kovačije (fužin) s pripadajočimi poslopji in zemljiškimi parcelami in nadaljevanje kovaškega obrata za račun družbe? ki ga je doslej izvrševal Hočevar Franc za račun svoje matere Hočevar Ivane v njeni kovačnici na podlagi obrtnega lista sreske-ga načelstva v Kamniku z dne 23. decembra 1927., štev. 18.051, in bo v ta namen družba nabavljala za obratovanje kovaške sirovine, jih predelovala v kovaške izdelke, ter te izdelke, kakor tudi po potrebi drugod za razpečavanje nabavljeno gotove kovaške izdelke razpečavala v trgovskem prometu na drobno in na debelo, prevzemala dobave kovaških izdelkov ter tudi prevzemala izdelavo kovaških predmetov po naročilu iz naročnikovih ali lastnih si-rovin ter sploh opravljala vse posle, ki so z navedenim obrtnim in trgovskim obratom v zvezi, zanj potrebni ali koristni.
Družbena pogodba z dne 3. maja 1930., opr. št. 4.801.
Družba ustanovljena za nedoločen čas.
Višina osnovne glavnice: 30.0(50 dinarjev. Družbena pogodba ima sledeča določila glede stvarnih vlog:
Družbeniki:	Hočevar	Franc, Hočevar
Ciril in Hočevar Davorin izroče in prepuste družbi parcele Št. 142, 141/1, 141/4 ln 138, k. o. Mekinje, v vrednosti 30.000 Din z dovoljenjem, da se sme pri teh parcelah vknjižiti lastninska pravica za to tvrdko.
Poslovodje: Iločevar Franc, Hočevar Ciril in Hočevar Davorin, vsi kovači v Mekinjah št. 14. Za namestovanje upravičen: Družbo zastopata in njeno tvrdko podpisujeta po dva poslovodji kolektivno s tem da so pod njenim, po komurkoli napisanim, natisnjenim ali s štampiljo odtisnje-; nim besedilom svojeročno podpišeta dva izmed poslovodij.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani,
odd, 11 L, dno 19. maja 1030.
122. Sedež: Škarnice št. 28, občina Dobje.
Dan vpisa: 21. maja 1930.
Besedilo firme: Guček Martin, trgovina z mešanim blagom.
Obratni predmet: Nakup in prodaja mešanega blaga.
Imetnik: Guček Martin, trgovec v Skar-nicah št. 28.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, dne 21. maja 1930.
(Firm. 135/30 — Rg A III 92/1.)
*
II.	Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
123. Sedež: Gaberje pri Celju.
Dan vpisa: 14. maja 1930.
Besedilo: A. Westen, delniška družba v Celju;
Prokura se je podelila: a) Grogerju Kurtu, tovarniškemu uradniku v Gaberju pri Celju; b) dr. Rihi Albertu, tajniku tvrdke A. Westen d. d. v Gaberju pri Celju, in ®) Tomiču Feliksu, tovarniškemu uradniku v Gaberju pri Celju.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, dne 14. maja 1930.
(Dn. št. 117/30 — Rg B II. 45/4.)
*
124. Sedež: Radenci.
Dan vpisa: 15. maja 1930.
Besedilo firme: Zdravilišče Slatina Ra-denei Hdhn & Co.
Izbriše se prokura, podeljena dr. Wer-aerju HOhnu.
krožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 15. maja 1930.
(Firm. 490/30 - Rg A I 207/19.)
*
125. Sedež: Celje.
Dan vpisa: 21. maja 1930.
Besedilo: Franc Berger in sin.
Obratni predmet: Trgovina z vinom na debelo.
Obratni predmet je odslej: Trgovina z vbiom na debelo in trgovina z mešanim blagom.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, dne 21. maja 1930.
(Firm št. 130/30 — Rg A III 32/3.)
Vpisi v zadružni register.
Vpisala se je nastopna zadruga:
126. Sedež zadruge: Črnuče.
Dan vpisa: 13. maja 1930.
* Besedilo firme: Zadružna elektrarna na
Craučah, registrovana zadruga z omejeno *avezo.
Obrat in predmet: Zadruga ima namen, * pospeševati gospodarske koristi svojih članov s tem, da:
1. dobavlja svojim članom električni tok
(silo) na skupen račun in nevarnost; tok dobavlja iz lastue ali iz tuje elektrarne;
2. izvršuje za svoje člane potrebne instalacije;
3. dobavlja svojim članom za razsvetljavo in za obrat potrebne stroje, svetiljke in druge v stroko spadajoče predmete.
Zadružna pogodba (statut) z dne 6. maja 1930.
Vsak zadruužnik jamči s svojim opravilnim deležem in poleg tega še z dvakratnim zneskom deleža.
Oznanila se izvršujejo z nabitjem razglasa na zadružni deski na Črnučah ali pa s pismeno okrožnico na vse člane.
Načelništvo obstoji iz načelnika, njegovega namestnika in treh odbornikov.
Člani načelništva so: Pečar Ivan, posestnik, Ježa št. 12, načelnik, Čibašek Ivan, posestnik, Črnuče št. 37, načelnikov namestnik, Rotar Pavel, posestnik, Podboršt št. 6, Vavpotič Ivan, posestnik, Črnuče št. 46 in Bolta Franc, posestnik, Ježa št. 6.
Pravico zastopati zadrugo ima: Zadrugo zastopa in njeno tvrdko podpisuje načelništvo s tem, da pristavita dva člana načelništva od kogarkoli napisanemu ali natisnjenemu besedilu zadružne tvrdke svoja lastnoročna podpisa.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani,
odd. III., dne 12. maja 1930.
(Firm. 855/30 Zadr. IX 154/1.)
*
II.	Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
127. Sedež: Celje.
Dan vpisa: 7. maja 1930.
Besedilo: Ljudska kuhinja v Celju, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izstopili so iz načelstva: Hrastnik Valentin, Kralj Oton, Šmerc Ivan in Košič Blaž.
Vstopili so v načelstvo: Mar Joško, uradnik OUZD v Celju, Vodnikova ulica 3, kot predsednik, Leskošek Alojz, poslovodja pekarno Celje, del. zbornica, Oset Franc,
kem. laborant, Zavodna 49, in Godnik Viktor, urar, Celje, Za kresijo.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, odd. I., dne 7. maja 1930.
(Firm. 64/30 Zadr. III 199/7.)
*
128. Sedež: Šmarje.
Dan vpisa: 7. maja 1930.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Šmarju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Izstopil je iiz načelništva: Rihtarič Peter, živinozdravnik v Šmarju.
Vstopil je v načelništvo: Pustek Ferdo, trgovec dn posestnik v Šmarju.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, odd. I., dne 7. maja 1930.
(Firm. 92/30 Zadr. I. 146/53.)
*
129. Sedež: Slovenjgradec.
Dan vpisa: 7. maja 1930.
Besedilo: Zadruga državnih službenika za nabavku namirnica v Slovenjgradcu,
registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Po sklepu občnega zbora z dne 22. marca 1930. se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorji: dosedanji člani upravnega odbora: Eiletz Franc, Schechel Alojz, Ga-bron Karl in Kavs Ivan.
Likvidacijska firma: Zadruga državnih službenika za nabavku namirnica v Slovenjgradcu, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidatorji skupno podpisujejo likvidacijsko firmo.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, odd. I., dne 7. maja 1930.
(Firm. 80/30 — Zadr. III. 20/15.)
*
130. Sedež: Ribnica.
Dan vpisa: 7. maja 1930.
Besedilo: Nabavljalna zadruga državnih nameščencev in vpokojencev za Ribnico in okolico, z. z o. z. v Ribnici:
Zbrisala sta se člana načelništva Lulik Avgust in Zdravič Matija ter vpisala nova člana načelništva Kmet Herman, upravitelj deške osnovne šole, in Češarek Anton, pismonoša, oba v Ribnici.
Okrožno sodišče v Novem mestu, dne 7. maja 1930.
(Firm. 46/30 zadr. III. 3/7.)
*
131. Sedež: Sodražica.
Dan vpisa: 7. maja 1930.
Besedilo: Posojilnica za Sodražico in okolico, reg. zadr. z neom. zavezo:
Izbrisal se je dosedanji član načelništva Hudolin Rudolf in vpisal se je nov član načelništva Kovačič Drago, posestnik v Sodražici št. 53.
Okrožno sodišče v Novem mestu, dne 7. maja 1930.
(Firm. 75/30 — Zadr. I. 37/35.)
*
132. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 12. maja 1930.
Besedilo: Tiskovna zadruga v Ljubljani,
r. z. z o. z.:
Izbriše se član načelništva dr. Pretnar Janko, vpiše pa se član načelništva Borko Božidar, urednik »Jutra« v Ljubljani, Tržaška cesta št. 28.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. 111., dne 12. maja 1930.
(Firm. 798/30 — Zadr. VI. 109/26.)
*
133. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 12. maja 1930.
Besedilo: »Depa«, parna pekarna v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Vpišeta se člana načelništva: Vičič Milan, knjigovodja Zadružne banke v Ljubljani, Sv. Križ št. 64, in Pretnar Slavko, poslovodja v Ljubljani, Postojnska ul. 13.
Izbrišeta se člana načelništva Podkrajšek Emil in Koren Franc.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12. maja 1930.
(Firm. 875/30 Zadr. VII 64/28.)
*
134. Sedež: Zagorje ob Savi.
Dan vpisa: 12. maja 1930.
Besedilo: Eelektrična zadruga v Zagorju
ob Savi, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbriše se član načelništva Rančigaj Robert.
Vpiše se član načelništva Ino Janko, posestnik in mesar v Zagorju.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12. maja 1930.
(Firm. 638/30 Zadr. VII 140/24.)
*
135. Sedež: Zagorje ob SavL
Dan vpisa: 12. maja 1930.
Besedilo: Splošna gospodarska zadruga »Delavski dom« Zagorje ob Savi, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbrišeta se člana načelništva Debelak Jurij in Muc Jernej.
Vpišeta se člana načelništva Regancin Rudolf, rudar v Toplicah pri Zagorju št. 11, in Rus Hinko, ključavničar v Toplicah pri Zagorju št. 9.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12. maja 1930.
(Firm. 647/30 Zadr. V 295/43.)
*
136. Sedež: Vrhnika.
Dan vpisa: 12. maja 1930.
Besedilo: Gospodarsko društvo na Vrhniki, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbriše se član načelništva Smuk Matija. Vpiše se član načelništva Kržmanc Anton, posestnik, Bevke št. 29.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani,
odd. III., dne 12. maja 1930.
(Firm. 555/30 Zadr. VII 218/11.)
*
137. Sedež: Sava - Jesenice.
Dan vpisa: 12. maja 1930.
Besedilo: Stan in dom, obče koristna stavbna in kreditna registrovana zadruga z omejeno zavezo za Gorenjsko, Sava-Jesenice:
Vpišejo se člani načelništva: Zorman Franc, kurjač, Toman Franc, vodja žerjava, in Snoj Karol, strugar, vsi pri KID, Je-senice-Fužine.
Izbrišejo se člani načelništva: Jeram Martin, Žagar Jožef in Kovačič Leopold.
Deželno kot trgovsko sodišče r Ljubljani, odd. III., dne 12. maja 1930.
(Firm. 548/30 Zadr. VIII 264/7.)
*
138. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 12. maja 1930.
Besedilo: Stan in dom, občekoristna stavbna in kreditna registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani:
Vpiše se član načelništva Slapničar Janko, rač. nadrevident, Ljubljana, Kobaridska ulica 50.
Izbrišeta se člana načelništva dr. Fux Riko in Bučan Franc.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani,
odd. III., dne 12. maja 1930.
(Firm. 854/30 Zadr. VIII 52/10.)
•
139. Sedež: Tržič.
Dan vpisa: 12. maja 1930.
Besedilo: Stavbena zadruga v Tržiču,
r. z. z o. z.:
Po sklepu občnega zbora z dne 6. aprila 1930. se je zadruga razdružila in prešla y likvidacijo.
Likvidatorji so dosedanji člani načelništva.
Likvidacijska firma: Stavbena zadruga v Tržiču, r. z. z o. z. v likvidaciji. Podpis
firme: Likvidatorji skupno podpisujejo likvidacijsko firmo.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12. maja 1930.
(Firm. 874/30 — Zadr. VIII. 249/6.)
*
110. Sedež: Dobova pri Brežicah.
Dan vpisa: 14. maja 1930.
Besedilo: Kmečka posojilnica za župnijo Dobova pri Brežicah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Izstopila sta iz načelništva: Smrekar Ivan in Volovec Martin. Vstopila sta v načelništvo: Jurkas Vinko, posestnik, Sela št. 16, in Toporišič Franc, posestnik in župan, Sela št. 26.
Okrožno kot trgovsko sodisčc v Celju, dne 14. maja 1930.
(Firm. 128/30 — Zadr. II. 60/42.)
*
141. Sedež: Frankolovo.
Dan vpisa: 14. maja 1930.
Besedilo: Posojilnica na Frankolovem, registrovana zadruga z neomejeno zavezo: Izstopil je iz načelništva: Jakob Štefan. Vstopil je v načelništvo: Sojč Janez, posestnik v Belem potoku št. 2.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, dne 14. maja 1930.
(Firm. 129/30 - Zadr. I. 220/47.)
*
142. Sedež: Vitanje.
Dan vpisa: 14. maja 1930.
Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica v Vitanju, reg. zadr. z neom. zavezo: Izstopil je iz načelništva: Volavc Matija. Vstopil jo v načelništvo: Musi Jože, župnik v Vitanju.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, dne 14. maja 1930.
(Firm. 125/30 — Zadr. II. 118/33.)
143. Sedež: Zamostje.
Dan vpisa: 15. maja 1930.
Besedilo zadruge: Agrarna zajednica ’ Zamostju, registrovana zadruga z neome jeno zavezo.
Zadružna pravila so se izpremenila ' §§ 20 in 90.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru
dne 15. maja 1930.
(Firm. 352/30 — Zadr. III 26/5.)
•
144. Sedež: Ptuj.
Dan vpisa: 15. maja 1930.
Besedilo zadruge: Posojilnica v Ptuju registrovana zadruga z neomejeno zaveze
Izbriše se član načelništva Toplak Franc vpiše pa se kot član načelništva Josip Zu panc, kmetijski referent v Ptuju.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru
dne 15. maja 1930.
(Firm. 508/30 — Zadr. I 11/44.)
•
145. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 15. maja 1930.
Besedilo zadruge: Kreditna zadruga dr žavnih uslužbencev, registrovana zadrugi z omejeno zavezo v Mariboru.
Po sklepu občnega zbora z dne 22. marci 1930. so se zadružna pravila izpremenil; v čl. 2., 6., 13., 40., 41., 45., 56., 62. in 6t Po členu 65. se uvrsti namesto dosedanjeg; člena 66., ki dobi številko 67., nov člen 6t —• Opravilni delež znaša 100 Din, ki Si lahko plača v celoti takoj ob pristopu \ zadrugo, ali pa tako, da se plača ob pri stopu ena desetina, ostanek pa v desetil mesecih vsak mesec po eno desetino.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravil nim deležem in pa še z njegovim devSt kratnim zneskom.
Izbriše se dosedanji član načelništva dr Vidovič Franc, vpiše pa novoizvoljeni čipi načelništva dr. Jančič Ivan, starešina drž tožiteljstva v Mariboru.
Okrožno kot trgovsko sodišče r Mariboru
dne 15. maja 1930.
(Firm. 509/30 — Zadr. IV 39/3.)
•
146. Sedež: Gornja Lendava.
Dan vpisa: 15. maja 1930.
Besedilo zadruge: Kmečka hranilnica ii posojilnica v Gornji Lendavi, registrovan; zadruga z neomejeno zavezo.
Izbrišejo se dosedanji člani načelništvi Gomilar Janez, Perkič Jožef in Prelesnil Anton, vpišejo pa novoizvoljeni člani na čelništva Šaruga Friderik, posestnik ' Gornji Lendavi, št. 11, Pelcer Franc, po sestnik v Kuzmi, št. 19 in Zoks Mihael, po sestnik v Koračevcih, št. 11.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru
dne 15. maja 1930.
(Firm. 492/30 — Zadr. III 44/10.)
*
147. Sedež: Voklo pri Kranju.
Dan vpisa: 20. maja 1930.
Besedilo: Kmetijsko društvo v Voklen pri Kranju, registrovana zadruga z ome jeno zavezo:
Vpišeta se člana načelništva Zmrzlikar Franc, posestnik, Voklo št. 26 in MilSi Franc, posestnik, Voklo št. 23.
Izbrišeta se člana načelništva Golore, Franc in Zerovnik Martin.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani odd. III., dne 19. maja 1930.
(Firm. 894/30 — Zadr. VI. 97/37.)
•
148. Sedež: Ljubljana.	♦
Dan vpisa: 20. maja 1930.
Besedilo: Hranilni in posojilni konzorcij kreditna zadruga državnih uslužbencev i sedežem v Ljubljani:
Izbrišeta se člana načelništva Beguš Jo sip in Paternoster Milan.
Vpišeta se člana načelništva dr. Rožii Valentin, profesor v Ljubljani, Gorupov: ulica 18, in Zupanc Franc, dohodarstven uradnik v Ljubljani, Tržaška cesta št. 24.
Dr. Rožič Valentin je podpredsednik.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani odd. III., dne 19. maja 1930.
(Firm. 918/30 — Zadr. 1.4/64.)
*
149. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 20. maja 1930.
Besedilo: Nova založba v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbriše se član načelništva dr. Jerič Josip. Vpiše se član načelništva dr. 2itk< Stanislav, odvetnik v Ljubljani, MiklošfSte va cesta št. 8.
Deželno kot tigovsko sodišče v Ljubljani
odd. UL, dne 19. maja 1930.
(Firm. 873/30 — Zadr. VI. 129/32.)
150. Sedež: Češnjica pri Železnikih'.
Dan vpisa: 20. maja 1930.
Besedilo: Gospodarska zadruga na Češnjici pri Železnikih, registrovana zadruga l omejeno zavezo:
Izbriše se član načelništva Šturm Miha. Vp*e se član načelništva Šmid Tomaž, posestnik v Podklonu.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. maja 1930.
(Firm. 952/30 — Zadr. I. 108/93.)
*
151. Sedež: Bled.
Dan vpisa: 20. maja 1930.
Besedilo: Posojilnica za Bled in okolico, j^eg. zadr. z neomej. zavezo na Bledu:
Zadruga temelji odslej na pravilih, spre-etih na občnem zboru dne 4. aprila 1930.
Zadruga ima namen pospeševati gospodarsko in nravno povzdigo svojih članov, zato: 1. sprejema in obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun; 2. prida* biva nadaljnja potrebna denarna sredstva .v obliki kredita; 3. daje svojim članom posojila in kredit na tekoči račun; 4. oskr-jpuje svojim članom vnovčevanje terjatev in druge denarne posle.
.*’■ Javni razglasi zadruge se enkrat objavljajo v zadružni pisarni z nabitjem razglasa. Po potrebi pa razglaša načelništvo lahko tudi na druge načine.
Zadrugo zastopa in njeno tvrdke podpisuje načelništvo s tem, da se podpišeta pod njeno tvrdko po dva člana načelništva, ali nn član načelništva in eden za sopodpiso-vanje pooblaščeni uradnik.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. maja 1930.
(Firm. 950/30 — Zadr. I. 66/101.)
152. Sedež: Sv. Jurij ob j. ž.
Dan vpisa: 21. maja 1930.
Besedilo zadruge: Hranilnica in posojilnica v Sv. Juriju ob južni železnici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Dosedanja pravila se nadomestujejo z novimi, sprejetimi na občnem zboru dne 4. maja 1930.
Namen zadruge odslej: Razmere svojih članov v gmotne ni oziru zboljševati; zlasti vzpodbujati varčnost in s svojim zadružnim kreditom preskrbovati svojim udom v gospodarstvu potrebna denarna sredstva,
Ta namen doseza zadruga s tem, da
a) sprejema in obrestuje hranilne vloge fer vloge v tekočem računu;
b) si pridobiva nadaljnja denarna sredstva, kolikor so za dosego zadružnega smotra potrebna, s svojim zadružnim kreditom, V prvi vrsti pri Zadružni zvezi v Ljubljani;
c) daje svojim članom posojila;
č) oskrbuje svojim članom vnovčevanje.
Vsa razglasila zadruge se vršijo po v uradnem prostoru nabitem naznanilu.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I.,
dne 21. maja 1930.
(Firm. 124/30 - Zadr. I 277/70.)
Razglasi raznih uradov in oblastev.
Br. 473/3.	1347
Razglas.
Ker poteče zakupna doba za občinski lov v občini Petrovče z dnem 30. junija 1930., se razpisuje v smislu § 13 zakona z dne 21. IX. 1906. dež. zak. in ukaza št. 5 iz leta 1907., radi oddaje lova v zakup za bodočo zakupno dobo, t. j. od 1. julija 1930. do 31. marca 1936., javna dražba na dan 4. ju ni j a 193 0. ob desetih, in sicer pri sreskem načelstvu v Celju.
Predmetno lovišče obsega 2889 ha in 76 a, izklicna cena znaša 2750 Din, vadij 2750 Din. Na dražbi dognana zakupnina se zviša ali zniža, ako se po končni odločitvi o morebitnih prizivih ali v smislu daljnjih določb cit. lovskega zakona občinsko lovišče poveča ali zmanjša, in sicer v razmerju razsežnosti povečanja ali zmanjšanja.
Ostali dražbeni pogoji se morejo vpo-gledati med uradnimi urami na sreskem načelstvu v Celju en teden pred dnem razpisane dražbe med običajnimi urami ali na dan dražbe pol ure pred napovedanim časom dražbe.
V Celju, dne 20. maja 1930.
Sresko načelstvo.
15.141 in 82.868; 1 zavoj perila, in sicer: 4 bele prevleke za blazine, 1 bela ženska srajca, 1 prevleka za pernico, 1 prt, 2 rjuhi in 1 plenica.
Iz hotela »Union« so bili prinešeni ti-Ie predmeti: 1 star dežni plašč, 1 par novih črevljev, 1 stara suknja, 1 moški dežnik, 1 ženski dežnik, 1 pas od moške suknje, 1 par ženskih rokavic, 2 cigaretni dozi, 2 mala ključa in 3 žepni robci.
V železniških vozovih so se našli ti-le predmeti: 13 dežnikov, 2 palici, 1 zal/oj slik, 1 italijansko-nemška slovnica, 1 učna knjiga, 1 zavoj perila, 1 damska jopa, 1 ročna torbica z denarjem, 2 moška klobuka in 1 zavitek kotonine.
Uprava policije v Ljubljani,
dne 22. maja 1930.
Pov. broj 47/5.
Objava.
Uprava policije v Ljubljani je izgubila prosto železniško vozovnico št. 4466, veljavno za leto 1930. za II- razred vseh prog v območju Ljubljanske in zagrebške železniške direkcije in jo proglaša za neveljavno.
Ljubljana, dne 23. maja 1930.
Uprava policije v Ljubljani.
Upravnik policije:
‘	'	Dr.	Guštin,
Štev. 275—prez—30.
Razpis.
Na juridični fakulteti v Ljubljani se razpisuje mesto docenta ali izrednega profesorja za pravno zgodovino južnih Slovanov.
Prosilci za to mesto naj*vlože pravilno opremljene in kolkovane prošnje, katerim je dodati curriculum vitae ter znanstvene spise, do 31. julija 1930. pri podpisanem rektoratu.
Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani,
<hie 20. maja 1930. f	Rektor:	Dolenc	1.	r.
Konkurzni razglasi.
Sa 3/30-2.
153. Popravek.
V poravnalnem oklicu okrožnega sodišča v Mariboru z dne 15. maja 1930., opr. št. Sa 3/30—2, objavljenem pod št. 1286 v prilogi h 3. kosu »Službenega lista« z dne 22. maja 1930. (3. stran, 4. stolpec), se mora prvi odstavek pravilno glasiti:
Uvedba poravnalnega postopanja o imo-vini dolžnika Gniuška Alojzija, trgovca v Mariboru, Glavni trg št. 6, registrovanega pod firmo Alojzij Gniušek v Mariboru.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 24. maja 1930.
S 5/28—24.	1337
154. Odprava konkurza.
Prezadolženca: Jožef in Jožefa Geršak, posestnika v Dekmarcih št. 39.
Konkurz, ki je bil razglašen o imovini prezadolžencev s sklepom opr. št. S 5/28-2, so odpravi, ker ni kritja za stroške postop-ka, po § 1G6., odst. 2. k. r.
Okrožno kot konkurzno sodiščo v Celju, dne 21. maja 1930.
štev. 4357/11.	2—2	1322
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za dan 6. junija 1930. ob 11, uri nabavo 400 m3 jamskega lesa.
Pogoji se dobe pri podpisani. Velenje, dne 20. maja 1930. Direkcija državnega rudnika Velenje.
4684/11.	'	1354
Razpis.
Direkcija državnega rudnika v Velenju nabavi na dan 10. junija 1930. ob enajstih 6 komadov polnih gumijevih obročev za tovorni avtomobil.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika v Velenju, dne 26. maja 1930.
Štev. 4193/11.
Razpis.
1323
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za dan 30. junija 1930. ob 11. uri nabavo: kompletne naprave za čiščenje transformatorskega in turbinskega olja. Pogoji se dobe pri podpisani. Velenje, dne 21. maja Direkcija državnega rudnika Velenje.
Štev. 2326/9.
Sestani ek
najdenih predmetov, prijavljenih upravi policije v Ljubljani v času od 1. do 15 maja 1930:
Din 20; Din 30; Din 100; Din 200; 1 ročna torbica z Din 34430; l torbica z Din 14; 1 torbica, v njej Din 15, 1 srebrna verižica, 1 škarje in l zavitek aspirina; 1 torbica, v njej 2 žepna robca; 1 moško kolo, zeleno pleskano; 1 zlata zapestnica; 1 kompletno autokolo; 1 polnilno pero; 1 damska tula zapestna ura; 4 srečko državno razredne loterije št. 12.155, 78.650,
Štev. 2326/9.
Seznamek
izgubljenih predmetov, prijavljenih upravi policije v Ljubljani v času od 1. do 15 maja 1930.:
Din 100; Din 200; 1 listnica, v njej D!n 180 in kupon bolniške blagajne na ime Robič Vinko; 1 listnica, v njej Din 100, 10 srečk državne loterije, vojaško potrdilo o nesposobnosti, obrtni list na ime Šušteršič, več razglednic in cenik; 1 listnica z okoli Din 1000 gotovine; 1 listnica, v njej okoli Din 1000 in več listin na ime Stele Frančiška; 1 denarnica, v njej Din 320 do 330 in 1 mitniški listek; 1 kuverta, v njej Din 550, razni računi in legitimacije,^ glaseče se na ime Jančigaj Marija; 1 ročna torbica z Din 180; 1 ročna torbica, v njej železniška legitimacija, razni carinski dokumenti, stare znamke in 1 par damskih rokavic; 1 srebrn uhan s safirjem, 1 srebrna verižica; 1 zlat prstan z dvema belima in 1 modrim kamnom; 1 damska zlata zapestna ura z zlato zapest-mco; 1 damska zlata ura z verižico; 1 zlata verižica z zlatim svinčnikom; 1 otroški levi čeveljček; 1 črn deški dežnik; 1 rjav ženski šal; 1 zavoj, v njem 2 m crepe de C^ne.m šifona; 1 suknen ponošen suknjič sive barve, v njegovem žepu: 1 ključ, 1 svinčnik, 1 samoveznica in 1 račun; 1 denarnica, v njej Din 70 do 80 in 2 ključa ter 1 denarnica z Din 140.
Uprava policije v Ljubljani,
dne 22. maja 1930,	("*
Štev. 2888/30.	*
Razpis
zdravniškega službenega mesta.
Higienski zavod v Ljubljani razpisuje v smislu pooblastila ministrstva socialne politike in narodnega zdravja z dne 20. aprila 1930, S. br. 10.100, mesto zdravnika-pri-pravnika I. kategorije IX. skupine pri Zdravstvenem domu v Mariboru. Za razpisano mesto se zahteva enoletna praksa v interni medicini in petletna praksa v bakteriologiji. Svojeročno spisane, pravilno kolkovane ter z dokumenti po čl. 12 zakona o civilnih uradnikih opremljene prošnje naj se vlože pri Higienskem zavodu v Ljubljani najdalje do dne 5. junija 1930. Ce je prosilec že v državni službi, je priložiti prošnji odobrenje za prestop in potrdilo glede dosedanjega službovanja. y Ljubljani, dne 19. maja 1930.
V. d. direktorja: dr. Pirc Ivo, s. r.
Stev. 1049/30.	'	1357
Razpis.
Županstvo mesta Šoštanj odda s pismeno ofertno licitacijo zgradbo vodovoda z dobavo vseh cevi in armatur.
Načrti in pogoji so na vpogled od dne 28. maja 1930. dalje med uradnimi urami v občinski pisarni, kjer se dobe tudi nastavki proračunov proti plačilu 50 dinarjev za izvod.
Ponudbe, ki naj se glasijo za celokupno delo, in vse dobave je treba izročiti v zapečatenem zavitku najkesneje do 1. julija 1930. do dvanajstih v občinski pisarni.
Županstvo ni vezano, sprejeti najcenej-še ponudbe in tudi ne obrazložiti draži-teljem izbero enega ali drugega.
Vsak ponudnik mora položiti pri občinski blagajni do zgoraj navedenega roka kavcijo 5% ponujene vsote bodisi v gotovini ali v vrednostnih papirjih, odnosno v garancijskem pismu prvovrstne banke.
Zupan mesta Šoštanj: Dr. Majer Fran s. r.
1.500 Din mesečne plače, prosto hrano in stanovanjem in II. službo upravnega praktikanta.
Pogoji za sekundarija: Prosilci morajo biti doktorji vsega zdravilstva, absolvira-ni stažisti in imeti namanj šestmesečno ginekološko in porodniško prakso. Privatna praksa je izključena.
pogoji za upravnega praktikanta: Dovršena srednja šola (gimnazija ali trgovska šola), zadostitev vojaški obveznosti io samski stan.
Upravni praktikant dovrši šestmesečno poizkusno brezplačno prakso, eventualno dobi adju^jm po dogovoru. Po zacrovolji-vem šestmesečnem službovanju se uvrsti glede plače in doklad v II. kategorijo državnih uradnikov.
Pravilno opremljene prošnje je vposlati najkesneje do 15. junija 1930. podpisanemu zastopu.
V Novem mestu dne 21. maja 1930.
Zastop zdravstvenega okrožja v Novem mestu.
Razne objave.
Stev. 576/30.	1344
Objava.
Po § 8 adv. zakona se objavlja, da j0 gospod dr. Gozani Leon z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem v Mariboru.
Advokatska komora v Ljubljani,
dne 24. maja 1930.
Podpredsednik: dr. Žirovnik Janko s. r.
1362
Objava.
Izgubila sem izpričevalo V. a razreda drž. realke v Mariboru za šol. leto 1927./28-na ime: Kraigher Nada iz Trsta. Proglašam ga za neveljavno. Ljubljana, dne 27. maja 1930.
Kraigher Nada s. r.
Stev. 30.	1346
Razpis služb.
Podpisani zdravstveni zastop razpisuje pri ženski javni bolnišnici v Novem mestu:	I.	službo zdravnika - sekundarija z
1336
Objava.
Podpisani Anton Zupan, rojen 24. oktobra 1906. v Ljubljani, sem izgubil imatri-kulacijsko izpričevalo juridične fakultete »Univerze kralja Aleksandra« v Ljubljani in ga proglašam za neveljavno.
L j u b 1 j a n a, dne 27. maja 1930.
Zupan Anton s. r.
• 1358
Narodna banka kraljevine ^ Jugoslavije.
Stanje z dne 22. maja 1930.
Aktiva.	Dinarjev
Metalna podloga , » ,	'367,864.6*3-83
Posojila	1.319,880.322-86
Račun za odkup kronskih novčanic	.	.	.	.	,	948,305.921-85
Račun začasne zamene ,	171,937.56*459
Dolg države	,	.	.	,	,	2.997,155.034—
Vrednost državnih domen, zastavljenih za izdajanje novčanic	.	,	.	,	,	2.138,377.163*-—
Saldo raznih računov , , 1.505,335.012-70
Pasiva.
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od to vplačano	.	,	.	,	t
Rezervni fond . . , ,
Novčanice v obtoku » ,
Državni račun začasne zamene .......................
Terjatve države po raznih
računih..................,
Razne obveznosti . , ,
Terjatve države za zastavljene domeno ....
Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fondo ......
30,000.000—
12,531.387-39
5.066,341.690—
171,937.562-59
364,166.236-58
1.582,415.794-38
2.138,377.103—
83,055.870’
9.448,855.703-92
V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za en dinar, švicarski in francoski frank za en dinar, dinar v kovanem srebru za en dinar itd.
Obrestna mera po cskontu menic — za vse bančno dolžnike brez razliko — 6% na leto.
Obrestna mera za posojila na zastavo 8% na leto.
'red
o 1
roč
sta
dnt
Stev
legiti
niacij
146
147
148
149
150
151
152
153
154
155
156
157
158
159
160
161
162
163
164
165
166
167
168
169
170
171
172
173
174
175
176
177
178
179
180
481
182
183
184
185
386
187
188
189
190
191
192
193
194
195
196
197
198
199
200
201
202
203
204
205
206
£07
203
Razglas.
vino, obrt in industrijo v Ljubljani razglaša po členu 11. na-•a za trgovino in industrijo z dne 27. jun. 1928., št. 14.402/IIL, sv, industrijcev, obrtnikov in njih potnikov, kadar zbirajo na-legitimacij za trgovinske potnike (Uradni list z dne 24. avgu-la je izdala v razdobju nadaljnjih treh mesecev, in sicer od ). do dne 19. maja 1930., naslednje nove legitimacije:
).
Ime in bivališče lastnika legitimacije
Ažnoh Franjo, Trebnje.
Viternik Maks, Guštanj-Ravne. Romih Ivan, Toplice, p. Zagorje ob Savi.
Vukovič Dobroslav B., Beograd.
Bratuš Josip, Ljubljana.
Fischer Desiderij, Brod ob Savi.
Vorobjov Mihajlo, Sombor. Fijan Rudolf, Budinščina.
Zidar Alojz, Litija.
Blenk Robert, Ljubljana.
Jarosch Brunhilda, Maribor.
Kovšca Janko, Lipa, občina Teharje.
Jerman Slavko, Lom, p. Tržič.
Lenard Josip, Titel.
Ogrizek Jurij, Gaber je pri Celju.
Stolzer Gustav, Kranj.
Holzman Franc, Maribor.
Bratec Gustav, Gornji Slaveči.
Macarol Vladimir, Maribor. Novak Franjo, Sv. Lenart. Golob Ivan, Sv. Marjeta o. P. Viternik Maks, Guštanj.
Vahen Ivan, Vonarje.
Gliha Vekoslav, Novomesto.
Camer Amalija, Maribor. Schweiger Florjan, Ljubljana.
Štiglic Franjo, Kranj.
Perko Karl, Verjane.
Schroll Jurij, Ptuj.
Velkavrh Franjo, Sv. Trojica v Slov. gor.
Pasterk Boštjan, Gor. Mozelj. Jošt Ignac, Maribor.
Pollak Slavko, Studenci pri Mariboru.
Klemenc Jakob, Ljubljana.
Plaveč Ivo, Cerje Tužno.
Štraus Viktor, Kranj.
Petrovič Božidar, Novi Sad.
Lapaine Dragotin, Stara vas, obč. Žiri.
Smetiško Marjan, Maribor.
Sok Ivan, Ljubljana. **■
Gorup Ivan, Maribor. *
Novak Jakob, Sv. Martin, p. Vurberk.
Guštin Rudolf, Hrušica pri Fužinah.
Munda Valerijan, Rečica ob Paki.
Scherbinek Josef, Maribor.
Mažir Antonija, Maribor. Reiter Edi, Cankova.
Moor Viktor, Celje.
Bihorac Ibrahim, Zenica.
Hrastnik Adolf, Gaberje pri Celju.
Kolarec Štefan, Klanečno-Desenič.
Gradišnik Anton, Maribor.
Štuhec Vekoslav, Godemarci.
Meze Josip, Gor. Logatec. Katalinica Stjepan, Sušak.
Štcfanski Marija, Maribor.
Žejn Pavle, Slov. Javornik.
Furlan Viktor, Ljubljana,
Wurstcr Nelly, Beograd.
Breclan Bino, Oplotnica. Bedrač Josip, Ljubljana.
Pirc Josip, Ljubljana.
Abram Ang, Loke pri Trbovljah.
Laslov firme
t>iev.
legiti-
macije
Joachim Schapira, Ljubljana, agentura in komisija «Omnia».
Isti.
Menart J., trgovina z mešanim blagom, Domžale.
«Ika», mehan. tovarna nogavic, pletenin, trikotaže, d. z o. z., Kranj.
Tehnični biro «Tehna», družba z o. z., Ljubljana.
«Unio», družba z o. z., tovarna kem. tehničnih izdelkov, Maribor.
Ješe Anton, izdelovanje in izvoz čevljev, Tržič.
Jugoslovanska industrija kemično-kosmetičnih proizvodov Baszler Ernest, Petrovče pri Celju.
Ljubljanski oblačilni bazar, družba z o. z., Ljubljana.
Tea Import, družba z o. z., Ljubljana.
Zupančič Ivanka, trgovska agentura, Maribor.
Menart J., trgovina z mešanim blagom, Domžale.
Lindič Josip, trgovska agentura, Ljubljana.
Černe Anton, graver, Ljubljana.
Fajs Mirko, agentura in komisija, Celje.
Jugočeška, jugoslovansko-češka tekstilna industrija d. d., Kranj.
Lipošek Gustav, agentura in komisija, Maribor.
Prometna bančna družba z o. z., Maribor.
Isti.
Isti.
Isti.
Isti.
Cotič Rudolf, kozmet. laboratorij, Ljubljana VII.
Habbe Otmar, glavno zastopstvo oblačilnice «Ilirije» v Ljubljani, Novomesto.
Zupančič Ivanka, trgovska agentura, Maribor.
«Alko» družba z o. z., tovarna alkoholnih in brezalkoholnih pijač, Ljubljana.
«Petovia*> usnjarska industrija d. d., Ptuj.
Tehnični biro «Tehna» družba z o. z., Ljubljana.
Schwab F. C., veletrgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom ter kemikalijami, Ptuj.
Prometna bančna družba z o. z., Maribor.
Isti.
Isti.
Isti.
Jelačin & Komp., tovarna zamaškov, Ljubljana.
Prometna bančna družba z o. z., Maribor.
Prešern Ivan, tovarna čevljev, Kranj.
Mednarodna bančna družba z o. z.,
Maribor.
Lapaine Dragotin, izdelovanje čipk in čipkarskih izdelkov, Žiri.
Ussar Alojz, trgovina s šivalnimi stroji, kolesi in motorji, Maribor.
Oblačilnica «Ilirija», trgovina z manufakturo, Ljubljana.
Oleum d. z o. z., industrijska družba za rafiniranje olja, Ljubljana.
Hajny Ivan, tovarniška zaloga poljedelskih strojev, plugov in motorjev, Maribor.
Lajovic Franc, tovarna pletenin in trikotaže, Litija.
Prvi mestni mlin, Celje inž. Ra-kusch in dr.
Prometna bančna družba z o. z., Maribor.
Isti.
Isti.
«Pekatete» družba z o. z., tovarna testenin, Ljubljana.
Tovarna motvoza in vrvarna d. d., Grosuplje pri Ljubljani.
Goričar & Leskovšek, knjigarna, umetnine in muzikalije, Celje.
Tehnični biro «Tehna», družba z o. z., Ljubljana.
Rosner Marko, trgovina z manufak-.turo, Maribor.
Joachim Schapira, Ljubljana, agentura in komisija «Omnia».
Kos A., pozlatar, Ljubjlana.
Lindič Josip, trgovska agentura, Ljubljana.
Jugoslovanska tovarna za izdelovanje dr. Oetker-jevega pecilnega praška, družba z o. z., Maribor.
Oblačilnica «Ilirija», trgovina z manufakturo, Ljubljana.
Pražarna «Slada», družba z o. z., Ljubljana.
Prometna bančna družba z o. z., Maribor.
Isti.
Petrič J. & Co., družba z o. z., trgovina s tekstilnim blagom, Ljubljana.
Janežič Anton, industrija poslovnih knjig in šol. zvezkov, črtalni zavod in knjigoveznica, Ljubljana.
Tehnični biro «Tehna», družba z o. z., Ljubljana.
209
210 211
212
213
214
215
216
217
218
219
220
Dan izdaja
Ime in bivališče lastnika legitimacije
12. III. 1930.
12. III.
13. III.
13. III. 13. III.
13. III.
14. III.
15. III. 15. III. 15. III.
1930.
1930.
1930.
1930.
1930.
1930.
1930.
1930.
1930.
17. III. 1930. 17. III. 1930.
221	17. III. 1930.
222	17. III. 1930.
223	18. III. 1930.
224	18. III. 1930.
225	18. III. 1930.
226	18. III. 1930.
227	18. III. 1930.
228	18. III. 1930.
229	18. III. 1930.
230	20. III. 1930.
231	20. III. 1930.
232	20. III. 1930.
233	20. III. 1930.
234	20. III. 1930.
235	21. III. 1930.
236	22. III. 1930.
237	22. III. 1930.
238	22. III. 1930.
239	22. III. 1930.
240	24. III. 1930.
241	24. III. 1930.
242	24. III. 1930.
243	24. III. 1930.
244	26. III. 1930.
245	27. III. 1930.
246	27. III. 1930.
247	27. III. 1930.
248	27. III. 1930.
249	27. III. 1930.
250	28. III. 1930.
251	28. III. 1930.
252	28. III. 1930.
253	28. III. 1930.
254	28. III. 1930.
255	28. III. 1930.
256	28. III. 1930.
257	28. III. 1930.
258	28. III. 1930.
259	29. III. 1930.
260	29. III. 1930.
261	29. III. 1930.
262	29. III. 1930.
203	29. III. 1930.
264	29. III. 1930.
265	29. III. 1930.
266	31. III. 1930.
267	31. III. 1930.
268	31. III. 1930.
269	1. IV. 1930.
270	2. IV. 1930.
271	2. IV. 1930.
272	2. IV. 1930.
Klein Oskar, Novi Sad.
Boroš Bela, Subotica.
Kraner Leo, Ljubljana.
Roesner Georg, Maribor.
Kolar Martin, Vojnik pri Celju.
Štokan Tomaž, Studenci pri Mariboru.
Lukovnjak Anton. Studenci pri Mariboru.
Konig Pavel, Subotica.
Marčič Božidar, Novi Bečej.
Zimmerl Richard, Prevalje.
Goltes Lado, Ljubljana.
Kocmut Franc, Čagona, pošta Sv. Anton v Slov. gor.
Kraigher Avgust, Kranj.
Koštomej Josip, Celje.
Urbančič Valentin A., Ljubljana.
Engelman Albin, Ljubljana-Moste.
Kurent Filip, Maribor.
Obilčnik Josip, Ljubljana.
Zabukovec, Franc, štegberk.
Iglič Avgust, Ljubljana.
Urek Anton, Loke-Trbovlje.
Pavkov Gjorgje, Novi Sad.
Novak Viktor, Ljubljana-Moste.
Schauritsch Fric, Maribor. Hladnik Franc, J ezero pri Ljubljani.
Felber Hinko, Ljubljana.
Avsenar Franc, Breg, pošta Stražišče pri Kranju. Lavrič Josip, Ljubljana.
Jereb Joško, Stožice pri Ljubljani.
Naglič Drago, Muta ob Dravi. Vidicky Isiaor L., Alibunar. Kurt Franc, Novomesto.
Lozar Leopold, Dobrunje pri Ljubljani.
Ladjevič Stevo, Drljače, srez Petrinja.
Filipovič Ilija, Skoplje.
Kobler Zvonimir, Litija.
Gross Henrik, Sp. Hudinja pri Celju.
Pavaletz Franc, Pobrežje pri Mariboru.
Pavalec Jakob C., Ložane, Sv.
Marjeta ob Pesnici.
Gostiša Josipina, Moste pri Ljubljani.
Zadnik Mirko, Novi Vodmat pri Ljubljani.
Podkrajnik Josip, Ptuj.
Oreškovič Djuro, Osijek.
Kudrič Marija, Osijek. Sliškovič Milan, Osijek. Trettler Ivan, Slovenjgradec.
Pušnik Ela, Št. Jernej na Dolenjskem.
Dular Metod, Grosuplje.
Černjar Marija, Zagreb.
Rebič Dušan D., Osijek.
Biočič Ljudevit, Sušak.
Toniolli Ida, Ljubljana.
Novak Štefan, Ljubljana. Velikonja Matko, Ljubljana. Koritnik Jernej, Ljubljana. Grilj Rudolf, Zalog pri Ljubljani.
Skorepa Ivan Beno, Celje. Nedog Franc, Ptuj.
Kerne Ivan, Ljubljana.
Karadžič Peter, Beograd. Schein Walter, Maribor.
Slatič Franc, Ljubljana. Kukenberger Franjo, Lukovk. Grobin Mihael, Maribor.
Naslov firme
Schimmel & Co., d. z o. z., trgovina s kemičnimi proizvodi, Celje. Isti.
Kolinska tovarna hranil d. d., Ljubljana.
P. Beiersdorfer & Co., d. z. o z., kemična tovarna, Maribor.
Fajs Mirko, agentura in komisija, Celje.
Prometna bančna družba z o. z., Maribor.
Isti.
Reich Jos., tvornica kem. izdelkov, Maribor.
Bančni zavod «Merkator> Kavčnik & Co., družba z o. z., Ljubljana.
cTrgovski dom» I. Pregrad, veletrgovina z manufakturo, Maribor.
Savnik Ivan, trgovina z manufakturo, Kranj.
Hajny Ivan, tovarniška zaloga poljedelskih strojev, plugov in motorjev, Maribor.
«Ika», mehanična tovarna nogavic, pletenin, trikotaže, d. z o. z., Kranj.
Menart J., trgovina z mešanim blagom, Domžale.
Bergodac & Co., družba z o. z., veletrgovina s tehničnimi in elektrotehničnimi predmeti vseh vrst, Ljubljana.
Isti.
«Ro-va>, Fr. Rozman, trgovina s predmeti za gospodinjstvo in gospodarstvo, Maribor.
Žilič Bogdan, trgovina železnine in poljedelskih strojev, Ljubljana.
Tehnični biro «Tehna», družba z o. z., Ljubljana.
Tovarna tkanin in pletenin Josip Kunc & Komp., Ljubljana.
Vok Ign., veletrgovina s šivalnimi stroji in kolesi, Ljubljana.
Tvornica «Zlatorog», preje C. Bros, tovarna mila, Maribor.
Oblačilnica «Ilirija» trgovina z manufakturo, Ljubljana.
Tscheligi Josef, pivovarna, Maribor.
Rastlinska destilacija «Triglav» L. pristavec, Jezero pri Ljubljani.
«Adria» Filip Šibenik, izdelovanje praška za pecivo, Ljubljana.
Tehnični biro «Tehna», družba z o. z., Ljubljana.
Jelačin & Komp., tovarna zamaškov, Ljubljana.
«Centra» Milka Junc, trgovina e šiv. stroji, kolesi itd., Ljubljana.
Isti.
Černe Anton, graver, Ljubljana.
Habbe Otmar, glavno zastopstvo oblačilnice «Ilirije» v Ljubljani, Novomesto.
Oblačilnica «Ilirija», trgovina z manufakturo, Ljubljana.
Zorko A., trgovska agentura in komisija, Maribor.
Franzi Henrik, tovarna pletenin, Ljubljana.
Mednarodna bančna družba z o. z., Maribor.
Majdič Peter, paromlin, Celje.
Generalno zastopstvo za srednjo Evropo, H. Tobisch ČSR Radium-chema - St. Joachimsthal, Glavno vodstvo za Jugoslavijo Hugo Withalm, Maribor.
Isti.
«Tekstilbazar» družba z o. z., trgovina z manufakturo, Ljubljana.
Isti.
Blanke Wilhelm, tiskarna, knjigarna, trgovina s papirjem in knjigoveznica, Ptuj.
Mednarodna bančna družba z o. z., Maribor.
Isti.
Isti.
Menart J., trgovina z mešani. . blagom, Domžale.
Mikuš Ela, razpošiljalnica galanterijskih in gospodinjskih predmetov, Ljubljana.
Tovarna motvoza in vrvarna d. d., Grosuplje pri Ljubljani.
Prometna bančna družba z o. z., Maribor.
Isti.
Bančni zavod «Merkator», Kavčnik & Co., družba z o. z., Ljubljana.
«Tekstilbazar» družba z o. z., trgovina z manufakturo, Ljubljana.
Isti.
Isti.
Isti.
«Gramofon» A. Rasberger, centrala za splošno gramofonijo, Ljubljana.
Joachim Schapira, Ljubljana, agentura in komisija «Omnia».
Franz Henrik, tovarna pletenin, Ljubljana.
«Vinocet» tovarna vinskega in špi-ritovega pisa, družba z o. z., Ljubljana.
Kolinska tovarna hranil d. d., Ljubljana.
•»Trgovski dom» I. Pregrad, veletrgovina, Maribor.
Lindič Josip, trgovska agentura, Ljubljana.
Prometna bančna družba z o. z., Maribor.
Hajny Ivan, tovarniška zaloga poljedelskih strojev, plugov in motorjev, Maribor.
Dan izdaje
2. IV. 1930.
3. IV. 1930.
3. IV. 1930.
3. IV. 1930.
4. IV. 1930. 8. IV. 1930. 4. IV. 1930.
5. IV. 1930. 8. IV. 1930.
5. IV. 1930.
5. IV. 1930. 7. IV. 1930.
7. IV. 1930.
8. IV. 1930. 8. IV. 1930.
9. IV. 1930. 9. IV. 1930.
9. IV. 1930.
10. IV. 1930.
11. IV. 1930.
11. IV. 1930.
12. IV. 1930. 14. IV. 1930. 26. IV. 1930.
14. IV. 1930. 14. IV. 1930.
14. IV. 1930.
15. IV. 1930.
15. IV.
16. IV.
17. IV. 17. IV.
17. IV.
18. IV.
1930.
1930.
1930.
1930.
1930.
1930.
18. IV.
19. IV.
1930.
1930.
22. IV. 22. IV. 22. IV.
1930.
1930.
1930.
30. IV. 1930. 23. IV. 1930.
23. IV. 1930. 23. IV. 1930.
24. IV. 1930. 24. IV. 1930. 24. IV. 1930. 24. IV. 1930.
24. IV. 1930. 24. IV. 1930.
25. IV. 1930.
25. IV. 1930.
26. IV. 1930. 26. IV. 1930.
28. IV. 1930. 28. IV. 1930.
28. IV. 1930.
29. IV.
29. IV.
30. IV. 30. IV. 30. IV.
1930.
1930.
1930.
1930.
1930.
30. IV. 30. IV.
1930.
1930.
30. IV. 30. IV.
1930.
1930.
1. V. 1930.
Ime in bivališče lastnika legitimacije
Verber Ludovik, Sp. Vižinga. Ribič Franc, Maribor.
Neuwirth Teodor, Dunaj.
Acs Frančiška, Novi Sad. Krainc Franjo, Oplotnica. Babich George O., Zagreb.
Krepčik - Bachmann Konrad, Maribor.
Malavašič Ciril, Vrhnika. Kvas Frido, Trbovlje.
Petruševič Aleks, Dubrovnik.
Nedeljko vic Kosta, Ruma. Ribič Ivan, Maribor.
Cvetkovič Milivoj, Zagreb.
Lotrič Josip, Vodmat pri Ljubljani.
Godnič Slavko, Novomesto.
Hoffmann Filip, Crvenka. Ritovšek Viktor, Dravlje.
Špunt Vincenc, Ljubljana. Ilovar Franc, Zadobrova.
Žerjav Jakob, Nova vas pri Rakeku.
Divjak Karl, Maribor-Pobrežje.
Črešnjar Rosi, Gaberje pri Celju.
Marn Jurij, Gmajnica.
Zajelšnik Matija, Prevrat.
Zupančič Ciril ,Murska Sobota. Primožič Oton, Litija.
Beer Stevo, Beograd.
Bele Anton, Šmihel pri Novem mestu.
Gvozdenovič Branko, Zagreb. Priher Andrija, Nedeljanec. Hriberšek Anton, Celje.
Ilovar Marija, Sp. Zadobrova. Mužik Etuška, Sombor. Samardžič Gjorgje, Beograd.
Lorinšič Albert, Split. Jost Karol, Celje.
Mumlek Stjepan, Zagreb. Vrtačnik Anton, Ljubljana.
Petrič Martin, Krasina, pošta Studenice pri Poljčanah.
Hermann Štefan, Klek, Banat. Zagorčič Smajl, Ljubljana.
Salibašič Alif, Ljubljana. Zlokarnik, Josip, Ljubljana.
Pancič Vilim, Podravska Slatina.
Tanascovič Milan, Beograd.
Mellitzer Andreas, Mengeš. Karner Eduard, Maribor.
Kantužar Franc, Ljubljana. Mejač Ivan, Ljubljana.
Verderber Ivan, Celje.
Kinkel Friderik, Moste p. Ljubljani.
Schon Ivan, Maribor.
Samobor Martin, Beograd.
Pučko Jakob, Budina pri Ptuju. Matelič Alojzij, Ljubljana.
Bohm Ciril, Ljubljana.
Svete Martin, Moste pri Ljubljani.
De Cecco Franc, Ljubljana.
Mrkonjič Petar, Bosanski Ša-mac.
Jerše Leo, Celje.
Domanjko Josip, Trbonjak, p.
Vuzenica.
Kandorfer Alojz, Pilštajn. Laketič Sava, Beograd.
Kisič Rista, Beograd. Antič Anton P., Split.
Vegi Julius, Gaberje pri Celju.
Naslov firme
Isti.
Vielhaber H., agentura in komisija, Maribor.
Lešnik Fran Ksav., glavna zaloga Maggi-jevih izdelkov za kralj. Jugoslavijo, Maribor.
Salomon Karol, agentura in komisija, Maribor.
Prometna bančna družba z o. z., Maribor.
Mednarodna bančna družba z o. z., Maribor.
Obča zavarovalnica Assicurazioni Generali, generalni zastop za Slovenijo v Ljubljani.
Vajt Ciril, tovarna pletenin, Celje.
Premelč Gvido, agentura in komisija, Šoštanj.
«Alko» družba z o. z., izdelovanje alkoholnih in brezalkoholnih pijač, Ljubljana.
Isti.
Zorko A., trgovska agentura in komisija, Maribor.
Mednarodna bančna družba z o. z., Maribor.
»Tekstilbazar* družba z o. z., trgovina z manufakturo, Ljubljana.
Habbe Otmar, agentura in komisija, glavno zastopstvo oblačilnice «Ilirija» v Ljubljani, Novomesto.
Videmšek Josip, trgovska agentura in komisija, Maribor.
Jugoslovenska industrija kemično-kosmetičnih proizvodov, Baszler Ernest, Petrovče pri Celju.
Zajc Ivan, izdelovanje črevljev, Žiri.
Joachim Schapira, Ljubljana, agentura in komisija «Omnia».
Prometna bančna družba z o. z., Maribor.
Lipošek Gustav, agentura in komisija, Maribor.
Zorko A., agentura in komisija, Maribor.
Prometna bančna družba z o. z., Maribor.
Kratz Friderik, družba z o. z., zaloga poljedelskih strojev, Stražišče pri Kranju.
Hartner Karola sin, mlin in opekarna, Murska Sobota.
Tehnični biro «Tehna» družba z o. z., Ljubljana.
Bančni zavod «Merkators>, Kavčnik & Co., družba z o. z., Ljubljana.
Habbe Otmar, agentura in komisija, glavno zastostvo oblačilnice «Ilirija» v Ljubljani, Novomesto.
Prometna bančna družba z o. z., Maribor.
Zorko A., agentura in komisija, Maribor.
Tovarna hranil »Mirim* Karl Zalokar, Maribor.
Joachim Schapira, Ljubljana, agentura in komisija «Omnia».
Lindič Josip, trgovska agentura, Ljubljana.
Sitar & Svetek, graverski zavod, Ljubljana.
Isti.
Rakusch D., veletrgovina z železnino, Celje.
Mednarodna bančna družba z o. z., Maribor.
Peteline Josip, tovarniška zaloga šivalnih slojev, Ljubljana.
Smola Ferdo, tovarniška zaloga poljedelskih strojev in plugov, Sv. Jurij ob južni železnici.
Zorko A., trgovska agentura in komisija, Maribor.
»Teheran* orijentalni salon Mušan Mutevelič, Ljubljana.
Isti.
Tovarna tkanin in pletenin Josip Kunc & komp., Ljubljana.
Lindič Josip, trgovska agentura, Ljubljana.
Bančni zavod «Merkator» Kavčnik & Co., družba z o. z., Ljubljana.
Stemberger & Mellitzer, tovarna klobukov, Mengeš.
Prometna bančna družba z o. z., Maribor.
Isti.
Vzajemna Zavarovalnica, požarni oddelek, Ljubljana.
Kolbezen Franc, trgovina z manu-Celje.
«Jugoslavija» splošna zavarovalna družba v Ljubljani.
Tovarna hranil »Mirim* Karl Zalokar, Maribor.
Lindič Josip, trgovska agentura, Ljubljana.
Isti.
The Rex Co., spec. trgovina pisarniških potrebščin, Ljubljana.
»Proja* velepražarna kave, mlin za dišave, tovarna kemičnih proizvodov družba z o. z., Ljubljana.
Gospodarska zveza, r. z. z o. z., Ljubljana.
Osrednja zadruga »Brezalkoholna produkcija* r. z. z o. z., Ljubljana.
Lindič Josip, trgovska agentura, Ljubljana.
Podpečan H., eksport i anufakture, Celje.
Premelč Gvido, agentura in komisija, Šoštanj.
Isti.
Bančni zavod «Merkator», Kavčnik & Co., družba z o. z., Ljubljana.
Jugoslovanska tiskarna, r. z. z o. z., Ljubljana.
L. Slanovec »Jugospecial* družba z o. z., trgovska agentura in komisija, Ljubljana.
Vegi & Bevc, modna in manufak-turna trgovina, Celje.
štev. legiti- macije	Dan izdaje
339	2. V. 1930.
340	2. V. 1930.
341	2. V. 1930.
342	3. V. 1930.
343	3. V. 1930.
344	3. V. 1930.
345	3. V. 1930.
346	5. V. 1930.
347	5. V. 1930.
348	5. V. 1930.
349	5. V. 1930.
350	5. V. 1930.
351	5. V. 1930.
352	5. V. 1930.
353	5. V. 1930.
354	5. V. 1930.
355	5. V. 1930.
356	6. V. 1930.
357	6. V. 1930.
358	6. V. 1930.
359	7. V. 1930.
360	7. V. 1930.
361	7. V. 1930.
362	8. V. 1930.
363	8. V. 1930.
364	9. V. 1930.
365	9. V. 1930.
366	9. V. 1930.
367	9. V. 1930.
368	9. V. 1930.
369	9. V. 1930.
370	10. V. 1930.
371	10. V. 1930.
372	10. V. 1930.
373	10. V. 1930.
374	10. V. 1930.
375	12. V. 1930.
376	12. V. 1930.
377	13. V. 1930.
378	13. V. 1930.
379	13. V. 1930,
380	14. V. 1930.
381	14. V. 1930.
382	14. V. 1930.
883	14. V. 1930.
384	15. V. 1930.
385	15. V. 1930.
386	16. V. 1930.
387	16. V. 1930.
388	16. V. 1930.
389	17. V. 1930.
390	17. V. 1930.
391	17. V. 1930.
392	19. V. 1930.
393	19. V. 1930.
394	19. V. 1930.
395	19. V. 1930.
396	19. V. 1930.
397	19. V. 1930.
398	19. V. 1930.
399	19. V. 1930.
Im% * ih'* bivališče
las'tnika legitimacije
Miklavc Josip, Ljubljana. Činotti Angjeo, Maribor,
Sovič Anton, Mislinje. Martelanc Hinko, Ljubljana.
Mayer Adolf, Maribor-Nova vas.
Križane Engelbert, Maribor. Ferk Franc, Maribor. '
Zafuta Rudolf, Celje.
Marčič Paula, Hrastnik. Zornado Josip, Ljubljana.
Kurelac Josip, Ogulin. Poglajen Metod, Ljubljana.
Damiš Franc, Radvanje pri Mariboru.
Drobnič Franc, Radeče pri Zidanem mostu.
Kreačič Franjo, Okonina. Pichler Jurij, Ptuj.
Vodopivec Josip, Ljubljana, Kandorfer Anton, Pilštajn pri Kozjem.
Bevka Dragotin, Mrkopalj,
l Zorko A., trg. agentura, Maribor. , Peteline Josip, tovarniška zaloga sl* valnih strojev, Ljubljana. _
Ježek K. & R., tovarna strojev, 11* varna železa in kovin, Maribohj Tehnični biro «Tehna» družba z o.
Ljubljana.
Ornig Jos., veletrgovina z vinom« Ptuj.
Isti.
Hanželič Ivan, Maribor.
Dolinar Franc, Ljubljana. Kippert Josip, Novi Futog.
Mekine Viktor, Zagreb. Stober Ivo, Vransko.
Januš Viktor, Ljubljana. Rottmann Štefan, Pobrežje. Karis Josip, Ljubljana.
Bavdek Vekoslav, Moste pri Ljubljani.
Hribar Valentin, Ljubljana. Detela Milan, Ljubljana.
Werk Jakob, Ljubljana.
Jakob Peter, Sarča.
Tuttner Ferdinand, Hrastnik. Vrtovec Bogomil, Ljubljana.
Moor Viktor, Celje. Blanke Herbert, Ptuj.
Bedo Jelena, Feketič. Stevanovič Branko, Skoplje. Zadnik Mirko, Ljubljana-Moste.
Kožuharov Aleksander, Ljubljana.
Turk Alojz, Maribor,
Plešej Feliks, Vuzenica.
Oblak Josip, Trboje.
Zeman Zdenko, Ljubljana.
Sergaš Franjo, Vič pri Ljubljani.
Koželj Štefan, Zagreb.
Pasztori Katica, Novi Sad.
Malič Marko, Sekulič pri Metliki.
Požlep Jožef, Zadvor, p. Sp.
Hrušica.
Smetiško Marjan, Maribor.
Naslov firme
Mariborska tekstilna tvornica druž*, ba z o. z., Maribor. Jugoslovanska tovarna za izdelova* nje Dr. Oetkerjevega pecilnega praška, družba z o. z., Maribor.’ Lindič Josip, trgovska agentura, Ljubljana.
Bergodac & Co., družba z o. z., veletrgovina s tehničnimi in elektro| tehničnimi predmeti, Ljubijana# Manufaktura «Saava*, Maribor.
Isti.
Isti.
Prva kranjska tovarna biskvitovV desertov, keksov Tn napolitank A. Kern, Kranj.
m
Isti.
Isti.
Isti.
Mikuš L., tvornica dežnikov solnčnikov, Ljubljana.
Korenčan J., trgovina norimbel-škega in galanterijskega blaga, Ljubljana.	.
Lešnik Fran Ksav., glavna zaloga Maggi-jevih izdelkov za kralj«. Jugoslavijo, Maribor.
Jelačin Ivan, trgovina s kolonijat nim blagom, Ljubljana.	■
Kratz Friderik, družba z o. z., vina s poljedelskimi stroji, Stra* žiščs nri Kranju.
Isti.	.
Lindač Josip, trgovska agentura, Ljubljana.
Eber Eligij, krznar in izdelovateij čepic, Ljubljana.	>
Leban Franc, zastopništvo za P°1 večevanje slik, Maribor. v .
«Feniks» zavarovalna družba n življenje, Ljubljana.
Isti.
Isti.
Isti.
Isti.
Kratz Friderik, trgovina s poljed« skimi stroji, družba z o. •» Stražišče pri Kranju.
Isti.	.-j
Lindič Jc-np, trgovska agentu < Ljubljana.
Rauch M., veletrgovina stekla porcelana, Celje.	..
Blanke Wilhelm, tiskarna, kni^J na, trgovina s papirjem m *nj goveznica, Ptuj.	-	.	„a
Salomon Karol, trgovska agentur« in komisija, Maribor.	,	nI7,
«Unio» družba z o. z., tovarna K tehničnih izdelkov, MariV*',»ha'
.inKlionolri
Ljubljanski oblačilni ^az^r’f^turo^
z o. z., trgovina z ms Ljubljana.
Isti.
Majcen Anton, Bistrica, šef Ludovik, Maribor. Radakovič N ikola, Karlovac.
Fatur Lado, Rakek. Berložnik Franjo, Maribor.
Močnik Viljem, Maribor, španinger Anton, Maribor. Pavalec Jakob, Sv. Marjeta ob Pesnici.
Glušič Josip, Maribor.
Peternel Franc, Ljubljana. Torkar Ernest, Ljubljana.
Lipošek Gustav, agentura in ko« misija, Mariboru.
Smola Ferdo, tovarniška zaloga pfrt ljedelskih strojev in plugov« Sv. Jurij ob južni železnici.
Satler Pero, trgovina šivalnih strojev, Kamnik.
»Proja* velepražarna kave, mlin dišave, tovarna kemičnih pr« izvodov, dr. z o. z., Ljubljana.
«Ccntra» Milka Junc, trgovina s šiv, stroji, kolesi itd., Ljubljana. ,
Lešnik Fran Ksav., glavna zalog* Maggi-jevih izdelkov za kralje Jugoslavijo, Maribor.
Salomon Karol, trgovska agentura in komisija, Maribor.
Podpečan H., eksport. manufakture, Celje.
Lindič Josip, trgovska agentura, Ljubljana.
»Centra* Milka Junc, trgovina s šw valnimi stroji, kolesi itd., Ljubljana.
Kratz Friderik, družba z _ o. z., zaloga poljedelskih strojev, Stražišče pri Kranju.
Papiršef družba z o. z., tovarniška zaloga papirja, lepenke in kleja, Maribor.
Ornik L., specijalna trgovina z gu* menimi dežnimi plašči, podvez* nicami, naramnicami, pasovi, žepnimi robci in drugim impreg* niranim blagom, Maribor.
Gospodarska zveza, r. z. z o. *•« Ljubljana.	,
»Centra* Milka Junc, trgovina s siv, stroji, kolesi itd., Ljubljana.
Isti.
Isti.
Isti.
?!
Isti.
Lindič Josip, trgovska agentura, Ljublj na.
Isti.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani,
dno 20. maja 1930.
Predsednik:	Tajnik:
Jelačin Ivan ml. s. r.	dr.	VVindisehor	Fran	s.	r.
Izdaja
kraljev,ha bnnika uprava dravske banovine; njen predstavnik In odgovorni uredniki Pohar llobert ^Ljubljani. Tiska la zalagal Tiskarna »Morkur« v Ljubljani; njea predstavniki Otmar UUhAlek * Ljubljani.