Gospodarske stvari. Jež koristna živalica. Maogim aaširn kmetovalcem je zaaao, a maogiai zopet ae, da je jež jako koristaa živalca kaietevalcera, zavoljo tega ga bočern na kratkem tukaj popisati. V prirodoslovji štejemo ga med žužkojedce, ali veadar ae rnoremo to tako razamevati, da sarao od tega živi, arapak je tudi druge živali, posebao miši, podgaae, hrčke, kače, kuščarje, krote, tudi strupeaega gada; izmed mrčesov kobilice, ščurke, kebre, atramorje. črve ia ogrce itd. JSarao v aajveeej sili in lakoti se hraai z rastliaami. Jež je koristaa ropna žival ia opravlja svoje delo največ v mraku, ko je vse mirao ia tibo. Najljubaa hraaa so aiu miši ia lovi jih tako spretao, kakor mačka. Ako je od koje sovražne žižali aapadea, zvije se v podobi klopčiča ali krogle, ter se še le odvije, ako ga v vodo vržemo. Sploh. je jako močae ia čvrste postave. Proti zirni jako odebeli. Največa sovražaika sta mn lisica ia sova ; lisica zgrabi ga za aos ia vaiči <>a, sova pa mu svoje kremplje v kožo zasadi in ga seboj v zrak odaese, Jev razšivjea po celej Evropi, kakor v Rusiji ia Švediji, ravao tako tadi v deželah okoli sredozemskega morja, ter njegova kori-;t se povsod več ali maaj pripozaava. Prebiva posebao rad v gosteai grmovji, splob v starem zidovji. Kedar se zima približuje, aapravi si v votlinab in skritih prostorih gajezdo. za ktero aaaosi aa svojili bodečih iglab listja ia taahu, tudi se trdi, da aosi v svoj brlog razao sadje. Kadar aastopi zima, zaiža se gorkota ajegove krvi ua aičlo gorkote ia zaoae ajegovo ziaisko spaaje, iz kterega 8e meseca marca zopet prebadi. Meseea julija ia avgnsta stori ¦samica 4—8 mladib, kteri so jako aježai ia obcatljivi. Mladioev maogo pokonuajo iisice in druge živali, aiaogokrat jili pa aiaogo od mraza ia lakote pogiae, ravao valed tega se slabo pomaožava, če tudi so samice precej rodae. Ker smo prepridaai, da so ježi kmetovalcem jako koristae živali, zato zaslažijo od aaa večega varstva ia oskrbovaaja kakor do zdaj. Zepič. Razcimljen krompii* goveji živini pokladati je nevarno. V krompirjevih cirnab se bolj ko v drugih krompirjevih delih aareja aeka po sebaa ia sicer vec ali maaj strupeaa tvariaa, kteri učeajaki ,,soloaia" pravijo. Ta strapeaiaa obromeva posebao ceatralae ali osredaje dele vsega gibanja tedaj posebao aa male možgaae in aa mozeg v brbtaacu. Prikazai takega ostrupljeaja se od opazovalcev tako-le opisujejo: Zivali aebajo jesti, stoje aa razkoračeaih aogali ia s pobešeao glavo kakor omamljene, žila jira hitro bije, oko strmi ia vezavaa koža v ajera je zelo rudeča. Ako se živiačeta zaradi preiskave iz hleva peljejo, takrat se pokažejo vsa zaameaj a popolae hromosti v pregibaih. orgaaih. Živali omahujejo iz jedae straai aa drugo, plezajo po koleaih sem tcr tje, skočai ia vielovi čleaki se jira sklekajo ia ee bi bile same sebi prepušoeae ia bi se ne držale, popadale bi ua glave. Tako boleniia govedom se mora razcimljeaega krompirja hrana brž ko brž obastaviti ia seaeaa polagati. V 6 — 8 daeh zopet okrevajo. Dober pomoček da zajci sadnih dreves ne ogledajo. V ta aaaiea se vzame Vj. kilo atolč-eae aloe, 3 kilo pogašeaega apaa, ki se med \6 litrov tople vode pomeša ia razpusti. Vzame se potem šopek ia drevce za drevcem do potrebae višave s to aiažo pomaže. Skašaja je pokazala, da je to sredatvo dobro. Konjem grizenje v oje odvaditi. Za to je najbolje, da takerau koaju aagobečai korpic aatekaeš. Ker aekoliko časa ae more v oje grizti, pozabi aa to aapako ia jo pozaeje do cela popusti. Ko bi pa aagobeoaik veadar ae poraagal, bode morebiti pa potrebao oje s kako stvarjo vribati ia namazati. ki je koaja zoperaa ia mu smrdi, a. pr. kri, karbolaa kisliaa itd.