Stran 354.
Politični pregled.
Notranja politika. — Po najnovejših poročilih se bodo vršile volitve v vseh kronovinah, razen Galicije, Dalmacije in Bukovine v dobi od 2. do 15. januvarja 1 1901. V omenjenih treh kronovinah pa se bodo vršile iste že tekom druge polovice meseca decembra t. 1.
Izgredi v Sarajevu. — Na dan proslave 251etnice sultanovega vladanja so bili v Sarajevu precejšnji izgredi. Eedarstvo je namreč prepovedalo razsvetljavo, katero so hoteli Mohamedanci napraviti. Okoli 6. ure zvečer so začeli redarji hoditi po hišah in naznanjali, da je razsvetljava prepovedana, ali dosegli so ravno nasprotno, ker v pol uri je bilo moha-medansko mesto sijajno razsvetljeno. Eedarstvo je začelo gasiti luči, ali ljudstvo se je temu protivilo in nastali so izgredi. Konečno so se redarji umaknili in pozvali ognjegasce na pomoč, da jim pomagajo pogasiti luči. Tudi sedaj se* je razjarjeno   ljudstvo uprlo, na kar   so   prišli   trije   oddelki vo-
jakov, ki so z nasajenimi bajoneti razkropili množico. Ranjenih je baje mnogo, in bati se je novih izgredov. Ako je vse tako, kakor poročajo, je razvidno iz tega, da v Bosni ni vse tako, kakor ki bi imelo biti, da ne vladajo tam tako krasne razmere, kakor jih zna slikati gosp. Kallav!
Madjarsko nasilstvo nad Slovaki. — Slovaški urednik Pistor je bil po madjarski justici obsojen radi političnega prestopka na 8 mesecev ječe. Ko se je vrnil po prestani kazni v turčanski Sv. Martin, so ga slovaški rodoljubi sprejeli na kolodvoru, in radi tega jih je madjarska sodnija obsodila, kei so s tem činom baje odobravali kaznjivo dejanje. Obsojeni so se pritožili na najvišjo sodnijo, toda ista je kazen še zvišala, ter obsodila i odvetnika Dulo (prej šest tednov) na šest mesecev, pesnika Svetozarja Hurbana (prej 14 dni) na pet mesecev, Blaža Bulo, Pavla Modrona in Andreja Hola-šana (prej 8 d iii na tri mesece ječe. Ostalih 17 meščanov je dobilo po dva meseca ječe. Tako je govorila madjarska justica v avstro-oger3ki državi koncem prosvitljenega XIX. stoletja, ter obsodila uboge Slovake na kazni radi pravega niča, ali obsodila jih je, ker so Slovaki! Slovani v tostranski polovici so zatirani na vseh koncih in krajih, ali še bolj pa so zatirani naši bratje Slovaki, katere Madjar kar šiloma tira v c. kr. ječe samo zato, ker se mu ne dajo na prvi hip po-madjariti ter se kažejo celo sem in tje oČito sinove svojega naroda „Glos Naroda", poljski list, je izrekel, razpravljaje o tem dogoku, prav imeniten nasvet, da bi se namreč morali vsi Slovani v državi potegniti za uboge slovaške zatirance ter predložil glede na to dejanje cesarju posebno spomenico, kajti kar se dela s Slovaki celo pod imenom najvišje osebe, presega že vse meje Tista obsodba nas poučuje o tem neizpodbitno. Želeti je, da se taka nasvetovana spomenica tudi gotovo uresniči.
Kitajsko. — Ruska zunanja politika je doslednja v tem. da ima Kitajska mir, v katerem se more razvijati in napredovati. Nemčija pa bi rada igrala ulogo roparja, česar ji Eusija ne dovoli. Zato se nemški listi togotijo ter dokazujejo, da je nastala v »koncertu velevlastij disharmonija" in se delajo jako ogorčene radi samovlastnega poitopanja Eusije, kakor bi bila Eusija komu odgovorna za to, da ne mara nadaljevati klanja in pustošenja po Kitajskem ter noče svojega vojaštva pošiljati v smrt brez vzroka. Eesnica je, da je dosegla nemška državna umetnost, zlasti politika Viljema II. na Kitajskem velik fiasko. Velevlast, ki je hujskala za vojno, je bila Nemčija, nemški poslanik pl. Ketteler je najbolj žaljivo postopal proti Kitajcem, in nemški protestantski misijonarji so provzročili največ nevolje med narodom Nemčija in njen cesar sta v prvi vrsti zakrivila nemire na Kitajskem, a potem klicala na maščevanje ter prelivanje krvi. Velevlast, ki je vedno svetovala k zmernosti in miroljubju pa sta bila slovanska, absolutistična Eusija in njen car. Nemški cesar je spustil celo serijo krvoločnih govorov v svet ter zabičeval vsakemu oddelku vojakov, naj jim bodo Atilove čete vzor ter naj ne dajo Kitajcem nikakega pardona Eusija in Japonska pa bo-deta s svojo mirno, taktno politiko dosegli več kakor Nemčija, a vrhu tega jima bode Kitajska kot svojima prijateljema še hvaležna. Nemčija bo imela le velikanske stroške, a poleg moralne škode — sijajno blamažo. Končno pa bode še nemški drž. zbor povedal svoje mnenje nemški diplomaciji, ki meče milijone proč za nič in za nič, ne da bi prej vprašala zastopnike davkoplačevalcev, ali so s tem zadovoljni. Govori se, da je nemški cesar po neki paradi pri obedu častnikom dejal, da Nemčija Pekina ne izpusti iz rok, če bi b lo treba mobilizirati vse kore. član ruskega zunanjega urada profesor Martens je izdal brošuro, ki je kot mnenje vplivnega ruskega politika napravila na evropske politike precejšen utis, in kateri povzamemo nastopne misli: Nujno potrebno je, da krščanske vele-vlasti opuste   misel, da je mogoče   prepričati   Kitajce   o   pre-
Stran 355
moči evropske kulture le s surovo silo; potrebno je, da se Evropa vedno spominja, da ima Kina Štiri tisočletno kulturo, ki se znatno razlikuje od kulture krščanskih narodov, in ki se v Kini ceni in spoštuje. Evropske države ne smejo nikdar pozabiti, da so njih podaniki na Kitajskem nepovabljeni gostje, ki so si s silo priborili svoj dohod; Evropa naj se vedno spominja, da se Kitajci resno prizadevajo, čuvati svoje tradi cije, vlado in nedotakljivost rodne zemlje, in pritrditi mora vsak, da ima 400milijonski narod neizpodbojno pravico, urediti svoje bivališče po svoji volji. Te upravičene kitajske zahteve mora solidarično spoštovati cela Evropa. Kitajcem se mora v vsakem • slučaju dokazati, da so Evropejci zastopniki kulture, ki je vzvišenejša od Kitajske. S tega stališča pa ne smejo evropske in ameriške vlade nikdar odobriti nastopa, ki bi bil v nasprotju z nravnostjo in pravičnostjo. Krščanske vlade morajo marveč dokazati pred svojo vestjo in celim človeštvom, da pospešujoč trgovinske interese v Kini, nimajo namena postopati krivično in zlobno.