Poštarina plačana. rosam^zna siev. Din 1— stev. "20. V Lfubliani, dne IS. maja 1925._Leto VIII, \ • . ' . V, ■k Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ,,Do*ovine". Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 Varotalaa: Četrtletno Din 7-80, polletno 01« 15* celoletno Din 30—. Oklenite se jugoslovenske demokracije! Gospod Pucelj v radičevski torbi — nova nesreča za slovenskega a---— Kdor ima kaj pameti, mu ne bo sledil! — Pristaši SKS, kmeta. vrnite se nazaj v Gospod Pucelj že čuti, da jo je zopet polomil in da slovenski kmet noče z njim v radičevsko torbo. Sedaj se že izgovarja na razne načine, a zaman, ker njegov kom-panjon Prepeluh je tisti, ki je omogočil jasen pogled v karte, za katerimi bi se rad skrival g. Pucelj, da spravi kmeta v zmoto. Prepeluh je v svojem »Republikancu* čisto jasno povedal, kam gre pot kolovodij SKS. Na nedvoumen in za vsakega razumljiv način je zapisal, da se g. Pucelj pripravlja za vstop v plemensko hrvatsko fronto, ki naj gre v boj proti Srbljancem. Z drugimi besedami se pravi to, da se je g. Pucelj odločil za tisto politiko, ki je že mnogim, med drugimi tudi dr. Korošcu, vrat zlomila, državi in ljudstvu pa povzročila neizmerno gorja. Do sedaj je bil še vsakdo nesrečen, kdor Se je družil z Radičem. Z njim se je politično ubil Stojan Protič, Nastas Petrovič, Ljuba Davidovlč, klerikalci pa leže radi Radiča sedaj v obcestnem jarku. G. Pucelj pravi, da hoče «sporazum» med Srbi in Hrvati. Zakaj ne išče g. Pucelj sporazuma poprej doma? Ali pa naj pove, kako se z blaznikom napravi sporazum, dokler ne pride k pameti. Na taka vprašanja je treba odgovoriti, kdor hoče pametno in pošteno govoriti o sporazumu. Pomisliti je treba, koliko strahovite škode je Radič napravil državi in ljudstvu zadnjih šest let svoje vrtoglavosti. Ne le sto in sto milijonov nego milijarde škode je napravil hrvatskemu kmetu, pa tudi drugim, ker je ves ta čas samo razdiral in oviral pri delu one, ki so gradili, ali pa hoteli zidati. Povejte, g. Pucelj, s kako pravico bi zahteval brat, ki bi šest let razdiral in zažigal bratovsko hišo, da ga brat za to početje še posebno dobro nagradi. Sporazum je mogoč tam, kjer vsi požrtvovalno delajo, ne pa tam, kjer eni le kriče in zgago delajo, med tem, ko drugi delajo. Neizmerno škode je povzročil Radič Jugoslaviji, zlasti pa Slovencem s svojim vele-izdajskim obnašanjem in rovarjenjem po zunanjih državah proti Jugoslaviji. Na mirovni konferenci v Parizu, torej takrat, ko smo se v naši novi državi Slovenci, Hrvati ln Srbi še objemali, je Radič že spletkaril proti Jugoslaviji ter mnogo zakrivil, da nam meja napram Italiji reže tako globoko v živo meso. Ako bi nobenega drugega greha nad Slovenci ne zagrešil, bil bi ta dovolj velik, da bi mu ga ne smeli zlepa odpustiti. Vsekako pa bi tega ne smeli storiti, dokler sedi Stepan Radič v sodnem zaporu in ni izrečena sodba o njegovem rovarjenju. Tudi vezanje z ostalimi radi-čevci, ki morajo prej še dokazati z dejanji, da so se poboljšali in spreobrnili v dobre in izveste državljane, ie še doleo časa oreuranje- JDS, ki je za nas vse edina odrešilna! no, ker pri teh zagrebških glavah človek nikdar ne vč, pri čem da je. Ker pa pravi g. Prepeluh, da naj velja Pucljev pristop k radičevščini kot nastop v enotni fronti protiSrbijancem, potem je jasno, da gre za nadaljevanje dosedanje nesrečne radičevske politike z istimi cilji, a v izpre-menjeni obliki. Pregovor pravi, da volk iz-premeni dlako, narave pa ne. Mesto dr. Korošca naj se v bodoče kot radičevski pomočnik zaletava z glavo v zid g.Pucelj! Njemu sicer to ne bi škodovalo, a kolika škoda bi to bila za slovenskega naprednega kmeta! Kdo je danes še tako kratkoviden, da ne Izprevidi, da nas žene taka brezglava in prismuknjena politika v gospodarsko propast! Ali se slovensko ljudstvo res tem ljudem prav nič ne smili? V svetovni vojni so gonili klerikalci s škofom dr. Jegličem na čelu slovenskega kmeta v boj za Avstrijo.,in proti Srbom. Z rekvlzicijami so ga stalno ropali živil. Zadnja leta je nadaljeval dr. Korošec gonjo slovenskega kmeta proti Srbom, a to na strani za-grebšekega radičevstva in židovstva. Sedaj, ko je že dr. Korošec potisnil Slovence s svojo politiko na rob propada, pa pride še g. Pucelj in hoče naše Uudstvo potisniti naravnost v prepad. Kje je tu pamet? Kje poštenje in vest? Samo ena pot je pravilna: Misel državnega in narodnega edinstva, za katero je treba delati, delati in delati, da nam bo prinesla popolno enakopravnost vseh državljanov ne le v dolžnostih, marveč tudi v pravicah. Samo tako je mogoče, da postane Jugoslavija mogočna država, naš troedini narod pa zadovoljen in srečen. Samo politika Narodnega bloka, zlasti pa politika jugoslovenske demokracije, ki zastopa ta odrešilna načela, je pravilna in prava. Kdor hoče sebi, svojcem in svojim potomcem dobro, naj se vrne v vrste demokratske stranke, da bo čimprej naša zmaga popolna. Zadružništvo in država Misel vzajemne samopomoči je rodila zadruge, ki so za gospodarsko življenje malega človeka brez dvoma velikega pomena. Pri nas so, žal, dali klerikalni voditelji zadružništvu politično obeležje ter s tem ogromno škodovali razvoju zdrave zadružne misli, ki v vzajemni gospodarski samopomoči ne sme poznati strankarskega sovraštva, ako hoče služiti svojemu pravemu namenu. Zato se je že večkrat v naši javnosti pojavilo vprašanje depolitizacije zadružništva, to se pravi, da naj bi se iz zadružne organizacije odpravilo vsako strankarstvo. Pravi zadružniki kot taki tudi ne morejo biti stran-karji, ako zadružno misel vzajemne samopomoči prav razumevajo, ker zadružništvo nima namena služiti samo gospodarskemu prospehu gotovih oseb in klik. ampak čim širšim plastem ljudstva. O depolitizaciji zadružništva pa seveda naši klerikalci nočejo ničesar slišati. Zakaj? Oni so večino slovenskega zadružništva vpregli v politični voz svoje stranke ter izrabljajo to zadružništvo za to, da drže ljudstvo v gospodarski odvisnosti od svoje samovolje. Razne podeželske hranilnice in zadruge so namreč zelo uspešno orožje v volilnem boju, ker se marsikak dolžnik boji voliti ne-klerikalno, ako ve, da mu lahko župnik ali pa kdo drugi izmed klerikalnih veljakov odpove posojilo v hranilnici. Na drugi strani pa so slovenske zadruge osredotočile v rokah ljubljanskih voditeljev klerikalne stranke ogromne vsote zadružnega denarja, s katerimi so ti gospodje osnovali dobičkanosna bančna in razna trgovinska velepodjetja, v katerih imajo kot upravni svetniki mastno plačana mesta ln ki iim dalejo tudi lepe prispevke za vzdrževanje politične organizacije stranke. Umevno je, da radi teh razlogov nočejo postaviti zadružništvo na nestrankarsko stališče, ker bi jim izginili iz rok razni bogati viri, ki bi se v primeru depolitizacije porabljali izključno le za zadružništvo samo, to se pravi, za koristi zadružnikov, nc pa za posamezne klerikalne voditelje v Ljubljani In za strankarsko blagajno klerikalne stranke. Srbija je bila že pred vojno znana kot dežela z zelo razširjenim zadružništvom in tudi vodilni politiki naše države SHS v polni inerl vpoštevajo važnost zadružništva za narodno gospodarstvo. Zlasti vlada Narodnega bloka se dobro zaveda, kolikega pomena jc zadružništvo za naš kmetski stan, ki tvori ogromno večino prebivalstva naše države. To svojo zavest je zlasti pokazala s tem, da je predložila Narodni skupščini zakonski načrt, po katerem bi se iz državnih sredstev dajali potom posebnih nestrankarskih zadrug, v katerih bi Imeli glavno besedo zadružniki sami. ceneni krediti. Osnovati bi se imele v vsaki pokrajini osrednje zadruge, ki bi jim bile podrejene zadruge, ustanovljene za vsak okraj. V te zadruge bi lahko vstopile kot članice tudi že obstoječe zadruge, ki bi hotele biti deležne cenenih posojil iz državnih sredstev. Namen te kreditne organizacije, nad katero bi imela država samo v toliko pravico nadzorstva, da bi vedela, ali se porablja državni denar pravilno, ne bi bil samo, omogočiti kmetskemu prebivalstvu dajanje posojil z nizkimi obrestmi, ampak tudi z neposrednim vplivom spraviti celokupno zadružništvo na nepolitično podlago ter ga napraviti dostopnega vsakomur, ne glede na strankarsko prepričanje, kdor bi potreboval njegove pontoči. Saj ima demokratski kmet iste potrebe in težave kakor klerikalen ali pa radikalen, ozir. katerekoli druge stranke. Tega pa naši klerikalci nočejo. Zato so vprizorili veliko gonjo proti zakonu o kmetijskih kreditih ne samo zato, ker sc boje, da bi pri novih zadrugah ljudje raje jemali cenejša posojila kakor pri njihovih posojilnicah in v njihovi banki, ampak tudi zato, ker hočejo imeti celo zadružništvo popolnoma v svojih rokah. Oni bi pač radi imeli, da bi država dala denar, toda samo njim, ki bi potem delili po svoji volji, komur bi ga hoteli, in za take obresti, kakršne bi sami določevali. Oni hočejo obdržati slovensko ljudstvo tudi nadalje gospodarsko v svojih rokah, da bi ga imeli še nadalje politično v svoji oblasti. To, kar sami delajo sedaj, pravijo, da jc namen nove kreditne organizacije jugoslovenskega kmeta. •Domoljuba namreč piše, da hoče vlada v nameravanih državnih zadrugah imeti zase nov bič, s katerim bi lahko zlasti ob volitvah udarila po kmetu in po ljudstvu: «ali voli za režim ali pa ti bo odpovedan kredit hi prodan grunt!» Kako zlobna je ta trditev, je najbolj razvidno iz tega, da ni nikjer rečeno, da ostane sedanji režim za večne čase na krmilu, ker je jasno, da je vsaka vlada več ali manj samo začasna, na drugi strani pa ovrže to trditev že tudi samo dejstvo, da lahko postanejo članice novih zadrug že vse obstoječe klerikalne zadruge, ki bi imele pravico soodiočevanja. Seveda, klerikalni voditelji se boje, da bi se kmetje ne posluževali prilike za nabavo cenenih posojil naravnost od novoustanovljenih zadrug brez posredovanja klerikalnih denarnih zavodov in da bi naš kmet ne postal gospodarsko neodvisen od klerikalne milosti. Klerikalno hujskanje proti zakonskemu načrtu o kmetijskih kreditih odkriva skrb klerikalnih voditeljev, da bi njihova korita ne postala preplitka. Samo s tega stališča se mora presojati vsa njihova gonja, ki nima ničesar skupnega s koristmi našega kmeta. Politični pregled Po enotedenskem premirju, tekom katerega je vlada pripravljala zakonske osnutke, se je Narodna skupščina v ponedeljek zopet sestala k zasedanju. Toda radi smrti bivšega skupščinskega podpredsednika Bakiča je prva seja bila prekinjena, da so se poslanci ln ministri lahko udeležili pogreba. V torek pa je že zopet bil v Narodni skupščini viharni dirlndaj, pri katerem so se seveda klerikalni tigri in nekateri radičevci vnovič pokazali za mojstrske kričače. Manire. kakršne kažejo klerikalni poslanci v Narodni skupščini, so za nas Slovence vedno sramotnejše. Oni kratkomalo prezirajo sleherno delo in vsak pameten razgovor o državnih poslih ter se venomer skušajo z izzivanjem in razsajanjem izkazati za poglavitne zdražbarje. Vsa beograjska javnost jih obsoja, dnevniki jih neprestano pozivajo. naj se obnašajo dostojno in naj ne zapravljajo ugleda slovenskemu ljudstvu, katero zastopajo. Zaman! Vsak trezen nasvet, vsako resno svarilo je bob ob steno. Klerikalni tigri razsajajo nadalje in kažejo svojo popolno nesposobnost z neprestanimi izgredi in s takimi otročjimi junaštvi, kakor je trganje cirilskih napisov. Kakor tudi obžalujemo to sramoto, vendar obenem z zadovoljstvom ugotavljamo, da so se klerikalni tigri končno začeli tudi v Beogradu kazati takšni, kakršni so: stari protijugosiovenski zagrizene! in docela nesposobni zastopniki naivnega slovenskega ljudstva, ki jim je tudi pri zadnjih volitvah zaupalo večino mandatov navzlic našiin resnim svarilom. Navzlic vsemu pa se seveda delo v Narodni skupščini krepko nadaljuje. V dogled-nem času bomo imeli že lepo vrsto prepotreb-nih zakonov, ki bodo učvrstil/ naše notranje politične razmere. A v zunanji politiki je tudi za našo državo bil velike važnosti-sestanek zunanjih ministrov Male antante. ki se je vršil v Bukarešti od petka do ponedeljka. Zunanji ministri dr. Ninčič (naš), doktor Beneš (češkoslovaški) in Duca (rumunski) so poglobili zvezo vseh treh držav tako, da je dandanes Mala antanta glavna čuvarica miru v Srednji Evropi. Pomen njenih združenih sil je tem večji, ker Nemčija po izvolitvi Hindenburga zopet pričenja izzivalno nastopati. Hindenburg je sicer v torek prisegel, da bo «čuval republiko*, toda izven dvoma je, da bodo stari nemški napeteži kmalu začeli stremeti za tem, da se v Nemčijo povrne «kajzer» Viljem ali njegov sin. kar bi pomenilo takojšnjo zopetno ogrožanje evropskega miru. Poleg tega Velenemci stremijo za tem, , da bi avstrijsko republiko priključili k Nemčiji in tako zagospodarili v Srednji Evropi. Mala antanta je proti tem težnjam čvrst protiutež in bo s skupnim nastopom z zunanjimi velesilami znala prekrižati marsikak velenemški račun. Vrlo važni so naši odnošajl z Bolgarijo. Po obisku bolgarskega zunanjega ministra Kalfova v Beogradu se je razmerje zopet izboljšalo, napetost je pojenjala. S tem pa seveda še ni rečeno, da bi naša država odobravala grozodejstva, ki jih počenja sedanja bolgarska vlada nad svojimi nasprotniki. V ponedeljek je v Sofiji bila izrečena smrtna obsodba proti atentatorjem, ki so v cerkvi sv. Nedelje namestili peklenski stroj. Sedem je obsojenih na smrt ln bodo te dni javno obešeni pred cerkvijo sv. Nedelje, več ostalih pa bo v ječi presedelo dolga leta. Obenem so še vedno polni vsi bolgarski zapori in razprave se. nadaljujejo. Mi vsega tega ne odobravamo, toda z državnega stališča je za nas poglavitno, da je po posetu ministra Kalfova pojenjala napetost med našo državo in Bolgarijo. Anton Stražar: (Dalje.) VIII. Šaljivi kaplan Franc sc je kar nanagloma ves predrugačil. Se« znanil se je z novodošlim Žum« rovim gospodom. Liudje so menili, da je postal čudak aH puščavnik. V pozni jeseni je kaplan zapustil Ravnice in odšel v tuje kraje nevernikom ozna« njevat krščansko vero... ,V hladnem jesenskem meglenem jutru je Namišljen koračil kaplan Franc od podružne cerkvice nazaj proti Ravnicam. Mladi mož je bil nekam otožen, tako nekako, kakor je bilo otožno isto jesensko jutro. V svoji zamišljenosti je popolnoma prezrl, da stopa prav hitro za njim že precej prileten možak, bolj gosposko opravljen. •Dobro jutro, gospod! Vi ste pa zelo hitri, fcomaj sem Vas došeU Kaplan se začuden ozre in odzdravi. Došlec pa nadaljuje: •Moram se Vam predstaviti. Kličejo me tukajšnji ljudje za Žumrovega gospoda. Rojen sem bil tukaj, nato pa sem se klatil po širnem svetu kot zdravnik. Sedaj sem se vrnil v domači kraj — umret... Veselilo bi me, Če bi stopili malo z menoj v mojo palačo.» Z veseljem in nekakšno radovednostjo je stopal kaplan z Žumrovim gospodom. Po poti grede sta malo govorila. Stari gospod je le vprašal kaplana, kako mu ugaja v tem kraju, pa če je zadovoljen s svojim duhovskim stanom. Kaplanova navada ni bila, da bi lagal, zato mu je kar kratko povedal, da se ne počuti zadovoljnega. Žumrov gospod vzame iz žepa tokakiro in ponudi tudi kaplanu. Čeprav ta ni nosljal, si vendar vzame tobak; seveda je začel prav hitro kihati. Ker so nasproti njima in za njima prihajali ljudje, ki so šli na njive ruvat repo in korenje, sta kaplan in doktor začela govoriti latinski. . Igrala se je vseskozi dobro. Naši igralci zaslužijo za svoj trud in vztrajnost obče priznanje in zahvalo. Kljub slabemu vremenu je bila prireditev dobro obiskana in se je završila v najlepšem redu. — Pretekli teden je bila v dolini birma. Priznati se mora, da se je vršilo to veselo praznovanje mladine v najlepšem redu brez vsakršnih posebnih političnih izpadov v cerkvi na politične nasprotnike in naša društva. Tako naj bo tudi v prihodnje, pa bomo drugače govorili. Pod ldop seveda ne bomo zlezli ali morda zatajili naše politično prepričanje. BUKOVŠČICA NAD ŠKOFJO LOKO. V zadnjem dopisu od nas je bilo poročano, da so si nekateri klerikalni fantje hudo v laseh zaradi nekega dekleta. Vzrok pa ni dekle, kakor sesedaj sliši, ampak —■ osel ali mogoče oslica. Stvar je naslednja: Dva Orla iz Knapov sta pred leti kupila starega osla, ga pobila in pojedla. To sta naokrog razbobnala, tako da je prišlo na uho nekemu hudomušnežu, ki je na njun račun skoval zasmehovalno pesem. S tem pa je bil ogenj v strehi in so si Orli prav pošteno skočili v lase sami med seboj. Tako društvo res dobro skrbi za zabavo. Sploh je orlovsko društvo pomilovanja vredno, ker nima primernega človeka, ki bi prevzel vodstvo. Zdaj ima glavno besedo ga. Jelen-čeva; kakor ona gode, tako se pleše. Načelnik Orlov je neki mlečnozobnik, ki bo menda zdaj, kakor pravijo, vtepal disciplino v glave z bikovko, ki jo je že naročil. Ker se pa nekateri tega bojijo, si bodo ustanovili oslovski krožek pod vodstvom tistih dveh, ki sta pri oslu že prizadeta. Člane bosta lahko dobila. Torej vidite, g. urednik, da smo zelo napredni. Zdravo! STUDENEC. Na zadevno prošnjo potrjujemo, da g. Anton Ambrož ni pisec dopisa pod gornjim naslovom v 14. številki našega lista — Uredništvo. STUDENEC. Pisec dopisa z dne 8. t. m. ni bil dobro informiran glede pismonoše, ker bolnica za duševne bolezni nima državno nastavljenega pismonoše, ampak sla kar dva: mizar in kurjač, ki opravljata tudi službo pismonoše. Tako je lahko eden ali drugi pustil zaradi nujnega dela časopise kar tam na neki mizi in roke je imel tudi lahko umazane od barve ali premoga, ne pa od <:Domovine>, kakor poroča opazovalec; saj cDomovina* ni tako črna, če jo prav klerikalci vedno bolj črnijo, da bi si moral še tako zagrizen klerikalec roke umiti. — Opazovalec. RADOMLJE. V nedeljo 17. t. m. ob 4. popoldne uprizori tukajšnji Sokol Golarjevo komedijo v treh dejanjih «Vdova Rošlinka* v dvorani br. Jermana. Prijatelji iger in vsi, ki si želite smeha, pridite! RAKA PRI KRŠKEM. Vsak družinski oče skuša svoje otroke krščansko vzgojiti. Dvomim pa, ali bo to meni in drugim mogoče v razmerah, v katerih živimo v naši župniji, V Času pred volitvami sem poslal k spovedi svojega otroka v mnenju, da bo v cerkvi dobil kaj pametnih naukov. Ko ie otiok prišel domov, sem ga vprašal, kaj je rekel gospod župnik. Otrok ml je odgovoril, da ni bil župnik nič hud, da pa je vprašal, ali jaz, njegov oče, kaj molim, ali hodim k maši in kaj sploh delam. Gotovo je, da otrok ni mogel drugače odgovoriti, kakor da ne ve. Ne bom opisoval svojih razmer, mnenja pa sem, da tale način vzgoje, kakor jo uvaja naš g. župnik, ne more dobro vplivati na otroke, ker ni dolžnost otrok, da pazijo na očeta, kam hodi in kaj dela. Če ho$e g. župnik kaj vedeti o starših, naj jih sam vpraša. Dobro vem, zakaj je župnik izpraše-val otroka po meni. Rekel sem mu namreč ob volitvah, ko me je nagovarjal, naj volim klerikalno listo, da ne more računati na moj glas. Menim pa, da bi njegovo slrankarstvo ne smelo iti tako daleč, da bi zlorabljal spovednico za to, da bi izpraševal otroke, kaj njihovi starši delajo. Bolje bi bilo, da bi g. župnik izvrševal svojo duhovniško službo, kakor se spodobi, in da bi ne izrabljal tudi hiše božje v politične namene. — F a r a n. ZABUKOVJE PRI SEVNICI. Že komaj se spominjamo, kdaj smo v cDomovini» čitali zadnji dopis iz našega kraja. Zatorej se pač moramo zopet malo zglasiti zdaj v lepi pomladi. Kakor vsako leto smo tudi letos na dan sv. Marka imeli procesijo od kapele v Lašah pa do podružnice sv. Jurija v Ternovcu. Procesije se je udeležilo obilo ljudstva in prosili smo za dobro letino na polju in v vinskih goricah. V vsej pobožnosti pa smo se morali nasmehniti, ko je naš župnik pri litanijah v cerkvi molil tudi še za cesarja. Saj nič ne rečemo, morda je to g. župniku kar tako po stari navadi iz avstrijskih časov prišlo v molitev, toda dušni pastir mora pred oltarjem biti zbranega duha in mora premisliti, komu in za koga nameni svojo molitev. Zato so faraui majali z glavo in dejali: cAh, našemu gospodu cesar še vedno brni po glavi.* Gospod župnik, odslej pa le začnite moliti za jugoslovenskega vladarja! —« F a r a n i. lepih pokrajinskih in drugih slik. Ena je kaplana posebno zanimala: na sliki je bil cel krog samih mrtvaških glav, pri vsaki pa nad-pis po vrsti stanov od cesarja do berača. V sredi, v praznem krogu pa je bilo zapisano: :«Kdo najde tukaj razloček? — Po smrti smo vsi enaki!» •«No, mladi prijatelj, ali vam ugaja ta-te slika? Kaj ne, da je resnična? Vedite, jaz že moram misliti na smrt. Verjemite mi, da sem tega življenja že do grla sit. Človeku, ki je toliko žalostnega doživel kakor ravno jaz, ni 'dosti do tega življenja. Le pomislite, mladi prijatelj, meni se je v mladih letih kazalo življenje v najlepših barvah. Ljubila me je krasna in dobra deklica — a zapeljal mi jo je moj najboljši prijatelj... Dolgo, dolgo se mi ni zacelila ta huda srčna rana. Slučaj pa je nanesel, da sem ugledal tole sliko z mrtvaškimi glavami, ki ste jo Vi tako dolgo opazovali. Pogled nanjo me je popolnoma pre-drugačil. Kupil sem jo takoj. Prišel sem do zaključka, da smo ljudje na svetu le popotniki, ki živimo v samih sanjah, nadah in prevarah. Vam pa svetujem, mladi prijatelj, katoliški duhovnik ste, pojdite med nevernike, prižigat jim luč prave vere! S tem si spletete nevenljiv venec in prislužite nebeško plačilo! ...» Na kaplana Franca so imele te besede velik vpliv — tako velik, da je samo rekel: «Res je tako, gospod doktor! Naše pozemelj-sko življenje so same sanje. Tudi jaz sem že doživel velike prevare ... Vedite, še sedaj v tem svetem duhovskem stanu sem živel lahkomišljeno. Odpusti mi te pregreške, ljubi Jezus! Prav govorite. Mod nevernike odidem — prižigat luč svete vere.» Medlo jesensko solnce je bilo že sfedi nebeškega svoda, ko se je kaplan prisrčno poslovil od doktorja s trdnim sklepom, da v kratkem zapusti milo rodno slovensko zemljo in se kot misijonar poda v daljne tuje kraje učit in kazat poganom pot k Bogu... Zelo čudno se je zdelo tisto dopoldne Kat-rici, kako da kaplana tako dolgo ni domov. Katriea se je namreč na Ravnicah med vsemi najbolj^ razumela s kaplanom Francem, le z njim je bila v zaupnem prijateljstvu. Marsikdaj je šaljivi kaplan s šegavostjo pregnal domotožie dekletu. Ne ve se. kaj bi bilo še vse povzročilo to_ prijateljstvo, da nI kaplan bil na obisku pri Žumrovem gospodu. Komaj teden dni prej je kaplan odkrito izpovedal dekletu svoje žalostne spomine; kako je ljubil svoj čas izvoljenko, tako ljubil, da je bolj ljubiti ni mogel. Pa prišle so vmes ovire. Teta, ki ga je podpirala v šolanju, mu je vse razdrla... Brez potrebnih življenjskih sredstev ni mogel iti na vseučilišče — odšel je torej prisiljen v semenišče. Njegova ljubljena Anka pa je v žalosti zbolela in umrla: njena podoba je stala kaplanu vedno pred očmi... Seveda je tudi Katriea povedala kaplanu svoje žalostne doživljaje, ki so ji bili povzro-* čeni radi Trdinovega Jake. Ko sta si tako drug drugemu odkrito povedala vse, je rekel kaplan: « Vidiš, Katriea, ti si bila nesrečna, jaz tudi. Ti si po značaju čisto podoba moje nepozabne Anke, zato te imam rad!» Dekle je seveda začudeno gledalo kaplana. Zadnje njegove besede so ji bile precej dvomljive. Zaprla jih je v svoje srce. Postala je kaplanu neomajno zvesta z vso svojo preprosto dušo. Vdano je skrbela zanj... Tisto opoldne torej, ko je Katriea po dolgem čakanju le ugledala kaplana prihajati, jo je obšla neka čudna slutnja. Hitro je odšla po jedila in mu jih prinesla. «Katrica, sedi tukajle!« ji pravi kaplan. Dekle uboga, pa se zelo čudi kaplanu, ki je bil videti tako izpremenjen. S strahom ga vpraša: »Gospod, ali ste bolni, ko tako čudno izgledate...?« Kaplan je začel dekletu pripovedovati vse, pa tudi svoj sklep, da odide na prigovarjanje •DOMOVINA« št. 2« '■ ' — Stran 4 = ZAGORJE OB SAVI. V naši priljubljeni . Pri nas namreč prav nič ne čutimo, da taka družba kaj povoljno vpliva na moralo, kajti kar dve družbariei sta se v zadnjem času spečali. Eno teli smo vedno videli v cerkvi s svetinjo, no sedaj pa se je očitno izkazalo, kaj velja njena hlinjena pobožnost. Le tako naprejl — Vseved e ž. TRBOVLJE. Na zadevno prošnjo potrjujemo, da g. Tone Kuhar, učitelj v Trbovljah, ni pisec našega dopisa, ki govori o g. Pauerju in uradnikih, ki so bili naslikani v dlustriranem Slovencu*. — Uredništvo , v katerega se vplačujejo mesečni prispevki. Prispevki onega, ki se ne bi udeležil izleta 1926, pripadejo drugim udeležencem. Kdor želi videti Prago in druga velika mesta bratske Češkoslovaške, naj pristopi k fondu. DEBRO PRI LAŠKEM. Našo prijazno vasico še ni nikdar obiskal kakšen klerikalni občinski odbornik ali se sploh pobrigal za naše potrebe. Samo to so zahtevali od nas, da smo svoje glasove vedno oddajali za SLS. V to klerikalno vas pa je prišel že večkrat g. gerent, o katerem pravijo, da je demokrat, katerih naj nas obvaruj Bog. Mi sedaj po uslugah, ki jih je že napravil doktorja in vsled žalostnih spominov daleč, daleč v tuje kraje. Zaključil je: «Čeprav sem bil prisiljen postati duhoven, ali vendar, kar sem prisegel, hočem izpolnjevati! Da, izpolnjevati hočem svoj poklic še bolje, nego sem prisegel! A ti, Katrica, tebe ne veže nikaka prisega, da bi morala ostati sama. Če se ti nudi prilika, poroči se! Jaz. se te bom pa vedno spominjal in bom molil za tvojo srečo. Kmalu odidem. Nočem več bivati v tej Sodomi in Gomori; nočem obremenjevati svoje duše s črnimi madeži kakor drugi, ki tu še slepijo ljudi, a večnega Sodnika ne bodo varali, ne. Odhajam! Hočem posnemati našega Učenika, ki dostikrat ni imel kamna, da bi nanj položil svojo trudno glavo. In ne dvomim, da bom srečen.. Kaplan Franc je resnično ostal pri svojem trdnem sklepu. V pričetku grudna, ko so že padle prve snežinke, se je začel poslavljati od njemu tako vdanih Ravničanov. Zaman so se trudili njegovi prijatelji, da bi ga odvrnili od njegovega sklepa. Vsakemu je le rekel: «Do sedaj sem živel temu svetu in sebi, odslej naprej pa hočem živeti za zveličanje in blagor drugih.» Šolska mladina in vsi ravniški veljaki so ga na dan odhoda slovesno spremili na kolodvor. Ob slovesu, ko je kaplan že moral vstopiti v vlak, so imeli vsi rosne oči... Tudi kaplan si jih je z robcem otiral ob oknu... Svojim ljubljencem je za slovo še spregovoril: «Veseli me, ker sem bil tako priljubljen med vami. Zahvaljujem se vam, ko ste se potrudili in me spremili sem. Molite zame, da bom lahko premagal vse težave! Če se ne vidimo več na tem svetu, se snidemo onstran groba! Z Bogom!» Dolgo so še gledali ljudje za vlakom, v' katerem se je odpeljal in slednjič izginil iz- g. gerent naši vasi, kličemo k Vsemogočnemu: , ki se je dne 19. in 26. aprila igrala v polni dvorani. Smeh in veselo razpoloženje sta pričala o dobrih nastopih posameznih oseb in skupin. To je prva podeželska uprizoritev te veseloigre. ŠMARJE PRI JELŠAH. Ni bila sicer neumna ideja onega, ki je pogruntal porabo brizgalne gasilnega društva pri gašenju apna za Katoliški dom, ali vsekakor ni na mestu. Na odgovornost naj bi se pozval oni, ki je to dovolil. Brizgalna ima reševati druge naloge. Če bi bila sila in potreba, smo radovedni, če bo brizgalna tako hitro na razpolago. ŠMARJE PRI JELŠAH. V našem trgu se je vršila prošlo nedeljo 10. t. m. velika slavnost. Tukajšnje gasilno društvo je proslavljalo odlikovanje našega velezasluženega gasilca g. Volbenka Safarja, dimnikarskega mojstra v Šmarju, ki je bil odlikovan od Nj. Vel. kralja z zlato svetinjo popisal njegov sin. Zdelo se mu je, da je to lep dokaz sinovske ljubezni in hvaležnosti — in da jc te vrste lastnosti visoko cenil pri vseh ljudeh. Dandanes so morda bolj redke, nego so bile nekdaj, a zato ne bomo rekli, da so manj vredne in manj potrebne. Posebno če so tako upravičene, kakor so bile pri njem. Zato bi bilo krivično, ko bi mu odrekli za vse, kar je storil za nas in za druge, to javno priznanje, ki je samo zaslužen spomin dobrega človeka in velikega idealista. Aha — bodo rekli tisti, ki se niso vedno ali nikoli strinjali z njim — že pretirava. Veli^ kega idealista! Ali je to kaka zasluga? Imate prav! Idealizem ni zasluga. To je nekaj, kar je človeku dano samo po sebi. Recimo: od narave! Ali od Boga! Saj idealist navadno ni najsrečnejši človek na svetu, ako merimo zemeljsko srečo po posvetnih zakladih. Zato je tudi on ostal vse svoje življenje brez bo* gastva. In vendar je bil srečen, lahko rečem, zelo srečen, ker je bil bogatejši od bogatinov, ki so ga obdajali. A to je bilo šele v zadnjih letih. Pot njegovega življenja je biia težka in trda. Toda hodil jo je krepko ter ponosno, in spremljala ga je vedno tista globoka vera v, zmago resnice in pravice, za katero se je vedno boril. Popisal je sam svoje življenje. Med njegovimi knjigami leži zapisnik, ki so v njem zapisane razne letnice iz njegovega življenja. Posebno one, ki niso važne Ie zanj, ampak tudi za druge. V njih je zapopaden tudi velik kos šmarske zgodovine iz zadnjih desetletij. Zato jih ne bom odpiral sedaj. Morda bom enkrat napisal šmarsko zgodovino in takraf bom laže govoril tudi o tem. Rodil se je na sveti večer v revolucionarnem letu 1848. v Fari na Blokah. Ako imajo dnevi in leta rojstva v življenju kak pomen, »DOMOVINA« št. 20 za nad štiridesetletno zvosto in požrtvovalno delovanje na polju gasilstva. Že na vse zgodaj zjutraj so plapolale zastave v trgu raz vseh hiš, ki so jih tržani razobesili na opozorilo občine. Ob 9. uri pa je naznanjalo streljanje iz topičev, da se prične proslava. Gasilno društvo je odkorakalo t godbo na čelu od gasilskega doma najprej v cerkev k pozni maši. Po malt ao se gasilci postavili pred s reško poglavarstvo, na čelu jim slav-ljenec. Nastopil je obenem tudi šmarski Sokol v kroju, da prisostvuje dekoraciji Nato je prispel iz urada g. sreaki poglavar v spremstvu gg. župana in podžupana ter načelnika okrajnega zastoj« ter pripel slavljencu najvišje odlikovanje na prša. V daljšem nagovoru je g. sreski poglavar očrtal ter poudarjal zasluge odlikovanca na polju gasilstva, ki so našlo po štiridesetletnem delovanju pohvalo celo na najvišjem mestu. Tudi mu je on prvi čestitaL Za g. poglavarjem 30 od-likovuncu izrazili čestitke gg. župan in podžupan v imenu občine, načelnik okrajnega zastopa ter šolski nadzornik. Slednji je zvezal svoje čestitko s prisrčnim nagovorom na odlikovanca. Starosta Sokola mu je čestital v imenu Sokola. Končal se je ta zares lep oficijelni akt s trikratnim vzklikom cZivio> na Nj. Vel. kralja, nakar je zaigrala godba cBože pravdo. Gasilci so napravili nato na čast slavljencu še defilacijo ter obhod po trgu. Opoldne so imeli gasilci v gostilni cpri Skaletu* obed. Tekom popoldneva se je pričela splošna veselica gasilnega društva v imenovani gostilni v zvezi g plesom, srečolovom Itd., ki se je končala v splošno zadovoljnost obiskovalcev pozno v noč. Veselice se je udeležilo tudi lepo število gasilcev iz Rogaške Slatine, ki ao prišli odllkovancu čestitat Le škoda, da vreme ni bilo povsem ugodno ter je vmes deževalo. Ob lepem vremenu bi bil obisk še sijajuejši. Upamo, da bomo imeli poleti, ko se bo obhajala štiride9etletnica, odnosno dvajsetletnica ustanovitve šmarakega gasilnega društva, glede na vreme več sreče. Našemu odlikovancu g. Šafarju tem potom še enkrat čestitamo ter mu želimo, da bi nosil najvišje odlikovanje mnogo let v sreči iu zadovoljnosU, ter mu kličemo gasilski pozdrav: Na pomoči ŠT. PETER NA MEDVEDJEM 3ELU. Nedavno ae je vršila tukaj veselica v prid CMD, ki jo je priredila podružnica s Pristavo. Zahvaliti so moramo g. župniku za posojilo odra izobraževalnega društva. Še bolj bi se mu pa zahvalili, če bi bil g. župnik na prižnici agttiral za prireditev tako, kakor je prosil voznike za dovažanje kamonja za Katoliški dom v Šmarju. Priporočal bi vsakemu posamezniku, naj ta čas uporabi raje sebi v prid. Imate dovolj kamenja doma, s katerim se natolclte po glavi, da so Vam razsvetli pamet, ter se vprašajte: «S čim imam večje zasluge pri Vsemogočnem, če grem vozit kamenje za Katoliški dom v Šmarje ali da bijem in mučim živino po domačih ce9tah, jarkih in klancih, ki so tako zanemarjeni?* Upam, da se v bližajočih binkošt-nih praznikih radije blagoslov sv. Duha tudi na Šentpetrčane. PODČETRTEK. Pripravljalni odbor dramatičnega društva so pridno giblje. Uspehi do sedaj uprizorjenih iger se morejo pravilno ceniti le, ako upoštevamo, da so igralci same zelo zaposleno osebe, ki po vsakdanji borbi za kruh sicer težko, toda z dobro voljo žrtvujejo nokaj večernih ur za prosvetno in družabno delo. Na cvetno nedelj ) igrana Meškova cMati> ae je obnesla na skromnem odru v žal pretesni dvorani go9pe Staroveške nad vse pričakovanje. Slika, črpana iz našega predvojnega življenja, jo še vedno aktualna tor vpliva nacijonalno vxgcjno. Sedaj pa še par besedi našim mladim požrtvovalnim igralcem. Seveda meriti posamezne igralce z ostrim kritičnim merilom, je zaenkrat še kočljiva stvar, ker se mora uvaževati pri vsakem v prvi vrsti dobra volja in veselje do izobraževalnega dela v težko pritrganem prostem času. Trdim pa, da so bilo posebno ženske vloge srečno razdeljeno in dobro igrane. Tudi moške vloge 90 bilo dobro podane, vseeno psi jo imel šepetale* tukaj malo več posla. Ker so vsi nadarjeni, bo dosegel režiser z nasvetom še marsikaj pri svojih soigralcih. Gotovo je težko pri skromnih sredstvih in tesnem prostoru povoljuo izvesti 9ce-nerijo in od tega je navadno odvisen uspeh uprizoritve. Zaključujem z bodrilom, da se započeto gotovo tu niso bili brez pomena. Stal je vse življenje v boju .-.za resnico in pravico«, kar je bilo geslo leta 1848. Po svojem srcu pa je bil globoko kristjansko veren človek, ki je prav tako sovražii vsako nasilje in krivico kakor hinavsko llcemerstvo in slabo duhovščino. Mislim, da je bil drugi al! tretji sin. Njegov oče je bil mož Izredno krepke rasti, visoke postave iu izrazitega obraza, ki je spominjal na oni srbski tip, ki se je ohranil ined Uskoki in po krsnih krajih naše sedanje vzhodne domovine. Po zgledu Martina Krpana je tudi on nosil v svojih mladih letih soi od morja, «kar je bilo v tistih časih že strogo prepovedano*. Najbrže so se prebivalci v tistih krajih, ki niso posebno rodovitni, precej pejali s tihotapstvom. Zato je Levstik od tam vzel svojega junaka. Prej so hodili ljudje tudi sekat v slavonske šume, pozneje so se obrnili proti Ameriki. Domača hiša ni mogla rediti vseh otrok, zato so morali po svetu. Moj ded je doživel 86 let. Bil je do smrti vedno zdrav in močan. Ko sem ga gledal na mrtvaški postelji, sem opazoval njegovo izrazito glavo. Nisem sicer preštudiral zgodovine domače hiše, a zdelo se trii je, da je to potoincc Vlahov, t. j. onih Srbov-Uskokov, ki jih je v naše kraje prignala turška siia. Na roki se mu jc še poznal obronek velike rane iz leta 1878. Fantje so imeli takrat oditi v Bosno. Slovo ie bilo težko in so se poslavljali ... Tako so za en dan zamudili. Orožniki so dobili povelje, naj nastopijo proti njim kot proti dezerterjem. Fantje so pili po vaških gostilnah. Ravnokar so bili pri Mežnarju. Orožniki pridero v hišo z nasajenimi bajoneti. Hišni gospodar in sin hočeta posredovati in padeta prebodena na tla. V tem trenutku zgrabi moj ded, ki je stal uri vratih, z 20I0 1 roko za oba bajoneta. Rana sc je zarezala globoko v pest, a rešil je fante, k! so sc vdali, da ni padlo še več žrtev. Mati mojega očeta je bila drobna nežna ženica tam nekje od Cerkniškega jezera. Doživela jc visoko starost in spominjam sc še zdaj njenega milega in dobrega obraza. Njena nežnost in pohlevnost jc bila v čudnem nasprotju z orjaško mogočnostjo in samozavestjo našega starega očeta. Ako duševne in telesne lastnosti staršev vsaj deloma preidejo na otroke, jo podedoval moj oče od matere ono srčno dobroto, ki jo jc čutil in kazal do vseh revežev in trpinov, po očetu pa ono telesno moč, ki mit je ostala do poznih let. Pri hiši je bilo petero otrok. Kaj bo z njimi? Ta, ki jc bil drugi ali tretji, je bil posebno tiadarjen. V šoli jc znal najboljše pisati in brati. Učitelj ga je hvalil — toda kdo naj misli na mestne šole! Postal je ministrant. In potem ga je vzel neki kaplan s seboj, ko jc odšel v službo nekam v Kočevske hribe. Deček si jc mislil, da bo prijetno služiti pri cerkvi in čitati knjige. Toda pes in mačka sta sedela na mizi gospodovi in jedla izbrano pečenko, mladi hlapec pa je kruha stradal. Pobegnil je čez hribe in doline domov. Tam je bil med tem nastopil službo nov učitelj. Spoznal je mladega talentiranega fanta in ga je vzel k sebi v službo. Zadovoljna sla bila oba, učitelj je imel pomočnika in fant je imel knjige. Ker mu jc bila zaprta pot do višjih šol. je postal samouk. Citat je vse, kar jc dobil: od »Blažeta in Nežic-e •• do Blelweisovih «Novic». Zavedel sc je svojega slovenstva in jc začel kupovati knjige. Ko je bil učitelj premeščen v Šmarje, ga jc vzel s seboj. (Daljo prih.i = Stran 5 ~r- ■ ■■ ==* oranje celine sinotreno nadaljuje, pa če to gotove ljudi še tako bode v oči. Naj vaa 110 dela rnalo-dušne, ako so vam mečejo no samo poloua, ampak že kar bruna pod noge od takih, ki mislijo, da jo s pojedinami žo opravljeno vse prosvetno delo. Pripravljalni odbor dramatičnega društva v Podčetrtku uprizori v nedeljo dne 17. t. m. popoldne v dvorani gospo Staroveške igro cStari grehi>. Igralci večinoma oni, kakor v zadnji igri cMatiJ-. OBREZ PRI SREDIŠČU. Ob sv. birmi 11.1 m. je nabral pri pogoščenju birmancev pri g. I. Bor-ku, posestniku v Obrežu, za Dijaško kuhinjo v Mariboru g. Ljudevit Kušter znesek 65 Din. Na-biratelju in darovalcem prisrčna hvala v imenu dijakov! MALA NEDELJA. V nedeljo 24. t m. priredijo mariborski učitelj iščnikt Izlet k Mali Nedelji in uprizorijo v tukajšnjem Društvenem domu akademijo s spevoigro cKovačev študent*. Ze sedaj se opozarja vse sosednje in domače občinstvo, naj no zamudi prilike ter naj v obilnem številu poseti dijaško prireditev, ki bo nudila nedvomno izredno razvedrilo. Dne 24. t. m. vsi v Društveni dom k Mali Nedelji. MALA NEDELJA, V nedeljo 3. maja jo otvo-rilo Narodno kulturno društvo svoj novi gledališki oder. Uprizoritev cRevčka Andrejčka> je bila kljub skrajno slabemu vremenu še precej dobro obiskana. Nu splošno željo ae ponovi cRev-ček Andrej ček- na trojiško nedeljo dne 7. junija. Upamo torej, da naa val, ki so bili zaradi slabega vremena zadržani, posetijo 7. junija v mnogobrojuem števdu. KLJUČAROVCI PRI ORMOŽU. Pri nas imamo klerikalnega možaka, čigar početje obsojajo vsi pametni in pošteni ljudje. On je že atar in ker ao boji izročiti posestvo, preganja ln |>fe-klinja lastne otroke. Od treh alnov sta mu že dva pobegnila v svet. Jaz sem atar že 60 let, pia kaj takega Se nisem doživel v naši vasL Kaj mu pomaga, da c« klini pobožnega, ko pa na drugi strani kaže ku^ostt, ki «0 s lršč«rakim naukom v popolnem nasprotju. — Ko m aro v Mi-halo k. SV. TROJICA V HALOZAH. Kdor ne trobi pri 1nu? v župnikov rog, je velik revež. Lani sem bil zapisan v Bralno društvo ter plačal tudi visoko udnino, da so so knjige popravile. Sedaj, ko ao knjige v redu, pa jih še pogledati ne smem. Župnik je kričal nad menoj, da tak, ki bere cDomovino, n! vreden, da bi bil v društvu. Meni se je zlagal v obraz, da me jo odbor izključil fe društva, ker čitani cDomovino>; ko pa sem vprašal odbornike*, ali je to resnica, so mi odgovorili, d« nimajo ničesar proti meni in da povzroča vse sovraštvo proti meni g. župnik. Ali je tak župnik res Kristusov namestnik? Kristus je dejal: tudi piše, da ni nobena posojilnica prisiljena, vstopiti i novi kreditni organizaciji, ki bi se osnovala na podlagi zakona o kmetijskih kreditih. Seveda ni, mislimo pa, da bo vsakdo iskal posojila tam, kjer jih bo ceneje dobiL Ce jih bodo dajale iz državnih prispevkov nove zadruge ceneje, jih bodo tudi klerikalne posojilnice rade iskale pri njih. cDomoljub* prinaša svoja svarila pod naslovom: ^Nepotrebna razburjenja.* Tudi mi smo mnenja, da so razburjenja, ki jih povzročajo klerikalni hujskači, popolnoma nepotrebna, in nas le veseli, da so klerikalci zopet enkrat udarili sami sebe po zobeh. Kmetifska posojila Vlada Narodnega bloka, ki je že v številnih primerih pokazala, da ji je na srcu izboljšanje ljudskega blagostanja, je predložila Narodni skupščini zakonski predlog, po katerem naj bi se v vsaki pokrajini osnovala posebna zadruga, ki bi dajala kmetom iz državnih prispevkov posojila z nizkimi obrestmi. Ta posojila bi se dovoljevala potrebnim kmetom ne glede na politično pripadnost To pa ni všeč klerikalcem. Oni bi hoteli, da naj bi dajala država denar za nizke obresti samo njihovim zadrugam, te pa bi naj potem dovoljevala posojila klerikalnim pristašem po obrestni meri, ki bi bila všeč klerikalnim komandantom v Ljubljani. Kdor bi hotel dobiti posojilo, bi se moral vpisati v klerikalno zadrugo ter za božjo voljo prositi domačega župnika, naj priporoči njegovo prošnjo. Kdor bi pa ne volil klerikalno, bi mu posojilo odpovedali, kakor se je to zgodilo v mnogih krajih pri zadnjih volitvah. Klerikalci seveda zabavljajo proti zakonskemu predlogu o kmetijskih kreditih, ker vidijo, da ne bodo z državnim denarjem izključno sami razpolagali po svoji mili volji. Najbolj jih jezi, ker si hoče država pridržati tudi pravico nadzorstva nad uporabo denarja, ki ga bo dajala za posojila kmetom po nizki obrestni meri. Ta denar bi radi klerikalci pobasali v svoje malhe, ne da bi imela pri tem država kaj govoriti, zato pa cDomoljubs zabavlja proti državnemu nadzorstvu. To zabavljanje bo ostalo seveda brez uspeha, ker klerikalce v Beogradu sedaj že dobro poznajo. Ako bi bilo klerikalcem na tem, da se dvigne naše zadružništvo, bi poskrbeli za to, da se depolitizira in bi ga ne izrabljali v svoje politične namene. * Dopisnikom 1 Naše dopisništvo se je v zadnjem času prav lepo razvilo, kar je le dobro za list, ker more tako prinašati razne zanimive do-godbe iz zelo različnih krajev naše Slovenije. Zal le, da so nekateri dopisniki premalo jasni, tako da često ne vem.\ za kaj gre. Načelo vsakega dopisnika naj bo: Resnicoljubnost, jasnost in nič nepotrebnih besed. Rajši več domačih dogodkov v kratkih besedah kakor razvlačenje enega na dolgo in široko. Za to številko smo zopet prejeli več dopisov, ki obravnavajo kočljive zadeve, a so vrhu tega tako nejasni, da jih nismo mogli priobčiti. Baš takšni nejasni dopisi nam najlaže povzročijo tožbo, ker se dajo različno tolmačiti. Torej še enkrat: Jasnost in resnicoljubnost * Kralj pokrovitelj Ljubljanskega velesejma. Pokroviteljstvo letošnjega Ljubljanskega vzorčnega velesejina je z zadovoljstvom in največjo dobrohotnostjo blagovolil sprejeti Nj. Vel. kralj Aleksander I. Kar ustvarjamo v Sloveniji, je ustvarjeno za vso državo, da jo izklešemo v granitno stavbo gospodarske sile. Zato ima Ljubljanski velesejem vsedržavni gospodarski pomen in visoka čast, da je pokrovitelj tega velesejma Nj. Vel. kralj Aleksander I., ne velja samo za Slovenijo, ampak vsem silam širom naše lepe države, ki so na delu, da iz povojnih razvalin dvigajo gospodarsko življenje v srečo lastnega naroda in države, katero naj priznava in spoštuje širni zunanji svet * Odlikovanje. G. Ivan Zakotnik, dolgoletni župan in sedanji gerent v Zgornji Šiški, je bil od kralja odlikovan z redom sv. Save za svoje velike zasluge na gospodarskem polju v tamošnji občini. Zaslužnemu narodnemu borcu, ki se ni nikdar strašil z vsemi silami delovati za korist občine in posameznika, izroči častno odlikovanje svetnik g. dr. Ferjančič v soboto 16. t m. ob 19. v dvorani g. Kavčiča v Zgornji Šiški. Vse občane kakor tudi prijatelje jubilanta vabimo, da se udeleže odlikovanja zaslužnega moža. * Nov kazenski zagovornik. Višje deželno sodišče v Ljubljani je sprejelo notarja dr. Ludovika Grobelnika, imenovanega za Ribnico, v imenik kazenskih zagovornikov svojega okoliša. * Smrt narodnega poslanca. V Beogradu je umrl prošlo soboto bivši podpredsednik Narodne skupščine radikalni poslanec Ljuba Bakič. Pokojni je bil pred vojno hidi minister črnogorske kraljeve vlade in je užival v vseh političnih krojih velik ugled * 4Gletnieo obstoja praznuje gasilno društvo v Višnji gori dne 1. jun ja. * Podpora za konjske dirke v Ljutomeru. Za konjske dirke v Ljutomeru, ki se bodo vršile dne 14. t. m., je podelilo ministrstvo za kmetijstvo in vode znesek 30.000 Din podpore. * Novost letošnjega velesejma bo Sportua razstava, ki bo prirejena v najširšem stilu. Da bo razstava čim najbolje uspela in v vsakem oziru dosegla svoj namen, se je konstituiral ožji odbor, ki bo vzel delo v svoje roke in kateremu bodo stali ob strani vsi športni krogi Slovenije. Odbor je konstituiran takole: Predsednik dr. Hubert Souvan, namestnik Josip Goreč, tajnika Lavoslav Stanič in Vladimir Vrančič; odborniki: inž. Prelovšek, dr. Bleiweis, dr. Senekovič, Rado Hribar, Anton Pintar in Viktor Naglas; namestnik dr. Košiša. * Ugodnostne tarife za naše žage. Na predlog ministra za šume in rudnike dr. Žerjava je odredil prometni minister, da se debla pri prevozu za domače žage ne zaračunavajo več po razredu B, ampak po razredu C. To pomenja približno 30 % popusta. Nadalje je minister dr. Žerjav izdelal tudi načrt izpremembe tarif v svrho pospeševanja izvoza našega lesa. * Za potnike v Zedinjene države. Po ameriškem zakonu o priseljevanju pride v Zedinjene države lahko kot nedoseljenec tujec, ki obišče Zedinjene države začasno kot turist ali začasno po opravku ali za zabavo. Zgodilo se je večkrat, da so taki potniki, ko so prišli v deželo, iskali zaslužka in nekateri so ga tudi našli. Ministrstvo dela (Departement of Labor) v Ameriki je na stališču, da je tak potnik izpremenil svoje stanje in izgubil pravico bivanja v deželi. Ne le, da se taki nedoseljenci deportirajo, ampak s svojim postopanjem škodujejo tudi potnikom, ki prihajajo v deželo v popolnem soglasju z zakonom; kajti oni utrjujejo sum ameriških doseljeniških oblasti, da poskušajo obiskovalci pod pretvezo, da so le potniki, izigrati zakon in se stalno naseliti v deželi, in zaradi tega postopajo z največjo strogostjo. Če se temeljito ne prepričajo, da je dotični nedoseljenec res prišel le kot turist ali potnik, ne sprejmejo niti bona za garancijo, ampak ukažejo deportacijo. * Ne izseljujte se v Avstralijo! Naše ministrstvo za socialno politiko je prejelo iz Sidneya v Avstraliji naslednje za tamošnje razmere značil no pismo, ki ima v glavnem naslednjo vsebino Stran 7 - «Spodaj podpisani Gjorgje Jovanovič, rodom iz Kolašina v Črni gori, sem pred 20 leti ostavil svejo rodno grudo, prepotoval dosti dežel in so danes kot vojni invalid nahajam v Sidneyu. Kot angleški vojak sem bil na francoski fronti pri Verdunu, kjer sem bil težko ranjen. Gospod minister, ko čitam tukajšnje časopisje in v n^ra o trpljenju našega naroda, ki se je pred pol letom začel sem priseljevati, Vam hočem na kratko dokazati, da je bolje za vsakogar, kateremu mislite izdati potni list za Avstralijo, da ga tam obenem ubijete, kajti samo nesreča ga čaka v današnjih prilikah v tej deželi. Gospod minister, meni je nemogoče opisati stanja našega življa v tej deželi. Angleži pravijo in tudi jaz soglašam z njimi, da našemu narodu ni potrebno, da išče kruha po tujem svetu, ko se more danes tudi doma v novi državi preživeti. V avstralskem časopisju, zlasti delavskem, neprestano čitamo proteste proti priseljevanju v to deželo, ker so domači avstralski delavci sami v težkih razmerah in zato neizmerno mrzijo naše ljudi. Ob neki priliki je dobilo v Sidneyu nekaj naših ljudi delo, a zato jo vse avstralsko delavstvo stopilo v stavko, da je moralo podjetje dotične naše nesrečnike odpustiti. Za našega človeka absolutno ni tukaj kruha, zato Vas prosim, da odvrnete ljudi od priseljevanja semkaj. Sidney, 3. februarja 1925. — Gjorgje Jovanovič, vojni invalid.* * «Prerod* s prilogo «Zdravje». Ravnokar je izšla 5. številka tega lepega in prepotrebnega lista. Oblika z naslovno sliko je zelo prikupljiva, vsebina tako bogata in raznovrstna, da ga ne bo nihče odložil, ne da bi tudi zase našel kaj posebno primernega. Združena sta dva lista, ki prav po bratovsko delata za treznost in zdravje, to je za prerod posameznika ter vsega naroda sploh. List izhaja mesečno na 32 straneh ter stane letno samo 25 Din. Ni to list, da bi ga naglo prečital in položil na polico, temveč hrana, tečna in krepka, ki je posebno v današnjih časih prav potrebna. List se sam prav toplo priporoča. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Poljanski nasip 10. * Smrtna kosa. V Mariboru je umrl po dolgi mučni bolezni g. Matija Polak, trgovec s steklom in porcelanom, hišni in zemljiški posestnik ter član načelstva okrajne posojilnice. Pokojnik je bil skrben gospodar, blag soprog in oče, ki je užival splošen ugled. Blag mu spomin, žalujočim naše sožalje! * Zabranjeno prodajanje srečk Vršačkega zbora. Od policijske direkcije v Ljubljani smo prejeli naslednje obvestilo: Ker je po obvestilu uprave mesta (policije) v Vršcu zadruga Vršački zbor zaradi nezakonite ustanovitve zabranjena, se opozarjajo vsi prodajalci srečk Vršačkega zbora, da teh srečk ne prodajajo naprej, temveč jih vpošljejo zgoraj navedeni oblasti. Denar od že prodanih srečk naj se kupcem vrne. * Kako se godi našim bratom pod Italijo. Pišejo nam: Kako kruto postopajo Italijani z našimi zasužnjenimi brati, je splošno znano. Zažgali so Narodne domove in uničili kulturne ustanove. Slovenski jezik je v javnem življenju popolnoma onemogočen. Z največjo silo so se vrgli na šolo, ker vidijo v šoli najboljše sredstvo za poitalijan-čenje našega naroda. Ni treba posebej povedati, kako težko je ubogim otrokom učiti se jezika, ki jim je popolnoma tuj. Pred nekaj dnevi se j« dogodilo v neki kraški vasi naslednje: Italijanski učitelj je ukazal učencem: (izgovori se: , kar pomeni: Pišite!). Otroci so se spogledali in ko je zopet zadonel klic «Scrivete!>, so se hitro skrili pod klopi, misleč, da se je učitelj naučil njihovega jezika in da jim ukazuje, naj se skrijejo. Učitelj je skočil po palico in uboge otroke pretepal. Naj si zapomnijo Italijani, da je naš narod kljuboval stoletja močnemu Nemcu, in da se ne bo tudi slabemu in sirovemu Lahu posrečilo uničiti ga. Kdor jamo drugim koplje, sam v njo pade! * Opozarjamo na oglas (priznalno pismo), ki ga je prejela tvrdka D. Č eb i n, Ljubljana, Wol-fova ulica št. 1. Kakor znano, ima tvrdka koks in angleški kovaški premog v zalogi. Premog hvalijo splošno kot najboljši. Stran 8 «DQMOVINA» §t. 20 tako] omami in naglo usmrti. • Morile« is naslade, V Štipu v Južni Srbiji je bil aretiran neki Muharem aga, ki je bil obtožen, da je za časa turške vlade izvršil nebroj zločinov med krščanskim življem. Moril, ropal ia zažigal je iz gole zabave, onečaščal krščanska dekleta in se naslajal na njih mukah. Ljudem je rezal nosove, ušesa, prste in jih pustil izkrva-veti. Na vesti ima okoli 80 umorov. Krvoločea Turčin pride pred sodišče. * Velik vlom r vagoa. Pretekli teden so de sedaj neznani storilci med postajama Zagreb ia Rajhenburg vlomili v plombirani železniški vagoa ter odnesli tri kovčege, ki so vsebovali perilo, last nekega Zagrebčana. Škoda znaša 69.255 Din. * Po šestih letih prijet lopov. Večkratni slepar Ivan Gajšek iz Ponikve je leta 1919. med preiskovanjem njegove žepne vsebine ustrelil de smrti policijskega agenta Ivana Ribariča iz Celja ter pobegnil v Avstrijo, kjer se je Sest let skrival pod raznimi imeni. Kakor se sedaj poroča, so lopova prijeli in ga imajo zaprtega v Celovcu. Izročen bo Jugoslaviji. • Pokopališki tatovi. Na draveljskem pokopališču »o pred nekaj dnevi neznani gtorilci ponoči pokradli z ograje ob grobnici družine Suva ia Zgornje Šiške 15 komadov 6 cm debelih medenih kroglic, ki so bile pritrjene na ograjo. Kroglice so bile vredne 250 dinarjev. * Uravnara Gradaščice, Gliničic« in Malega grabna. Da se oceaijo prizadeta zemljišča, ki se imajo razlastiti, odnosno obremeniti s služnostmi ob prilik, uravnave Gradaščice, Glinščice in Malega grabna, je odrejena uradna cenitev onih zemljišč, glede katerih se še ni sklenil dogovor med glavnim odborom za obdelovanje barja in lastniki, odnosno njihovimi zastopniki. Uradna cenilna komisija se snide v ponedeljek 18. t. m. ob devetih dopoldne pri jezu vKozarjihterbo cenila ta dan ter naslednje dneve, dokler ne izvrši svojega dela, na Malem grabnu vzdolž do izliva v Ljubljanico. Za cenitev zemljišč ob Gradaščlci in Glinščici se komisija snide v petek 22. t m. ob devetih dopoldne pri jezu v Kožarjih ter bo cenila ob Gradaščici do izliva Glinščice, nato ob Glinščici ter Gradaščici do izliva v Ljubljanico. Če bi ne končala dela tega dne, bo nadaljevala prihodnji dan. * Drzen čin Italijanov ob meji. Iz Zibršč nam poročajo: Dne 11. t m. so Italijani izvabili našega državljana Jakoba Podobnika, posestnika s Trate, preko državne meje, kjer so ga laški fi-nancarji najprej pretepli, potem pa odvedli v Idrijo. Poživljamo naše oblasti, da se nemudoma in odločno zavzamejo za nesrečnika, ki je že star mož in oče številne rodbine 1 * Huda neurja so bila zadnje dnt po mnogih krajih mariborske oblasti in na Hrvatskem. Po-aekod je padala tudi toča. Nevihte so napravile ponekod mnogo škode. Drava, Sava, Savinja in nekateri večji potoki »o prestopili bregove in poplavili polja. Kakor poročajo iz Oplotnice, je zaradi nevihte opasno narasel tamošnji gorski potok Oplotnica. Mnogo škode je napravila poplava v Št. Vidu pri Grobelnem. Narasli potok je poplavil vrtove ln polja ter odnesel s seboj mnogo lesa. * Hud naliv aad Trbovljami iu okolico. V ponedeljek popoldne je nastal nad Trbovljami in okolico hud naliv z grmenjem in bliskanjem, ki je povzročil velike hudournike. Voda je drla z vseh strani s hribov v dolino ter povzročila mnogo škode. Kakor nam poročajo iz Hrastnika, so nalivi povzročili velike plazove zlasti na krajih, katere je zrahljal rudnik. Veliko škodo ima predvsem ga. Šentjurčeva. To škodo bi že poravnal rudnik, da se ni našlo nekaj , ki so se potegnili za velekapital proti domačinki. Sicer pa zadeva še ni rešena in je upati, da bo ugodno iztekla za pošteno stvar. * Preiskava proti Radifa končana. V ponedeljek je bil Stjepan Radič v svrho ugotovitve nekaterih posameznosti pri preiskovalnem sodniku dr. Kttrblerju. Preiskava bo te dni končana, nakar se bo v kratkem vršila sodna razprava. Radič je, kakor znano, obtožen po zakonu o zaščiti države. ' Lahkožirost in denar. V Osijeku se policija iu državno pravdništvo bavlta z umazano afero, o kateri govori vse mesto. Pri nekem tamošnjem tovarnarju je bila v pisarniški službi lepa mlada Slovenka. Bila pa je silno navihana: sklenila je ljubavno zveze s tovarnarjem, pa povrhu še z nekim odvetnikom in trgovcem. Oni so izrabljali njo, ona pa vse tri z neprestanim izterjevanjem denarja. Vsote, ki jih je izterjala od njih, gredo na stotisoč dinarjev. Končno je umazanost prišla na dan s tem, da je dekle vložilo tožbo proti tovarnarju, ker ji je zapretil, da jo ubije; tovarnar pa je njo ovadil, da je odpravljala plod. Sodišče bo že izpralo to umazano perilo. Kako se imenuje slovenska ptička, pa oblasti in listi ne izdajo. * Novi bankovci po 5 Din bodo v kratkem dogotovljeni in pridejo že letošnje poletje v promet. * Smrtno se je ponesrečil v Slovenjgradcu delavec Blaž Plevnik, zaposlen v Potočnikovi tvor-nici za klinee. Na mostu poleg zatvornice, katero je zapiral, mu je namreč spodrsnilo, da je padel v vodo in si razbil glavo na skali. * Smrtna nesreča. V Dolnji Lendavi je hotela žena tamošnjega posojilničnega uslužbenca Neu-bauerja kakor običajno po povratku iz cerkve napraviti zaiutrk. Pri dolivanju špirita v goreč samovar pa se ji je vnel špirit v steklenici. Hotela je plamen udušiti in je steklenico zamašila, pri tem pa je nastala eksplozija in je plamen objel tudi nesrečno ženo. Prepeljali so jo v bolnico, kjer je že naslednjega dne umrla na zadobljenih opeklinah. " Smrtna nesreča najbrie zaradi božjastnega napada. V soboto poj»oldne je peljal iz Dola proti Hrastniku hlapec Franc Janežič voz smrečja. Ob pokopališču so se mu konji splašili in nesrečnik je padel pod voz, ki ga je vlekel a seboj cel kilometer daleč. Šele posestnik Igričnik je ustavil dirjajoče konje na Braici ter izmotal izpod koles umirajočega hlapca, ki je kmalu izdihnil. Za pravi vzrok nezgode se ne ve. Bržčas je dobil hlapec, ki je bil podvržen božjasti, tak napad, ki mu je vzel zavest ln življenje. • Smrtna nesreča. Pri Sv, Jakobu v Slovenskih goricah se je smrtno ponesrečil tamkajšnji posestnik Ivan Hercer. Padel je tako nesrečno pod voz, da je zadobil težke poškodbe, katerim je kmalu nato podlegel. • Avto ggore! na cesti. Med vožnjo iz Maribora proti Pesnici se jo vnel mariborskemu iz-voščku motor v avtomobilu in kmalu tudi eksplodiral Voz je bil mahoma v plamenu. Izvoščku Vidmarju se je posrečilo, da je pravočasno skočil iz voza, od katerega je ostalo le zveriženo železje. Voz je bil zavarovan. • Samomor. V Krčevini pri Ptuju se je pretekli četrtek obesil 681etni Jurij Pihler. Motiv dejanja so bile nezdrave družinske razmere. • Velik poiar v št. Janžu na Dravskem polju. V petek zvečer je nastal pri posestniku Franu Bretlu v Zlatoličju pri št. Janžu velik požar, ki se je naglo razširil. Ogenj je šestim posestnikom uničil gospodarska poslopja. Kako je ogenj nastal, še ni ugoto voljeno. škoda je ogromna, a zavarovani so bili kinetjo le za neznatne vscte. Zgorelo je skupno 18 objektov. Pri gašenju se je ponesrečil 341etni posestnik Franc Orovšek, ker so je nanj sesula goreča streha. Dobi! je težke opekline in so ga prepeljali v mariborsko bolnico. • Nagrade m aretacijo čaruge in njegovih pajdašev. Svoječasno je država razpisala na glavo Caruge in njegovih pajdašev 55.000 Din. To nagrade so btle sedaj razdeljene in sta največja zneska po 19.000 Din dobila orožnlška narednika Stevo Balatlnac in Mitar Milovič, ki sta aretirala Čanigo vVlnkovcih. • Žrtor alkohola. Dne 1. maja se ga je ključavničar Ignacij Kovačič iz Ptuja pošteno nalezel. Domov gredoč je zvečer pri prekoračenju potoka Grajena padel z brvi v potok, ki je zaradi zadnjega deževja močno narastel. Drugo jutro so potegnili njegovo truplo iz vode. 9 še imajo sriatnikp in srebrnike. V Selnici pri Maribora so te dni vlomili neznani zlikovel skozi okno v hišo posestnika Ivana Romiša ter mu poleg razne obleke odnesli tudi več zlatnikov in srebrnikov po 20, 10 in 5 kron. • Hvaležen bratee. Pred nekaj dnevi je sprejel posestnik Franc Zalokar iz Orehovca iz usmiljenja pod streho neznanega popotnika. Ponoči pa, ko je vse spalo, je prebrskal neznanec Zalokarju omaro in mu izmaknil ves denar, katerega si je z velikim trudom prislužil pri apnenicah, Ko je tat opravil svoje delo, se je neopaženo izmuznil iz hiše in izginil v temno noč. Seveda je bilo vsako zasledovanje brezuspešno. • 17 kandidatov za vešala. V zaporih osije-škega sodišča se nahaja 17 kandidatov, za katere predlaga državni pravdnlk smrtno kazen na ve-šalih. Vsi so obtoženi zaradi težkih zločinov ter nosijo okove kakor svoječasno Čnruga in njegovi pajdaši. • Smrtna obsodba Jugoslovana r Ameriki. V državi Nevada v Zedinjenih državah se poslužujejo strupenega plina za izvrševanje smrtnih obsodb. Na usmrtitev s strupenim plinom je bil nedavno obsojen tudi Stanko Jukič, ki je zaradi ljubosumnosti umoril svojo 161etno zaročenko. Justifikacija se bo izvršila prihodnji mesec na ta način, da bodo zaprli obsojenca v jekleno sobico in spustili vanio stru»eni plin, ki obsojenca Iz tajništva Demokratske stranke V soboto 16. t. m. se bodo vršila naslednja predavanja v ljubljanski oblasti: V Tržiču ob 8. zvečer v gostilut Jeglič. Predava dr. Jože Bohinjec o socijalnem zavarovanju delavstva in o kmetijskih ter obrtniških kreditih. — Pri Sv. Ani ob 8. zvečer v gostilni pri Zvircu. Predava doktor Stane Rape o osnutku zakona za podeljevanje kmetijskih kreditov. — V Žabniei ob 8. zvečer » Gasilskem domu. Predava g. Baldcmlr Milohnoja o osnutku zakona za podeljevanje kmetijskih kreditov. — V Mojstrani ob 8. zvečer. Predav« g. SU jau BajiČ o osnutku zakona za podelitev kmetijskih kreditov. — Na Jesenicah ob pol 8. zvečer. Predava g. ravnatelj Anton Jug o političnem položaju in o delu v parlamentu. V nedeljo 17. t m.: Pri Sv. Katarini ob pol 8. zjutraj pri Robežu v Lomu. Predava dr. Jože Bohinjec o osnutku zakona za podeljevanje kmetijskih kreditov. — V Kriiah pri Tržiču ob 3. popoldne v gostilni Zaplotnika v Retnjah. Predava g. dr. Jože Bohinjec o osnutku zakona za podeljevanje kmetijskih kreditov. — V Kokri ob 11. dopoldne v gostilni Jurija Povšnerja. Predava g. Milan Cimerman o osnutku zakona za izenačenje davkov in podeljevanju kmetijskih kreditov. — V Preddvoru ob 3. popoldne v lokalu dr. A. Wurzbacha. Predava g. dr. Stane Rape o osnutku zakona za izenačenje zakonov in podeljevanju kmetijskih kreditov. — Na Primskorem pri Kranju ob pol 10. dopoldne v šoli na Primsko-vem. Predava g. dr. Stane Rape o osnutku zakona za izenačenje davkov in podeljevanju kmetijskih kreditov. — V Šenčurju ob 6. zvečer v gostilni Janka Gašperlinu št. 64. Predava g. Milan Cimerman o izenačenju davkov in o podeljevanju kmetijskih kreditov. — V Seleah nad škof jo Loke ob 2. popoldne v gostilni Frana Šliberja. Predava g. Buldoinir Milohnoja o osnutku zakonu za podeljevanje kmetijskih kreditov. DELAVSKI GLASNIK d Pregled varnostnih naprav * naših rudnikih. Po odredbi ministra dr. Žerjava se pripravljajo v ministrstvu za šume in rudnike posebne komisije, ki bodo tekom poletja natančno pregledale rudniške obrate zlasti glede varnostnih naprav in telmične ureditve. Posebno pažnjo bodo posvečale komisije tudi razmeram med delavstvom ter delovnim, odnosno mezdnim odnošajem med podjetniki ter delavci. «DOMOVINA» št. 29 Maline Izmed gruče deklet je Maksu najbolj ugajala visoka in krepka mladenka; bila inu je popolnoma neznana. Tovarišice so jo klicale za Malko. Maks je stal tri korake od nje in se čudil, kako naglo ji gre delo izpod rok; ko je imel on komaj le dno svojega škafa pokrito z malinami, je bil njen škaf že skoro do polovice napolnjen. A dasiravno tudi Pepca in Fanika ter druga dekleta, ki so se sukala okrog bližnjih malinovih grmov, niso zaostajala mnogo za njo, je videl Maks marljivost samo pri njej. . Tišino, ki je sredi dekliškega blebetanja nastopila za nekaj minut, je s svojim smejočim se glasom vnovič prekinila Pepca. «Amerikanec, kaj pa misliš?« se je ozrla v Maksa in v njegov škaf. »Poldne bo kmalu, ti pa imaš vsega skupaj nabranih komaj dvajset malin ...» Maksov pogled je za hip obstal na njenem vitkem, za kmečko dekle nekoliko prešibkem telesu, ki se je pri delu venomer upogibalo kakor prožna šibica. «Nimam sreče, Pepca! Od jutra dalje sem iskal maline samo tam, kjer jih ni; še dobro, da nisem zašel in da sem našel vas...» Za Pepco se jc oglasila čokata Fanika. «Kaj še boš zagovarjal? To ve vsakdo, da so knapi bolj vajeni motike in krampa kakor takega nabiranja...» «Tako spretnih prstov seveda nimam, kakor •—» Pepca jc dvignila glavo. "Dedci bi bili radi povsod prvi, a jim ne gre; ženske vas v marsičem prekašamo ...» «V jeziku že!« ji je zasolil Maks. Vsa dekleta so se zahihitala. «No, ta je dobra!» je rekla Malka in se obrnila k Pepci. «Zdaj si jo pa dobila enkrat pošteno pod nos ...» Pepca je odprla usta na stežaj. «0110, kaj pa to pomeni?... Le poglejte jo, Malko, kako se je potegnila za Amerikartcai« «Nc za Amerikanca, temveč za knapa!» je popravila Fantka Pepci. «Kdor jc pokukal le enkrat v Ameriko, ta še ne zasluži imena Ame-rikanec.» Vmes je posegla Malka: «Knap — (jj je nemška beseda; rudar se mora reči!» «Pa rudar!« je popravila Fanika in se okre-nila k Maks«. «No, povej, rudar, koliko denarja si zaslužil v teh šestih letih, odkar si bil z doma!» «Ti diši moja malha cekinov, kajne, ker me tako natančno izpraSuješ?« se je šalil Maks. «No, povedal bom odkritosrčno. Prihranjenega imam okrog tri tisoč dolarjev!« «čudno, da se ni potopila barka, ko je peljala toliko denarja!« se jc zasmejala Pepca poredno in našobila svoja ozka ustcca: «Srečo imaš, Maks ... Veš, ko smo hodili še v ljudsko šolo — ti si bil nekaj razredov pred nami —, si nikoli nisem mislila, da boš kdaj tako bogat...» Fanika je namrdnila ustnice: »Nevoščljiva sem ti, ali verjameš, Maks? Veseli me samo to, da si. že star samec in ne bo nobena več marala zate...« Sklonila se je s svojim nizkim životom in pričela hitreje obirati maline. «Trideset let sem star. To pa so najlepša moška leta!« se ji je postavil po robu. Motiš se, Fanika, nevest se mi ne bo manjkalo.« Malka se je oglasila: «Res je! Moški pri tridesetih letih so še najboljši.« «Spet se poteguješ zanj, Malka!« jo je dražila Pepca. «Prvič govoriš danes z njim, pa že drviš z njim... Ali te je morda že izbral za nevesto?« Vsa v smehu so se obrnila dekleta k Malki; ker pa je ta zardela umolknila, so se kmalu nehale smejati in so hitele obirati maline dalje. Ta šaljivi, a v ledni resni boj Fanike lir Pepce je začel Maks šele zdaj dobro razumevati. Od tistega trenutka dalje, ko je rekla Malka: «No, ta je pa dobra, zdaj si jo dobila pa enkrat pošteno pod nos. Pepca!« — je bil namreč z naj- večjo pozornostjo zasledoval njun pogovor in spoznaval vedno bolj, da je ves ta tok njunih pikrih besedi naperjen proti njej, Malki, in proti njemu, ker se je bolj zanimal za njo kakor pa za onidve sami. Ozira! se jc na Malko, in hvaležen ji je bil v srcu, da ga je zagovarjala. In kolikor dalje jo je ogledoval, toliko krepkejša in lepša se mu je zdela, in toliko bolj je rastla v njem radovednost: «Odkod neki si zašla med to žiobudravo čredo? In kako je to, da se zanimaš zame?« Za hip je zavladala na položni, z malinovjem porastli brežini tišina. Samo šepetajo so se šc pogovarjala dekleta, napol skrita v malinovem grmičevju, ki se je rdcčilo od malin. Od časa do časa jc v bližini votlo zaropotal na tleh škaf; tu si je delalo dekletce skozi goščo pot, da jc pokalo pod nogami dračje, tam se je plazil po bregu navkreber težko sopeč deček in nosi! velik lonec v rokah. Ta z malinami oblagodarjena brežina se je razprostirala in vila tik pod vrhom Ma-golnika kakor velika, poševna planota po pogorju. Dekleta so postajala živahnejša; zoprna jim je bila tišina. «Kam si se zamislil. Amerikanec?« je zušče-betala iztiova Pej)ea. Vtem se jc Malka nanagloma zastiknila na peti in položila prst na ustne: «Pst! Nekdo prihaja ... Najbrž tvoj Janez, Pepca!« «Ne. Janez pride šele popoldne!« «Motah, tvoj ljubček, Malka! — Ta bo menda spet!« je ponagajala Fanika. Iz globeli je resnično prilomastil dolgi, koščeni Motali, gozdarjev paznik, v lovski obleki s puško preko rame, na glavi nizek zelen klobuček s črnimi krivci. Hitel je naravnost proti dekletom in se ustavil pri Maksu: »Pokažite gozdarjevo potrdilo, da smete nabirati maline!« Maks mu je-podal Zahtevani listek, s katerega jc prečital Motah na glas: «Maks Potočnik. Torej to je vaše ime?« Podpisal se je na listek in ga vrnil Maksu: «Vi ste letos prvič na Magolniku?« «šele prvič. Pred sedmimi meseci sem prišel iz Amerike.« Motah je pogledal v njegov škaf in se naenkrat glasno zahohotal: «BoIjc bi bili storili, če bi ostali v Ameriki! Poglejte dekleta, kako so ta ročna!... Malka ima v škafu malin menda že za tri krone?« «Mene pa nočete nič pohvaliti, gospod paznik?« ga je pogledala Fanika ljubosumno. Fanika se jc pazniku na vsak način hotela prikupiti; ljubeznivo zroča v njegov obraz je vprašala: f «Ali ste videli, koliko ljudi je danes na Magolniku?« «Več kakor včeraj, nekaj čez štirideset. Ce pojde tako naprej, bodo maline v dveh tednih obrane.« Odpravljal se je naprej, a jc sredi med Malko in Fa:iikO hipoma obstal in se obrnil k Maksu: «Potočnik, pazite, tla ne zmešate mojih deklet!« In potrepal je namesto Malke, kakor so pričakovala vsa dekleta, Faniko po plečih: «Le pridna bodi, punčka!« Fanika je bila vsa blažena. Motah pa se jc s širokimi koraki odpravil dalje v breg. Izginil je za grmovjem izpred oči. A v daljavi, že precej visoko, pod dvema samotnima smrekama, se je zopet nenadoma pojavila njegova dolga postava. Z daljnogledom na očeh je opazoval pod seboj prostrano brežino in «mallnarje« ter «malinarice» na njej; bržčas je iskal, če bi mogel zasačiti kje kakšnega «kontrabandarja» ali «kontrabanda-rico»; naposled se je spustil skoraj v tek vzdolž po pogorju; morda je bil zapazil res kaj sumljivega ... S sosednjega hriba je zazvonilo poldan. Dekleta so prenehala s svojim brblianiem: po kratki molitvi so posedle vse v senco in pričele jesti kruli, katerega je imela vsaktera velik kos s seboj za kosilo. Tudi Maks je sedel in se lotil svojega kosa; pri tem pa je zdaj pa zdaj nastavil na usta in globoko nagnil steklenico, v kateri je imel tol-kovec; steklcnico je nato ponudil še dekletom, da so pila. Dan je bil nenavadno vroč; solnce žarko paleče. «Da bi ne bilo tako daleč!« — si je Fanika brisala znojna lica in čelo. «Že naprej mc bole noge, ko se spomnim na pot. Samo do gozdarja je uro hoda ...» Pepca je mrko nasršila obrvi: «Eh, ta gozdar, ta dela lepe kupčije... Mi mu nabiramo maline napol zastonj, on pa jih gotovo prav po židovsko prodaja na Dunaj...» «Pct sodov jih je že odposlal,« je vedela povedati Fanika, *In najmanj pet jih Še odpošlje...« Pepci se jc obraz zresnil. ♦Revčki ostanemo pa zmerom revčki— kajne, Amerikanec?« «Maks ni revček; Maks je bogatinec!« se je ožrla vanj pozorno in pomembno Fanika. Nato je zardela. Maksu je bilo mučno. K sreči je prišel po bregu navzgor plečat fant in izza gošče zavil k njim. «2e pol ure vas iščem, dekleta!« — je pozdravil zateglo in si iel predevati iz roke v roko trebušnat škaf, ko je zagledal Maksa: «Ti tudi tukaj, Amerikanec?« «Tudi, kakor vidiš... Bog te živi, Janez!« Bila sta nekdanja sošolca iz ljudske šole. Takoj so bili vsi na nogah. «Da si le prišel, Janez!« je rekla Pepca in se okrenila: «Kar pojdimo dalje... Tam na desni strani je več malin kakor tukaj...» «Predaleč je tja!« je ugovarjala Malka. «Saj ie tukaj dovolj malin!« Fanika jo je premerila od nog do glave: «Pa ostani! Mi gremo dalje... Koliko je bilo prej tukaj okrog nas deklet... a vse so že šle naprej ...«. -■Kdor izbira, uobi izbirek!« se je ustavljala še vedno Malka. Fanika je zamahnila z roko: «Če res nočeš iti, pa ostani... in dobro srečo!« «Zdaj pa moraš ostati tukaj pri meni, Malka!« je Maks poklical Malko prvič po imenu ter rekel «ti». Kar jc bil govoril do sedaj z njo, je govoril vedno tako, da mu je ni bilo treba ne vikati ne tikati; istotako je delala napram njemu tudi ona sama. In ob misli, da bosta Pepca in Fanika morda res odšli z Janezom brez Malke naprej, je postal ves živahen. Res je ostala sama z njim. Nekoliko iz hudomušnosti, nekoliko iz užaljenosti, nekoliko pa tudi iz zlobe, sta jo obedve pustili pri MakSu in hiteli z Janezom po brežini navkreber. A ko sta bili že precej oddaljeni, se je Fanika naenkrat okrenila in zaklicala izzivajoče: «Malka, dobro zabavo z Amerikancem!« «In tebi z Motahom, Fanika!« ji je odgovorila Malka. Nato so utonili vsi trije v daljavi za ovinkom. «Teh dveh klepetulj sem bil že do grla sit!» se je Maks zdaj globoko oddahnil in pogledal Malko: »Vesel sem, da sva enkrat sama, Malka!« »Tako neprijazno še nikdar nista govorili z menoj kakor danes!« je rekla in mu s tem nevede razrešila njegovo vprašanje. «Cudni prijateljici!« je zamrmral. Malka je bila v zadregi in ni vedela, kaj bi mu odgovorila. «Zdiš se mi nekoliko znana, Malka!« si je izmislil na lepem. «Pa vendar — povej mi no, cd-kod in čigava si?« jo je vprašal nato brez ovinkov. Vedno bolj je zardevala: kakor da je s Faniko in Pcpco pobegnil tudi ves njen pogum.. «Prcd tremi leti sem prišla z Belokranjskega,«! je naposled vendarle začela pripovedovati. «Oče mi je umrl, ko sem bila še majhen otrok. Imeli smo krčmo, ki pa je slabo nesla; tako smo se zakopali v dolgove. Navsezadnje je zapel boben. In potem mi ie umrla še mati... Zdaj živim že tri leta tukaj v dolini pri Dolnlku, ki je moj Stric...» »Dolnik — tvoj stric? Poznam ga!* se je čudil Maks. «Pa te do sedaj še nikoli nisem videl, čeprav sem že vrsto mesecev doma... Dolnlkova kmetija jc daleč zunaj vasi, popolnoma na samem.* Trgal je maline in jih zobal, ker je bil žejen. Tudi Malka ga je nekaj časa posnemala, zakaj vročina je postajala vedno hujša; od časa do časa je zasopla in si potegnila z roko preko obraza. «Tudi Jaz poznam tebe,* mu je rekla po kratkem molku, kajti verjela mu je bila, »da se mu zdi nekoliko znana.» A «tcbe» je izpregovorila še plaho in boječe... »Ti mene?» — se je razveselil. «Ze takrat, ko si se vrnil iz Amerike, sem slišala o tebi.. i In videla sem te mnogokrat ob nedeljah po maši pred cerkvijo, v gruči drugih fantov... Tako moški si bil, na nobeno izmed nas, ki smo hitele iz cerkve, se nisi ozrl... «Mogoče?» se je delal nevednega. «Toda če bi bil vedel, da si bila ti vmes, bi bilo drugače...» Zdaj mu je postalo vse jasno; vzrok njene dosedanje naklonjenosti, — njenih toplih pogledov — mu je ležal kakor na dlani. »Tako moški si bil!» Za temi njenimi besedami se je skrivalo še vse nekaj drugega.i. Ej, ta ženska sramežljivost ... Torej obadva sta se iskala... Stala je tik pred njim z upognjenim životom, e obrazom sklonjena nad malinovje, z rokama spretno in urno obirajoča sočne maline. »Videla boš, Panika!... Ne samo za... Ksto... Tudi za ženo bi jo vzel...* si je mislil. «Pojdiva naprej še midva!» ji je rekel. »Pogovorila sc bova kaj... pogovorila o čem lepem...* «Če misliš, da bo kje drugje več malin — dobro!» «Več jih bo, Malka. Pojdlva!* — Dvignila sta svoj škaf in se napotila dalje po hribu navzgor. A Maks je skrbel, da sta šla vedno na levo, ravno v nasprotno smer kakor Pepca in Fanika. Drug poleg drugega sta stopala. S težavo sta si delala pot skozi goščo, ki je ni hotelo biti nikjer konca. Povsod samo že močno obrano malinovje, kamorkoli se je ozrlo oko. Na nekoliko vzvišenem prostoru sta za hip obstala, da se razgledata. Od vseh strani se je čulo govorjenje, tu vesel krik, tam oddaljen, vriskajoč smeh; za vsakim večjim grmičevjem še je gnetlo nekaj maliuarjev; razen fantov in deklet je bilo razškropljenih vsekrižem vijočega •se pogorja tudi mnogo dečkov in dcklic. Maks in Malka pa sta šla vedno dalje, čez strme bregove, vedjjo na levo, le na levo, kakor je hotel Maks. Kmalu je utihnilo za njima govorjenje ma-linarjev in malinaric; a bredla sta skozi goščo naprej. In solnce jc žgalo in pripekalo bolj in bolj... Ob robu samotne, široke in globoke, s smrekami zasenčene globeli je Maks naenkrat postal, radostno vzkriknil in pokazal z roko: «Poglej, Malka!... Tam, tam!* Spustila sta se navzdol v globel... Vse rdeče, vse vabeče... Vsenaokrog, kakor je bila globei velika, sc je širilo še nedotaknjeno malinovje od polnili, kakor črešnje debelih kupčkov sladkih malin. Pri prvem najbolj polnem grmu sta se ustavila. Maiki so žarela lica od veselja. »Vidiš, kako lepo mesto sva našla!* «In kar na slepo srečo!* je vriskala ona hi pričela maline takoj nabirati ter jih metati v škaf. Maks jc sedel na tla. Toda namesto da bi bil deval maline v škaf, jih jc spravljal v usta. »Ti misliš zobati tako do večera?* se jc okrenila k njemu. Brisal si je z robcem potno čelo in lica: »Prišel sem prav za prav iz radovednosti, samo za razvedrilo, na ta hrib... in nc zaradi malin. Takrat, ko sem bil še pritlikav poniglavec, je bil Magolnik ves drugačen: tukaj, kjer je zdai goščava ob goščavi, jo šumelo nekdaj smrekovo gozdovje...» Umolknil je in se zopet zagledal v Malklno polno telo pred seboj. Vstal je, stopil tiho za njen hrbet in nana-gloma zatisnil z rokama njene oči. »Malka... pogovoriva se kaj lepega!* Stisnil jo Je k sebi, nagnil njeno glavo vznak in jo poljubil naravnost na tiste njene rdeče, napete ustne; ni sc mu branila, tudi sama se ga je oklenila z rokama. Ko se mu jo naposled izvila iz rok, je bila vsa zardela v lica, vsa smehljajoča v oči... Sedel je nazaj na tla. «Veš, Malka, kje stoji naša kmetija?* «Vem. — Zakaj vprašaš?* Maks ji je začel razlagati: «Moj oče in mati sta žc stara... Letos prevzamem gospodarstvo jaz... in... iu treba mi bo mlade ženke... Malka, povej, če bi me ti marala?* Rdeča do ,ušeš, se je ozrla tedaj izpod na-polzaprtih, dolgih trepalnic vanj; »Maks, ti se šališ...» »Ne šalim se, Malka. — Povej!* «Ti si bogat, Maks; jaz pa sem sirota, brez vsega... Prej bo vzel Motah Fauiko in Janez Pepco kakor ti mene!* Stopil je k njej in dejal: «Ne takih besed!... lil še enkrat: Povej!-... Nič se ne šalim ... Tako, kakor si, tudi siroto, te bom vzel, še letos tc bom vzel, samo če me imaš kaj rada!* Malka se je zdrznila, kakor da nekaj premišljuje; in premišljevala je v resnici Maksove besede in jih tehtala, če jim sme verjeti. Pogledala jc Maksu naravnost v oči: njegov pogled je bil tako gorak in odkritosrčen. Te njegove oči niso lagale. V tistem hipu je bilo konec vseh njenih pomislekov, zakaj zazdeli so se ji pregrešni. Vročina je že popolnoma prenehala. Polagoma se je pričelo nagibati solnce k zatonu; zlato-bleščeča, v mavrične barve izpreminjajoča se večerna zarja se jc kakor ogromna škrlatasta zavesa spuščala za zapadne gore, vedno niže in niže... Po globeli, preko smrek, križem mali-novja, so zaplesale svetle lise — zadnji pozdravi poslavljajočega se solnca. V plešočem žarku je vzžarel Malkiu obraz kakor pozlačen. Zunaj globeli se je nenadoma začulo govorjenje. «Pst! Malinarji gredo domov!* je šepnila, in Maks je odskočil od nje. Skrila sta sc pod smreke in se ozrla navzgor... Po hribu navzdol so v živahnem žlobudranju hitela dekleta, fantje, dcklice in dečki. Dekleta So nosila škafe z malinami večinoma na glavah, fantje v rokah in otroci v koških. Maks se je trudil, da bi zapazil med trumo Paniko in Pepco; Veselo vriskajc sta šli navzdol, Pepca, vitka in šibka, ob strani svojega trščatega Janeza, Fatiika, nizka in čokata, ob dolgem Motahu .., «Oj, tam za goro, oj, tam za goro, , škrjančki, škrjančki pojo!... je pela Fanika in se zibala kraj Motalia. Naposled je bilo dolge trume malinarjev in malinaric konec. Govorjenje, smeh, vriski, petje — vse je zamrlo in potihnilo v daljavi... Tisti-krat je počasi ugasnila tudi večerna zarja... «Ali si ju videla?* je vprašal Maks, ko je bilo zopet tiho na hribu. «Pa vrag vedi, kaj neki jih je zaneslo na to stran? Menda niso iskali naju dveh...? «Koga videla?* «No, Faniko in Pepco, vsako s svojim kava-lirjem... Fanika ti je prevzela kavalirja ...» «Vse sem videla. — A le naj ga ima, Motalia, saj jaz nikdar nisem marala zanj...» «Veš, kaj ti povem: Obadva, Motali in Janez, ju vlečeta za nos ...» «Zaradi Motalia imaš prav... Motah lovi zdaj vse... Zaradi Janeza pa nc vem ...» __ In nato se je poredno zasmejala: »Če me le tudi ti ne vlečeš!.,.»: »Nagajivka!... Videla boš, da osianem mož beseda!* Tudi sama sta se odpravila iz globeli in zavila po hribu navzdol, da prideta še pod nočjo do gozdarja. Bleda svetloba, ki se je širila preko pogorja, je postajala vedno bledejša; iz doline navzgor so že plezale kakor hribi dolge, mračne sence ln iztezale svoje pohlepne roke vedno više in više... Daleč naokrog nikjer nobenega človeškega glasu; večina malinarjev je bila že odšla proti dolini... Da bi oživil samoto, ki ju Je obdajala, jo Maks zapel: «Bod' moja, bod' moja, t' bom lešnikov dav. Boš tiste potolkla, bom drugih nabrav!* Malka je veselo stopala ob Maksu in zapela Še sama z zvoiikim, drhtečim glasom: »Jaz bi te že rada 'mela, ko bi rev'ca te le smela. Pa mi mam'ca branijo, k' 'mam komaj petnajst let...» «Se ne vjema!* se je zahohotal Maks prešerno. «Saj nimaš več mamice. Mamica ti že ne more več braniti...» Utihnila je in se toplo ozrla vanj: »Zdaj sem te pa potegnila!* «Tudi zastran let?* »Tudi; pet let sem starejša!* Maks je z radostjo opazoval svojo brhko spremljevalko. Prišla sta prepevaje v majhen, mračen brezov gozdiček. Pod nogama so se jima udirala mehka, mahovi ta tla, šušljalo je suho, povsod nastlano listje. «Malka!» jo je hipoma poklical Maks, postavil škaf na tla in se opotekel k njej; izkušnjavec ga je bil s svojim sladkim šepetanjem docela premotil... Ali ona ga ni hotela slišati, brzela je naprej.,« Pobral je škaf, hitel za njo ln jo dohitel. «Stoj, Malka!* Zdaj jo je ujel in jo objel čez pas. Hotela se mu je izviti iz rok, a v tej borbi ji je nenadoma spodrsnilo in padla je po bregu na mah, na listje r pri padcu je nehote izpustila z glave tudi škaf, iz katerega so se ji razsule po tleh maline. »Maline! Maline!* je vzdihnila. «Pusti maline, Malka, saj si ti sama najlepša malina! * V bližnji gošči je žvižgal kos svoji ljubici, nedaleč od njiju je gostolela taščica.;. * Maks je ostal mož-beseda. To je bilo potem tisto jesen v dolini šepetanja, stikanja z glavami, namigavanja, črne zavisti in ncvoščljivosti! Najbolj sta se čudili Pepca in Fanika. Bogati Amerikanec s 3000 dolarji — pa Malka, sirota brez vsega. Ali bo tak zakon srečen? A Maks sc ni zmenil za klepetulje; še nikoli ni bil tako zadovoljen kakor zdaj, odkar se je sukala na njegovem domu mlada ženka Malka: Ne samo dobrega srca, tudi pridne in delavne roke mu je prinesla k hiši. Maks jc židane volje oral in sejal, hodil s širokimi koraki po-polju, kadil zvečer s starimi kmečkimi možaki pipico tobaka in gledal pri večerji veselo na svojo ženko, kako se je ljubeče ozirala nanj in mu stregla. Ko sta se odpravila drugo poletje nekega lepega nedeljskega popoldneva skupaj iz doline navzgor na Magolnik bolj zaradi izprehoda kakor zaradi malin samih, sta se pogovarjala med potjo to-le: «Povej, Malka, ali sem takrat lagal ali sem govoril resnico? v Veselo sc je nasmehnila in stopala ž njim po hribu navzgor. % ■ ' Zvonimir Kosem♦ — »DOMOVINA« ZANIMIVOSTI ^mm^mmm^mmmm^mmmmmmm^mmmm.———i Mesojedne rastline Pripovedka pripoveduje, da raste v Afriki mesojedno drevo, ki mu tamošnji prebivalci Žrtvujejo človeške žrtve. Nesrečno žrtev postavijo pod tako drevo, katerega veje se takoj oklenejo žrtve in listi ji izsesajo kri ter jo polagoma popolnoma prebavijo. Kri, pomešana z rastlinskim sokom, se cedi po drevesnem deblu in divjaki ližejo to ostudno tekočino, ki jih prijetno upijanjuje. Tako govori samo pripovedka. Slika, ki jo prinašamo, nam predstavlja to drevo, kakor ga opisuje pripovedka. Seveda takih dreves ni. Dalje se pripoveduje, da je zlasti v tropič-nih deželah več mesojednih rastlin, ki naj bi imele to lastnost, da zagrabijo s svojimi cvetnimi listi vsako žuželko, ki se jih dotakne, ter jo ne izpuste prej, dokler je popolnoma ne prebavijo. Tudi pri nas poznamo nekaj podobnih rastlin. Naravoslovci so delali z njimi razne poizkuse. Te rastline so tako zvane muliolovke. Kakor hitro se vsede žuželka v cvetno čašo, se listi cveta zapro in žuželka je izgubljena. V tropičnih krajih raste rastlina, ki izločuje sladek sok, s katerim, kakor pravijo, privablja žuželke. Kakor hitro se žuželka dotakne občutljivih delov lista, se list zgane ter objame žuželko. Da žrtev ne more uiti, jo zabodejo tri iglice, ki jih ima list v svoji sredi. Rastline, ki žuželke ujamejo, resnično obstojajo, vendar še s tem ni rečeno, da pre-bavljajo ujete žrtve in da so torej res meso-jedke. Naravoslovci to zanikujejo. Večina rastlin, ki jim pripisujejo mesojedne lastnosti, raste v vročih in vlažnih krajih. V svojih čašicah imajo na dnu tekočino, katerih glavna sestavina je voda. Ta tekočina se nabira od soka rastline. Naravoslovci so opazovali, da utonejo žuželke v tej tekočini in da se razkroje, zaradi česar so sklepali, da so te rastline mesojedne. Poznejša raziskovanja pa so dognala, da so te rastline popolnoma nedolžne. Poizkusi so dokazali, da se količina tekočine v čašah stalno menja, kar je odvisno od vremenskih izprememb. Iz tega sklepajo, da listi, ki se pregibajo, ako se jih kdo dotakne, nimajo druge naloge, kakor regulirati količino vlage v rastlini. Vprašanje nastane, zakaj imajo nekatere rastline tako čudne lastnosti, če niso mesojedne. Na to vprašanje ni mogoče odgovoriti, kakor ni mogoče odgovoriti n. pr. na vprašanje, zakaj ima človek izrastek na slepem črevesu. Gotovo ne zato, da dobi vnetje slepiča. Nedvomno je kljub temu nerazrešenemu; Vprašanju* da te rastline ne uživajo mesa. 1 It. 20 -"1 Dirka z želvami hčerke ne vedo, kaj bi počenjale, pa uprizarjajo iz dolgočasja razne neobičajne zabave. Tako predstavlja naša slika ameriško milijonarko, ki jaše želvo v kopališču Florida. Tam so uprizorili nedavno celo dirko z želvami in ameriško časopisje prinaša obširna poročila o tej neobičajni zabavi, češ, da je sijajno uspela. Na Marsu Je življenje O podnebju in prilikah na zvezdi Marsu se je že neizmerno mnogo pisalo in se je že v splošnem uveljavilo naziranje, da tamošnje podnebje ne dopušča nikakega življenja. Kvečjemu se je sem in tja priznala možnost rasti slabo razvitih rastlin. Kakor se sedaj poroča, sta ameriška zvezdoslovca Pettit in Nicholson s potrebnimi pripravami preračunala toploto Marsovega podnebja in ugotovila iz teh računov, da je srednja temperatura Marsovega ekvatorja le 7 stopiti} Celzija nad ničlo. Dnevi na Marsu so po njunih izvajanjih nedvomno zelo topli, dočim so noči jako hladne. Na vsak način je po izvajanjih obeh ameriških zvezdoslovcev na Marsu toliko toplote, da je omogočeno na njem celo višje organsko življenje. Saj celo na naših Špicbergih cvetijo cvetlice in žive v ledenih puščavah blizu severnega tečaja severni medvedje in druge živali, a v Grenlandiji bijejo boj za obstanek ljudje — Eskimi, ki doživijo le malo toplejših dni, pa vendar ne poginejo. Zato glede na podnebje pač ni pravega ugovora proti dejstvu, da je Mars naseljen. Temu naziranju se priključujejo tudi mnogi drugi zvezdoslovci, ki so zvezdo Mars že obsodili na smrt. Mati umorila in oropala lastnega sina V občini Slava Rusa v Dobrudži se je odigrala te dni strahovita žaloigra, ki ji je težko najti primere. Jurij Arimov je bil sin P. n. DOM. ČEBIN, Ljubljana. Z Vašim angleškim kovaškim premogom in angl. livarniškim koksom, ki ste ga nam dobavili, smo bili povsem zadovoljni. Cena je z ozirom na kakovost in v primeri s ceno oglja vsekakor nizka. Z odličnim spoštovanjem: Lovro TEPINA, žzdr. upr. drž. podkovske šole SELO-LJUBLJANA. = Stran 11 -—- nekega Rusa iz Ukrajine, ki je pred kakinn tridesetimi leti dezertiral iz ruske vojske ter se naselil v Dobrudži. Jurij je z devetimi leti pobegnil od svojih staršev, ki niso mogli preboleti izgube svojega edinega sina. Fantič je prišel tako do Filadelfije, kjer sc je v neki tvornici konzerv povzpel iz navadnega tekača do ravnatelja ter si pridobil ogromno premoženje. Po osemnajstih letih ga je prijele domotožje tako močno, da je sklenil odpotovati v svojo domovino. Njegovi starši pa so med tem dobili obvestilo, da živi njihov sin v Filadelfiji v največji bedi. Zlasti mater je ta žalostna vest zelo potrla, toda v svoji brezupni revščini mu starši niso mogli pomagati. Ko je Jurij dospel v svojo rojstno vas, se je podal najprej v vaško gostilno, kjer je od svojih mladostnih tovarišev doznal o bednem stanju svojih staršev. V očetovski hiši se ie izdal za trgovskega potnika ter prosil za jed in prenočišče. Ker revni starši niso imeli ničesar v hiši, je dal Jurij svojemu očetu bankovec za 100 lejev, da gre nakupit v gostilno potrebna živila. Pri pogledu na denarnico je Jurijeva mati zasnovala obupen načrt. Sedaj je videla priliko, da lahko pomaga svojemu sinu v Ameriki. Utrujen je neznanec zaspal. Ne da bi mnogo razmišljala, je mati pograbila sekiro in udarila z njo svojega nespoznanega sina po glavi. Tujec je bil takoj mrtev. Morilka je našla pri svoji žrtvi tridesettisoč dolarjev, ki jih je takoj zakopala v vrtu. Njen mož je med tem zvedel v gostilni kdo je tujec. Ves vesel je tekel; spremljan od vaščanov, proti domu. Tu ga je sprejela žena z besedami: «Nikar ne razgrajaj! Sicer zvedc ljudje, da sem ga ubila.® Kakor blisk je planil starček v sobo, kjer je ob pogledu na krvaveče mrtvo truplo sinovo zblaznel. Mati jc hotela skočiti v vodnjak, a so jo vaščani prijeli. Bila je izročena sodišču, dočim so njenega moža odvedli v blaznico. X Blesteč« nogavice so poslednja modna novost, ki so jo iznašli pariški fabrikanti. Te nogavice izgledajo podnevi kakor vsake druge, ponoči in že v mraku pa zableste na obeh straneh kakor kresnice, a na vrhu nogavic, kjer se nahaja nekaka roža, se vidijo zeleni in rumeni žarki. Svetloba, ki gre od ženskih nog, vpliva baje zelo očarljivo, obenem pa je praktična, ker ženska lahko vidi, kod stopa. Blesteče nogavice so še skrivnost iznajditelja. Le toliko se ve, da svetlobo povzroča fosfor v zvezi z neko drugo tvarino. Seveda je par takih nogavic zelo drag. ŽENSKI VESTNIK Da krompir ne požene poganjkov. Kdor hoče, da mu krompir, ki je določen za domačo potrebo do novega pridelka, ne požene poganjkov, mora vzeti vroče vode, jo vliti v primerno posodo ter vreči vanjo toliko krompirja, da ga voda pokrije. Krompir pusti v tej vodi le nekoliko minut. Nato izlij vodo in spravi krompir na suh prostor. Poganjanje krompirja je s tem odpravljeno in tak krompir se drži dolgo časa. Sredstvo, da pisano blago obdrži barvo. Da ti pisano blago ne izgubi barve pri pranju, moraš blago najprej namočiti v slani vodi in šele potem oprati. Zatrjuje se, da je to sredstvo jako zanesljivo. Poskusite! |ZA SMEH IN KRATEK ČAS Dober izgovor. Cerkovnik: «No, Janez, dajte kaj v pušico> Janez: -sNe morem, sem strašno zadolžen.* Cerkovnik: «Bogu ste več dolžni kakor ljudem. Le kar dajte!* Janez: «Imate prav, toda Bog mi ne bo zameril in bo le počakal.« Slabo mleko. Gospodinja: cčujie, zakaj je letos mleko tako slabo? Lani menda poleti pa ste prinašali vedno Gospodinja: Jasno. Profesor: cKakor vidite, ima ta bolnik desno nogo krajšo, tako da šepa. Kaj bi vi v takem primeru napravili?* Visokošolec - medicinec: «No, jaz bi tudi šepal.* Takoj je izkoristil. V Kurji vasi je hud potresni sunek splašil ljudi, da so prestrašeni zapustili hiše in pridirjali k župniku po svet cAh, gospod župnik,* je zajavkala neka ženica, ro5 Din 30 —. to«. Din 40-—, po poŠti 2 Din ni: Tlgpovl zobje 'T I i i s 1 i 1 Cena broi. Diu 30-—, vez. Din 40'-Din 2 — več. po polti JEAN DE LA HIRE: Luoifep Fantastičen roman v VI. delili. Ceuft broširano Din 45'—, to*. Din 65'•—, po pošti Din 2*— več. FEREAL CUENDAS : Veliki inkvizitop Zgodovinski roman iz dobe španske inkvizicije Cona broš. Din SO'—, ve«. Din 40 —, po pošti Din 2'— vee. HARRY 8HEFF: Hči papeža Zgodovinski roman, ki popisuje krvoločnost Ia nenravno življenje papeža Aleksandra VI., njegovega sina Cesarja in hčerke I,ti k reci je Borgije. Broširano Din 30 —, veiano Din 40-—, po pošti Din 2-— več. CLAUDE FARRF.RE: Gusarji Zgodovinski roman iz življenja morskih ropar* jev v XVII. stoletja. Cena broš. Dia 20- —, ve*. Din 30-—, po pošti Din 2 — reč, FR. HELLER: Blagajna velikega vojvode Roman. Broš. Din 15"—, vez. Din 26 —, po pošti Din 2-— ve«. FR. HELLER: i Prigode gospoda Colllna Šaljiv detektivski roman i« velikega sveta. Cena Din 10-—, po pošti Din 2--- Teč. 1 8 i I I I 1 I 8 a» a 8 j I B 8 8 8 I 8 8 Knjige se naročajo pri upravnlštvn „Jutra" v Ljubljani. Preiernova uUoa S4. vnlitvn „Jutraw isra uUoa 54. Odgovorni urednik Andrej Ražem Izdaia konzorcij -Domovine*. Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani. 4