Leto XX. Številka 70. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za l/t leta 00 din, za */» leta 45 din, mesečno 15 din; za Inozemstvo: 210 din. — Plača ln toži se v Ljubljani TRGOVSKI LIST v m pošt. hranilnici v Ljubljani Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo «.*-» Uredništvo ln upravnUtm Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun prt Izhaja vsak p°nede,Jek> sredo ln petek Liubliana, sreda 23. iuniia 1937 fona posamezni venCR številki din * Ob začetku tuiske s Gospodarski napredek Slovenije je odvisen od tujskega prometa. Toda tudi tujski promet se kljub vsem naravnim krasotam ne razvija sam od sebe, temveč tudi za tujski promet je treba delati. A kako se mi pripravljamo za tujski promet? Najznačilnejši odgovor na to vprašanje je ugotovitev, da se v Ljubljani, ki je poklicana, da je središče tujskega prometa, neha sezona baš v hipu, ko se začne tujska sezona. Preije še kolikor toliko živahna Ljubljana, zamre, ko pride čas tujske sezone. Kinogledališča predvajajo samo še stare filme po znižanih cenah, gledališče odigrava zadnje predstave, konec je tudi koncertne sezone. Sedaj po objavi tarife za igranje godb v javnih lokalih pa je nevarnost, da bodo utihnile še godbe po javnih lokalih. Tako bo tujec prišel v Ljubljano in na večer ne bo vedel, kako bi ubil dolgi čas, ki mu zija povsod nasproti. In vendar smo baš te dni doživeli izredno močan dokaz, da bi mogla Ljubljana nuditi tujcem prav vabljiva razvedrila. Triumf slovenske opere v Trstu in na Reki je dokazal, da ni bila tako neverjetno drzna tista misel, ki smo jo že enkrat zapisali, ki pa jo je vsa naša javnost seveda soglasno preslišala, da bi namreč Ljubljana morala igrati podobno vlogo, kakor jo igra Salzburg. Uspeh slovenske opere v Trstu in na Reki je dokazal, da imamo tu opero, ki je sposobna, da je kulturni posrednik med slovanskim in romanskim svetom. In ko bodo prišli v Ljubljano Italijanski umetniki, bo to posredovanje tudi že dejansko v teku in se bo moglo še znatno in v velikanskem obsegu razširiti. Poleg tega leži Ljubljana tako srečno, da je na veliki turistični cesti, ki vodi turiste s severa k morju in z juga v Alpe. Je že znak velike brezbrižnosti, če se ta izredna ugodnost niti ne skuša izkoristiti. A nimamo samo slovenske opere, ki se more pokazati v svetu, imamo tudi Glasbeno Matico, ima mo veliko glasbeno publiko, ima mo tudi Ljubljansko filharmonijo, da more Ljubljana prirejati tudi velike mednarodne glasbene festi vale. Poleg tega bodo naši narodni plesi tudi še vedno silna atrakcija za tujce, saj se takšni plesi v ve likih mestih danes ne vidijo več. Lani pa smo tudi doživeli, kako velike uspehe so doživeli naši zagrebški plesalci na olimpijadi, poleg tega pa bi mogli privabiti v Ljubljano tudi Bolgare, Romune in Grke, da bi pokazali svoje narodne plese. Polno lepih in zanimivih stvari bi mogla nuditi Ljubljana tujcem, če bi res hotela postati središče tujskega prometa v Sloveniji. Seveda pa je prvi pogoj za vso to veliko nalogo, da dobi Ljubljana novo in veliko gledališče. Današ nje operno gledališče za te namene ne zadostuje in zato ni drugega izhoda, kakor da se zgradi novo, Čeprav bi to gledališče veljalo mnogo, vendar ni stvar neizvedljiva, samo treba je imeti voljo, ne pa se kar naprej ustrašiti, če se sliši večja številka. Saj je za finan ciranje vse akcije več možnosti in nekatere niso niti težke. Predvsem pa velja eno, da je treba za tujski promet tudi nekaj žrtvovati, da se tudi tujski promet ne razvija sam od sebe. Če bomo delali tako, kakor delamo sedaj, ko se naravnost trudimo, da je Ljubljana v tujski sezoni čim bolj mrtva, potem pač nikdar ne bomo doživeli posebnega tujskega prometa. Še naprej bodo vedno številnejši veliki avtokari, ki sedaj prihajajo skozi Ljubljano, vozili le skozi, ne pa se tudi ustavili v Ljubljani. In zakaj bi se tudi ustavili, ko pa tujcu prav ničesar ne nudimo. Samo razsvetljen Grad je vendar premajhna atrakcija. Gospodarstvo državnih železnic Previsoke prevoznine in hodki se uporabliaio v vse mogoče namene, samo ne za Delo za dvig tujskega prometa ni lahko delo in mu tudi ni vsak dorastel. Zlasti pa tu šablona, ki je bila moderna pred 20 leti, že davno več ne zadostuje. Ko ves svet gleda na to, da privabi v svojo deželo čim več tujcev, ko je tudi v tujskem prometu konkurenca nad vse ostra, se mora tudi tujsko-prometna služba izpopolniti. Postati pa mora tudi bolj intenzivna in tudi država ne sme le od daleč gledati, kako se drugi tru- dijo za tujski promet, ki donaša državi velikanske dobičke. Zlasti pa je napačno, če misli država le na to, kako bi tujski promet osrečila s čim več taksami in s čim več predpisi, ničesar pa za tujski promet ne žrtvovala. Tujski promet je dobra molzna krava šele takrat, kadar se poskrbi, da more ta promet tudi uspevati. Pri nas je ta skrb danes še tako majhna, da je skoraj ni! spodarstvu, ne smejo pa biti le davčni pripomoček. Čas je, da bi se tudi naši poslanci in senatorji že enkrat zavzeli za pravilno vodstvo železniške politike. Agilni oblastni odbor Udruže-nja jug. narodnih železničarev in brodarjev v Ljubljani je zopet izdelal zelo stvaren in zanimiv referat o stanju naših železnic in o železniški politiki1, ki se izvaja pri nas kljub vsem opozorilom in opominom še nadalje z vso trdovratnostjo. Referat dokazuje, da se pri naših železnicah vodi samo fiskalna politika in da morajo dajati železnice denar za vse mogoče izdatke. Pri tem se čisto brezobzirno prezirajo tako interesi železnice same ko tudi interesi železničarjev. Posledica tega je, da se železnice ne obnavljajo in ne popravljajo, da pada stalno hitrost vlakov, železniško osebje pa je vedno bolj in bolij preobremenjeno. Nujno potrebno bi zato bilo, da bi se vsa jugoslovanska javnost živo zanimala za naše železnice, saj je ona tista, ki najbolij trpi od vseh nedostatkov pri uprar vi naših državnih železnic. Pa vrnimo se k referatu oblastnega odbora. Na prvem mestu ugotavlja referat kako se uporabljajo železniški dohodki Po proračunu za 1. 1937/38. so predvideni v milijonih din dohodki in izdatki železnic takole: izdatki dohodki ministrstvo . . 2,95 uprava pom. in reč. prometa. 10,86 7,99 direkcija pomorskega prometa 16,2 0,4 oddelek za gradnjo novih železnic . . • 208,8 — uprava drž. žel. 1898,9 2045,4 direkcija rečne plovbe . . . 92,4 85,4 skupno . . . 2230,2 2138,8 Iz teh številk se vidi, da ima žel. ministrstvo deficit 91,370.000 dinarjev, da je deficitna rečna plovba in defieiten tudi pomorski promet, da se od dohodkov železnic porablja 208,8 milijona din za nove železnice, da pa so železnice same aktivne za 146 milijonov. Dejansko pa je dohodek železnic še mnogo večji, ker tu ni všteta vozarinska taksa v višini 300 milijonov din, od katerih odpade na železnice celih 294 milijonov, da znaša čisti dobiček železnic nič manj ko 440 milijonov din. Od tega čistega dobička pa se uporabi za kritje preje navedenih deficitov (ministrstva, pomorskega in rečnega prometa in za gradnjo novih železnic) 237,4 milijona din, drž. blagajni pa dajo želez- nice 202 milijona, same pa ostanejo prazne. In ker vse dohodke železnic poberejo drugi, zato se železniški objekti samo izkoriščajo, da stalno pada vrednost in sposobnost železnic. Da bo slika tega brezglavega gospodarstva popolna, treba še omeniti, da ta višek dohodkov že- leznic dosegajo le nekatere pro ge, ki morajo poleg onih 440 mi lijonov dati še 100 milijonov za kritje pasivnih prog. Odveč je omeniti, da so aktivne proge pred vsem v ljubljanski in nato zagrebški ter subotiški direkciji. Baš v teh direkcijah pa se najmanj gradi novih prog in le tu bi bile nove proge aktivne. Posledice slabe za osebie in za p Takšna brezglava politika mora imeti samo slabe posledice im te občuti najprej in najbolj osebje. Prometnega osebja je premalo in na aktivnih progah, torej predvsem v Sloveniji, je osebje preobremenjeno s službo. Mesto normalnih 2240 delovnih ur na leto so povprečno železničarji zaposleni 3000 ur, nekateri pa celo 50*00 delovnih ur. Letni odmori, ki so po zakonu določeni, se izkoriščajo le delno ali sploh ne! Pri tem pa so železničarji plačani slabo in nadure se ne nagra-jajo, kakor bi se morale. To ima seveda slabe zdravstvene posledice za preveč izčrpano in preslabo prehranjeno osebje. Slabe so pa posledice tudi za material. Proge se vzdržujejo slabo, material se ne obnavlja in zato se mora zniževati hitrost vlakov. Za aktivne proge nastaja s tem nova krivica. Te proge so aktivne, ker je na njih promet največji, ker je promet največji, se tudi mnogo bolj izrablja material ko na pasivnih progah. Tako postajajo proge v aktivnih direkcijah (zlasti v Sloveniji) v primeri s pasivnimi vedno slabše. V se to kaže, da se vodi naša železniška politika čisto napačno in da odloča le fiskalni interes, da pa se ne upoštevajo ne interesi železnice same, ne interesi osebja in tudi ne interesi občinstva in gospodarstva. Tarife se ne znižajo, ker so pri nas železnice važne le še kot nov davčni vir. Kako vse te nedostatke odpraviti Oblastni odbor predlaga, da se uvedejo naslednji ukrepi za odpravo vseh teh nedostatkov: 1. Takse za pomorsko plovbo naj se zvišajo, da se odpravi deficit, ki se naj deloma krije tudi s posebnimi subvencijami. 2. Enako naj se odpravi deficit rečne plovbe. 3. Nove proge naj se ne grade le na račun rednega proračuna železnic. Gradi pa se naj v prvi vrsti v aktivnih direkcijah, ne pa v pasivnih, kjer z vsako novo progo še naraste obratni deficit. 4. Rentabilnost vseh prog naj se pregleda. Na rentabilnih progah naj se število vlakov poveča, na pasivnih pa zniža, nočni promet pa na zadnjih čisto ukine. Tudi organizacija tovornega in zlasti brzotovornega prometa naj se pregleda. 5. Vozarinska taksa naj se zniža ali sploh odpravi. Če se pobira, naj se pobira v korist onih prog, ki so najbolj izkoriščane ter plačujejo naj se nagrade železničarjem. Tudi znesek 202 milijonov din, ki se plačuje sedaj v državno blagajno, naj se uporabi predvsem za železnice in železničarje. V ta namen naj se: a) poveča število osebja na aktivnih progah, da bo vsak železničar zaposlen v resnici samo predpisanih 2240 čistih delovnih ur. b) Vsemu osebju na progah in v kurilnicah naj se zopet prizna pokojnina po 25 letih službe. c) Izplačujejo naj se zopet prejšnje nagrade, ki so se za železnico zelo dobro obnesle. č) Vozni in lokomotivni park naj se izpopolni in obnovi, vse proge in objekti pa se morajo v redu vzdrževati, kakor to zahteva moderna tehnika. Železniško delavstvo naj se pravilno razporedi in plača, da bo mogel delavec krajevnim razmeram primerno dostojno živeti. Apel javnosti Temu poročilu oblastnega odbora moramo še dodati apel na javnost, da se za železniško vprašanje bolj zanima kakor doslej. To je tudi v njenem interesu, kajti čc bomo železnice le izkoriščali, nič pa za nje storili, mora končno priti do katastrofe, ko bo promet obstal. Železnice so prometna naprava, ki morajo služiti javnosti in go- Zatedanie iugotiovantkih borz v Liubliani V dneh 23. in 24. junija zasedajo v Ljubljani delegacije vseh borz Jugoslavije. Zasedanje se prične v sredo ob 10. dop. v prostorih Trgovskega doma. Predsed-ništvo delegacije borz vodi letos ljubljanska borza, predsednik delegacije pa je dr. Ivan Slokar,, predsednik ljubljanske borze, tajnik pa Jože Kovač, tajnik ljubljanske borze. Dnevni red zasedanja je naslednji: 1. Uvedba terminskih poslov na naših produktnih borzah. — Refe-rira novosadska borza. 2. Posebne uzance za trgovino z repico. — Referat novosadske borze. 3. Potrebe mlinske industrije: a) izvoz moke, b) povečanje sedanje potrošnje pšenične moke. Referat somborske borze. 4. Ali ije treba, da je v posebnih uzancah tudi odredba glede »miksed koruze<, koliko vlage sme imeti takšna koruza, kakšna dopustnost vlage se more še sprejeti in kakšne bonifikacije se morajo v zvezi s tem priznati. Referat beograjske borze. 5. Izgledi za novo žetev in udeležba zasebnih tvrdk pri izvozu žitaric. Referat novosadske borze. 6. Referat beograjske borze o izgledih letošnje žetve. 7. Povišanje takse za rinfuzno ureditev. Referata novosadske in ljubljanske borze. 8. Ureditev vagonov za zrnata živila. Referat skopljanske borze. 9. Izprememba 2. odst. § 45. občnih uzanc za trgovino z blagom zagrebške borze. 10. Referat beograjske borze o merjenju vagonskih pošiljk. 11. Ustanovitev tedenskega borznega dne na produktnih borzah z dajanjem ugodnosti za prevoz in za telefonske razgovore. Referat skopljanske borze. 12. Registriranje zaključkov, sklenjenih izven borze. Referat skopljanske borze. 13. Izpuščanje navajanja dejanskega stana v razsodbah. Referat ljubljanske borze. 14. Posebne uzance za trgovino s sadjem. Referat ljubljanske borze. 15. Ustanovitev efektne borze v Skoplju. — Referat skopljanske borze. 16. Slučajnosti. Nemška centrala v Beograr du za nakup žita V francoskem tisku ije bila nedavno objavljena vest, da nameravajo Nemci ustanoviti v Beogradu centralo za nakup pšenice in koruze na Balkanu. Po francoskem tisku je objavil podobno vest tudi grški solunski list »Pro-gres«. Ta list poroča, da je nameni centrale, ki jo namerava ustanoviti Nemčija v Beogradu, da centralizira vse nemške nakupe žitaric v Jugoslaviji, Bolgarski in Ma-dijarski. Koncem svojega poročila pravi solunski list, da je bila ustanovitev te centrale dogovorjena ob priliki obiska nemškega zunanjega ministra Neuratha v Beogradu. Ljubljanska borza za blago in vrednote Na zadnji seji borznega sveta dne 19. t. -m. se je konstituiralo borzno predsedstvo takole: predsednik dr. Ivan Slokar, podpredsednika pa Ivan Jelačin in Rihard Skubec. Razprave pred davčnim odborom Pred trgovinskim davčnim odborom se bodo obravnavali predlogi davčne uprave za naslednje pridobitne stroke: dne 6. VII. ob S uri: kavarne, ob 9 uri: gostilne, •od črke A do vštete črke S, dne 7. VII. ob 8 uri: gostilne, od črke Š do vštete črke Z in priklopljene občine, delikatese in vinotoči. Seznami davčnih zavezancev in davčnih osnov teh strok so razgrnjeni na vpogled v pisarni mestnega poglavarstva v Ljubljani od 22. do 29. junija. Naše organizacije Trgovine bodo v ponedeljek na Vidov dan ves dan zaprte, odprte bodo le trgovine s špecerijskim blagom in živili, ki pa morajo v Času božje službe imeti od 10 do 11 ure zaprto. Na praznik sv. Petra in Pavla, dne 29. t. m., morajo biti trgovine zaprte. — Združenje trgovcev v Ljubljani. Ljubija in Vareš se združita z Zenico »Jug. Kurir« poroča, da se nameravata rudnik v Ljubiji in železarna v Varešu pripojiti Zenici, da potem za obe podjetji ne bi več veljal zakon o državnem računovodstvu, temveč bi bili komercia-lizirani. Zaradi te fuzije bi Zenica povečala svoj delniški kapital. Tako bi imela Zenica železno rudo, plavže za surovo železo in industrijo železa. Direkcija Zenice pa bi potem po vsej verjetnosti prenesla svoj sedež v Beograd. Belgija uvaža vedno več rude iz Jugoslavije Belgijski tisk poudarja, da postaja Belgija za jugoslovanski rudni izvoz vedno bolj važna in da je samo še Nemčija pred Belgijo. Že pa je pustila Belgija za seboj Anglijo, Češkoslovaško, Italijo, Francijo in celo Avstrijo. Za nekatere jugoslovanske proizvode pa je postala Belgija že glavni kupec. Tako je kupila Belgija 95% jugoslovanskega cinka in njegovih koncetra-tov, 77% svinčenih koncentratov, 02% svinčene rude, 33% surovega bakra, 33% acetona, 24% kalcijevega cianamida itd. To omogoča Belgiji, da bo mogla tudi v večji meri ko dosedaj izvažati svoje blago v Jugoslavijo. V letošnjem aprilu je šlo v Belgijo že 43% vseh jugoslovanskih rud. Vse te rude je plačala Belgija s svobodnimi devizami. Spor zaradi vršaškega vina V zvezi s sporom med vršaški-mi trgovci z vinom im slovenskimi vinogradniki se vodita sedaj pred vršaškim sodiščem dva procesa. V obeh primerih je tožena eno-loška postaja v Mariboru, češ da je njena analiza, da vršaško vino ne ustreza predpisom, napačna. -Ker se mnenji vršaške im mariborske enološke postaje razlikujeta, je bilo sedaj vino poslano v Izjavo topčiderski postaji in njeno mnenje bo za izid obeh procesov odločilno. V Maribor poslano vršaško vino pa je še zapečateno. Cene surovinam so padle V zadnjih treh mesecih so cene surovinam znatno padle, zlasti v Lomdoinu in New Yorku, ki kon- trolirata cene skoraj vseh glavnih surovin. Baker, ki je dosegel v Londonu že ceno 78 funtov za tono (11. 3.), je sedaj padel na 50 funtov, v New Yorku pa je padel odi 16 na 13 centov za pol kile. Svinec in cink, ki sta bila že po 36 in 34 funtov sta padla na 20 funtov. Podobno je padla tudi cena jekla. Enako je nazadovala tudi cena za kavčuk in bombaž. Tako je padla cena kavčuka od 13 na 9'5 penija, bombaža pa od 14‘50 na 12'50. Pšenica pa je padla od 140 na 110 centov. Nasprotno pa so se podražile nekatere surovine, zlasti petrolej, kava, juta, koruza, meso, kože in les. Splošno mnenje v borznih krogih Londona in New Yorka je, •da niso padle cene zaradi položaja na trgu, ker so tam zelo zdrave, saj so zaloge izpod normale, povpraševanje pa se tudi giblje v normalnih merah. Pad' cene je nastal po mnenju teh krogov predvsem zaradi špekulacije. Seveda pa so tudi politični dogodki vplivali na vzdržnost kupcev. V New Yorku so zlasti vznemirjeni zaradi stavk in agitacije med delavstvom, v Londonu pa zaradi bližnjih novih davkov. Glavni razlog za padec cen pa je v strahu velikih tvrdk, da bo cena zlata padla, kar bi imelo za posledico, da bi vse cene padle. Ta strah je najboljša pomoč besistom in vsa zagotovila vlad v Washingtonu in Londonu, da se cena zlata ne bo znižala, ne pomagajo dosti. »Službeni list« kr. banske uprave dravsko banovine z dne 23. junija objavlja: Pravilnik o izdajanju in anuitetni službi 3%nih obveznic za likvidacijo kmetskih dolgov — Statut socialnega sklada lekarniške zbornice kraljevine Jugoslavije — Začasno tarifo za pobiranje avtorskega honorarja »Udruženja jugosl. muzičkih autora (UJMA)« — Rok veljavnosti bakterijskih vakcin — Prepoved prometa z zdravili biološkega izvora brez navodila v državnem jeziku — Popravek v pravilniku za zavarovanje podpor in pomoči ob bolezni, onemoglosti, starosti in smrti ali nezgodi — Razne mednarodne konvencije in ratifikacije mednarodnih konvencij — Pravilnik o fondu za nabavo sredstev, potrebnih za vzdrževanje, ureditev in izboljšanje prometa na javnih cestah — Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. Vprašanje socialnega zavarovanja Potrebni pravilnik se sed Že leta in leta zahtevajo trgovci, da se tudi zanje uvede socialno zavarovanje, da ne bodo samo za druge plačevati prispevke za socialno zavarovanje, temveč da ga bodo enkrat deležni tudi sami Sedaj poroča zagrebški »Trgovački vjesmik«, da se bo to vprašanje vendarle pomaknilo s svoje mrtve točke. V svoji zadnji številki poroča namreč naslednje: Na zahtevo vsega trgovstva v vsej Jugoslaviji se bo, kakor vse kaže, vprašanje socialnega zavarovanja trgovstva vendarle pomaknilo z mrtve točke. Kakor smo izvedeli, se je začelo sedaj to vprašanje proučevati ter se dela na tem, da bi se rešilo. Po obrtnem zakonu se mora izdati poseben pravilnik, s katerim bi se moralo rešiti vprašanje socialnega zavarovanja trgovstva enotno za vso državo. Ker ta pravilnik še ni bil izdan, je izdalo ministrstvo za trgovino in industrijo odlok, da združenja trgovcev ne smejo ustanavljati svojih posebnih obveznih bolniških blagajn (bolniških fondov), dokler ni izdan ta pravilnik. To se pravi, da združenja nimajo pravice, da bi zahtevala od članov, ki na to ne pristanejo prostovoljno, prispevkov za blagajno ali fond. Obrtni zakon namreč določa, da morejo trgovska združenja šele po izdaji pravilnika o socialnem zavarovanju trgovstva zahtevati od svojih članov prispevke za to zavarovanje, toda le, če je s tem soglasna nadpolovična večina članov. Sedaj se dela na tem, da se končno vendarle izda ta pravilnik, da bi na vse zadnje tudi trgovci mogli priti do svojega socialnega zavarovanja, kdkor so ga dosegli že vsi drugi stanovi. »Trgovački vjesnik« pa poroča dalje, da je dobil poročila, ki jih še ni mogel preveriti, da se namerava socialno zavarovanje trgovstva izvesti na neki centralistični podlagi, približno tako, kakor se je izvedlo zavarovanje delavcev. »Trgovački vjesnik« proti tej nameri najodločneje protestira ter naglaša, da trgovci takšnega načina socialnega zavarovanja nočejo. Trgovci iz vseh banovin so zahtevali, da se izvede njihovo socialno zavarovanje na decentra-listični podlagi, to se pravi, da se za vsako banovino ustanovi posebno zavarovanje, ki bo koncentrirano pri dotični banovinski zvezi trgovskih združenj. Samo na ta način ne bo prišlo do takšnega stanja, kakršno je pri okrožnih uradih za zavarovanje delavstva, kjer morajo aktivni uradi doplačevati za pasivne ter se zato niti aktivni ne morejo razvijati tako, kakor zahtevajo interesi članov, Poleg tega pa na ta način nastaja nagromadenje kapitala pri centrali ter se je s temi kapitali, kakor je pokazala izkušnja preteklih let, včasih vprav brezvestno gospodarilo, da so se dajala posojila po smešno nizki obrestni meri posameznikom ali pa so se kupovale perzijske preproge itd. V celoti se pridružujemo tovariškemu listu v Zagrebu ter zahtevamo, da sc socialno zavarovanje trgovstva izvede popolnoma na deccntralistični podlagi v okrilju zvez trgovskih združenj, kakor je bilo tudi znova sklenjeno na občnem zboru Zveze trgovskih združenj v Slovenjem Gradcu. Trgovstvo si bo samo upravljalo svoje socialno zavarovanje, ki bo prosto vsakega birokratizma ter zato tudi ne bo poznalo tako visokih upravnih stroškov, kakor jih izkazuje centralizirano socialno zavarovanje delavstva. Trgovstvo hoče, da mu bo njegovo socialno zavarovanje tudi v resnici nekaj nudilo, to pa bo doseglo le, če bo samo odločalo o načinu izvedbe socialnega zavarovanja. Zato je zahteva trgovstva, da se socialno zavarovanje trgovstva izvede po banovinah in pod okriljem Zveze trgovskih združenj. Centralistično socialno zavarovanje pa trgovstvo odklanja ter je raje brez vsakega socialnega zavarovanja kakor pa na centralistični podlagi. Še nikjer se ni centralizem izkazal, najmanj pa pri socialnem zavarovanju. Težkih izkušenj je bilo že dovolj in nova razočaranja niso prav nič potrebna. Zato proč s centralističnim socialnim zavarovanjem! Za poveeanie našega izvoza v Franeiio V Parizu se pripravlja ustanovitev skupne prodajne organizacije jugoslovanskih izvoznikov ter razstave jugoslovanskih vzorcev jugoslovanskega izvoznega blaga. Namen te organizacije ter razstave vzorcev je, da se organizira uspešnejša prodaja jugoslovanskega blaga v Franciji in njenih kolonijah ter ev. tudi v drugih državah. Pariz z okolico šteje pet milijonov prebivalcev ter nudi brez dvoma velike prodajne možnosti. Pariz pa je tudi središče 100 milijonske francoske države. Ta veliki trg pa smo Jugoslovani dosedaj le slabo izkoristili, kakor kažejo naslednje številke. Skupno je Francija v letu 1936. uvozila blaga za 25 milijard frankov. Od tega blaga je izvozila v Francijo Češkoslovaška za 230, Romunija za 230, majhna Avstrija za 140 milijonov frankov, Jugoslavija pa samo za 57 milijonov frankov. Jasno je, da bi se mogel jugoslovanski izvoz v Francijo prav znatno povečati. Seveda pa je treba dobro poznati francoski trg, njegove uzance in kupčijske pogoje, potrebno je nadalje, da so v Parizu izvežbani jugoslovanski zastopniki, ki morejo interesentom tudi takoj po-služiti z vzorci jugoslovanskega blaga. Končno pa je tudi treba, da je v Parizu posebna pisarna za jugoslovanski izvoz, ki bo hitro in točno zastopala interese jugoslovanskih izvoznikov. Vse to bi bil namen prodajne pisarne, ki se sedaj ustanavlja. Predvsem pa bi ta pisarna služila onim izvoznikom, ki bi bili člani družbe. Tem članom bi dajala pisarna vse potrebne informacije, skrbela bi za razstavni prostor za vzorce ter vedno zastopala njih interese. Ustanovni kapital družbe naj bi znašal 30 do 40 tisoč frankov, deleži pa bi bili po 1000 frankov. Pi- sarno bi vodil g. J. Lavrič, ki deluje v Franciji, Italiji in Belgiji že 16 let in ki dobro pozna vse razmere na francoskem trgu. Za organizacijo in vodstvo pisarne bi dobil g. Lavrič polovico deležev. Denar za druge delnice bi zadostoval za vse ustanovne stroške ter tudi za vse druge stroške za eno leto. Vse pisarniške posle bi prevzel ustanovitelj družbe sam. Za to svoje delo pa ne bi dobival nobene plače, temveč le provizijo od sklenjenih kupčij. V interesu izvoznikov je, da se takšna pisarna čim prej ustanovi. Zato naj bi izvozniki čim prej podpisali primerno število deležev. Družbeniki, ki bi podpisali 5 ali več deležev, bi mogli tudi zahtevati, da se vsako konkurenčno podjetje izloči. Druge podrobnosti glede organizacije družbe bi se seveda določile kasneje s sodelovanjem priglašenih družbenikov. Nova pisarna bi poslovala za člane družbe kot njih lastna podružnica v Parizu, samo da bi bila zanje veliko cenejša. Glavni namen prodajne organizacije ne bi bil, da daje družbenikom čim večje dobičke, temveč da jim omogoča čim uspešnejši izvozni posel. Če bi se pa kupčije razvijale ugodno, bi seveda ne bila izključena niti dividenda. Nova družba bi opravljala vse posle, ki morejo poglobiti trgovinske odnošaje med Francijo in Jugoslavijo ter bi priskrbovala tudi francoski kapital za jugoslovanska podjetja. Izvozniki, ki se zanimajo za ta načrt, naj sporoče svoje načelne prijave na naslov ustanovitelja: J. Lavriteli, Pariš 15. Rue de la Grande Chaumičrc. Širite »Trgovski list«! Politične vesti V silno dramatični nočni seji je francoski senat odklonil tudi izpre-minjevalni predlog zbornice. Okoli polnoči je dobil besedo Blum, ki je oranil predlog zbornice in nagla-šal, da vlada brez tega pooblastilnega zakona ne more delati. Opozarjal je senat, da ima vlada trdno večino v zbornici, ki ni slučajna, če senat ne bo dal vladi tega, kar ona zahteva in kar nujno potrebuje, potem bo morala vlada odstopiti. Kdo pa bo potem mogel prevzeti vlado? Blum opozarja, da uživa nfjegova vlada zaupanje v narodu in tudi zaupanje zunanjega sveta. Navaja tudi uspehe, ki jih je dosegla njegova vlada in ki bi bili večji, če ne bi senat stalno oviral vlade. Zato naj senat posledice svojega glasovanja dobro premisli. Senat je nato prešel na glasovanje in s 198 proti 82 glasovom sprejel predlog senatnega finančnega odbora ter s tem odklonil iz-preminjevalni predlog zbornice Ob pol dveh ponoči je bila seja senata prekinjena. Kmalu nato je bila seja vlade ter zastopnikov vladne večine, ki je trajala do pol treh zjutraj. Po seji je izjavil poslanec Campinchi novinarjem, da je bilo na seji sklenjeno, da vlada odstopi. Ob treh zjutraj je prišel Blum s člani vlade v elizejsko palačo ter podal de-misijo vsega kabineta, ki jo je predsednik Lebrun sprejel. Takoj nato je začel Lebrun s konzultacijami ter sta prišla ob pol štirih zjutraj v elizejsko palačo predsednik senata Jeanneney in predsednik poslanske zbornice Her-riot, ki je imel s predsednikom republike polurni razgovor. Takoj nato je predsednik Lebrun poveril mandat za sestavo nove vlade bivšemu ministrsikemu predsedniku Kamilu Chautempsu, ki je mandat tudi sprejel. Socialisti, ki imajo 150 poslancev in brez katerih se nova vlada ne more sestaviti, so sklenili, da sodelujejo samo v vladi ljudske fronte. Chautemps bo zato obnovil Blumovo vlado z le majhnimi iz-premembami. Nameravano potovanje nemškega zunanjega ministra v. Ncuratha v London je odloženo zaradi napada na križarko »Leipzig«, ker se je zaradi tega napada položaj tako poostril, da je potrebna stalna navzočnost zunanjega ministra v Berlinu. Politični položaj je zopet silno napet, ker je Anglija odklonila nemški predlog, da se angleška mornarica zaradi napada na križarko »Leipzig« udeleži demonstracije vojnih ladij pred Valencljo. Zaradi te odklonitve je bilo odpovedano potovanje Neuratha v London. Hitler je sprejel zaporedoma v avdienci vojnega ministra Blom-berga, zun. min. Neuratha, letalskega min. Goringa in poveljnika mornarice Roderja. Diplomatični krogi se boje, da bo Nemčija zaradi španskih dogodkov zopet presenetila svet s kakšno novo senzacijo. Sovjetski veleposlanik Majski v Londonu je poslal odboru za ne-vmešavanje v Londonu pismo, v katerem sporoča, da sovjetska Rusija zaradi novega britanskega načrta o varnosti bojnih ladij, ki nadzorujejo špansko obalo, odklanja vsako odgovornost in da zato ne bodo sovjetske ladje več sodelovale pri tem nadzorstvu. Angleški Ust »Daily Herald« piše o zavzetju Bilbaa ter pravi: »General Franco je triumfiral s pomočjo Nemcev in Italijanov. Jasno je, da pomeni takšen položaj resno nevarnost za bodočnost. Sedaj je znatno zmanjšana možnost, da bi se mimo rešil španski konflikt. Franeovci prodirajo proti San-tandru ter poročajo, da so prodrli že 30 km daleč. Baskovci se še žilavo upirajo. Sedaj so prejeli iz Madrida in Barcelone na pomoč tudi letala. Na drugi strani pa poročajo republikanci, da se njih ofenziva proti Huesci uspešno nadaljuje. Mesto so bombardirali in povzročili znatno škodo. Valencijska vlada je izdala proglas na prebivalstvo, v katerem pravi, da so vladne čete zavzele nove postojanke okoli Bilbaa. Vlada poziva vse prebivalstvo, da nadaljuje boj proti francovcem do zmagovitega konca. Italijanska vlada je odobrila načrt šestletke za izkoriščanje italijanskega afriškega imperija. V Varšavi je bil kongres poljske kmetske mladine, ki se ga je udeležilo 40.000 kmetskih fantov. Maršalu Rydz-šmiglyju je priredil kongres navdušene ovacije. Notranje posojilo za orjaško oboroževanje Rusije je odobril svet narodnih komisarjev. Oboroževanje se bo izvedlo po načrtu Voro-šilova. Denarstvo BUT Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 15. junija navaja te jzpremembe (vse številke v milijonih din): Kovinska podloga se ije povečala za 4,2 na 1675,7, in sicer se je povečalo za to vsoto zlato v blagajnah banke.. Devize izven podloge so se povečale za 19,6 na 826,8. Vsota kovanega denarja se je povečala za 4,4 na 418,6. Zelo so se zmanjšala posojila, in sicer za 42,9 na 1636,5. Zmanjšala so se samo menična, dočim so lcimbairdna ostala neizpreme-njena. Menična posojila so s tem padla na 1.385,1, lombardna pa znašajo 251,4. Obtok bankovcev se je znižal za 63,7 na 5368,20. Zato pa so se povečale obveznosti na pokaz, in sicer za 51,2 na 2256,5. Skupno kritje se je povečalo od 28,12 na1 28'24%, samo zlato pa od 27'61 na 2772%. Hrvaški gospodarski krogi so zelo nezadovoljni, da se odpre podružnica Poštne hranilnice v Podgorici, dočim Split in NoVi Sad še vedno čakata na to podružnico. Hrvati sicer ne nasprotujejo otvoritvi podružnice v Podgorici, vendar pa smatrajo, da zahtevata Split in Novi Sad podružnico z veliko večjo pravico. Drž. hip. banka je dovolila na svojih sejah dne 15. in 16. junija ta posojila: drinski banovini 30 milijonov, zagrebški občini 30, občini v Skoplju 15, prosvetnemu ministrstvu za dovršitev gimnazije v Beogradu 2,4 in Kmetski posojilnici ljubljanske okolice 2 milijona din. V Crikvenici je bila otvorjena podružnica Hranilnice savske banovine. To je tudi prva podružnica hranilnice v banovini. Podružnica se bo bavila z vsemi bančnimi posli, a tudi s financiranjem izvoza sveže morske ribe. Kreditiranje kmetijskih zadrug in kmetovalcev namerava Grčija popolnoma decentralizirati ter bo v ta namen ustanovila več pokrajinskih kreditnih zavodov. Na ta način bo kmetovalec prišel hitreje do posojil, obenem pa bo tudi kontrola nad posojili bolj uspešna. Po novem sistemu bo užival vsak kmetovalec pri kmetijski banki določen kredit, ki bo v skladu z njegovo gospodarsko silo. Do tega posojila bo mogel priti brez posebnih formalnosti. Za dolžnike, ki v zadnjih letih niso mogli plačati svojih dolgov pri Kmetijski banki, je dovolila vlada posebne olajšave. Guverner Poljske banke je odpotoval iz Londona v Pariz. Njegovo potovanje je v zvezi s priza-devanjeni Poljske, da dobi večje posojilo. Tečaj delnic v Nemčiji stalno raste. Dočim je znašal povprečni tečaj v decembru 1936 še 105,4%, je narastel v aprilu 1937 na 110'6%, koncem maja pa že na 112,3%. Nad 75% vseh vrednostnih papirjev notira iznad pari, dočim je koncem 1. 1936 znašal ta odstotek le 65%. V Združenih državah Sev. Amerike je bilo koncem 1. 1935 naloženega v ameriška podjetja tujega kapitala za 6.235 milijonov dolarjev, od teh je bilo naloženih v delnicah in obligacijah nad 5 milijard dolarjev. Kongres ekonomistov in komercialistov Ustanovitev vsedržavne Zveze ekonomistov Za razvoj jugoslovanskega gospodarstva, za njegov napredek v tem smislu, da bo konkurenčno z drugimi gospodarstvi, je nebhodno potrebno, da pridejo do besede in do vpliva v našem gospodarstvu tudi oni, ki so se teoretično in praktično usposobili za vodstvo gospodarskih poslov. Diletantizem mora izginiti tudi iz jugoslovanskega gospodarstva in kmalu bo ta cilj tudi dosežen, kajti število diplomiranih ekonomistov in komercialistov v Jugoslaviji raste stalno in ker so tudi dobro organizirani, pridobivajo stalno na vplivu. To je dokazal tudi njih nedeljski kongres v Zagrebu, ki je bil odlično obiskan in na katerem so pozdravili zborovalce prvi zastopniki našega javnega življenja in naše hrabre vojske. Gospodarski krogi naraščajoči vpliv diplomiranih ekonomistov samo pozdravljajo, zlasti še, ker so ti vsi v dobrih in ozkih zvezah z našim praktičnim gospodarskim življenjem in zato tudi ni nevarnosti, da bi neplodno teoretiziranje zmanjševalo uspešnost sodelovanja med teoretično izobraženimi ekonomisti in praktično izkušenimi gospodarstveniki. Do pred vojne diplomiranih ekonomistov skoraj nismo imeli, po vojni pa se je začelo njih število razveseljivo večati in danes jih je v Jugoslaviji že blizu 600, ki so združeni v 10 organizacijah. V nedeljo pa so se vse te organizacije združile v enotno zvezo ekonomistov Jugoslavije. S tem je položen trden temelj za nadaljnji razvoj organizacije diplomiranih ekonomistov in komercialistov. Kongres v Zagrebu se je začel v soboto na zelo slovesen način. Žal nimamo prostora, da bi mogli svečani zunanji potek kongresa podrobno opisati. Zato se moramo v svojem poročilu omejiti le na najnujnejše, večjo pozornost pa bomo posvetili posameznim referatom. Kongres je otvoril podguverner Narodne banke dr. Belin, nakar so pozdravili kongres: ban dr. Ružič, rektor visoke šole za trgovino Lukas, zagrebški podžupan Kaufmanu, posl. Mahnik, predsednik zveze denarnih zavodov in zavarovalnic dr. Pliverič in drugi. Nato je bilo izvoljeno predsedstvo kongresa, v katerem je zastopal Slovence g. Zdenko Knez iz Ljubljane. S predavanjem direktorja po- družnice Poštne hranilnice v Zagrebu dr. Gačeše o pomenu stanu ekonomistov v Jugoslaviji je bil svečani del kongresa zaključen. V soboto popoldne se je kongres nadaljeval ter je bil ob pol šestih ustanovni občni zbor Zveze ekonomistov. Podanih je bilo več referatov, verificirana polnomočja delegatov, ki so zastopali 11 društev s 526 člani. Soglasno so bila sprejeta pravila Zveze ter z vzklikom izvoljena nova uprava, kateri predseduje podguverner Narodne banke doktor Belin. Sklenjeno je bilo, da plača vsako društvo 10 din vstopnine za vsakega člana za ustanovne stroške, redne članarine pa po 1 din na mesec za vsakega člana. Na predlog Zdenka Kneza je bilo sklenjeno, da bo prihodnji kongres na Bledu. Kongres se je v nedeljo nadaljeval ter je bila podana cela vrsta odličnih referatov, ki jih bomo v izvlečku po možnosti objavili. Od Slovencev sta' referirala Zdenko Knez o financiranju gospodarskih podjetij, Lojze Pip pa o gospodarski reviziji. Kontrola uvoza kot instrument valutne in trgovins Iz referata podguverneria Narodne banke dr. Belina Bat’a bo izvažal čevlje v češkoslovaško Te dni je dobila Bafina tvornica čevljev v Borovem naročilo, da pošlje v Češkoslovaško 100.000 parov čevljev. Ker pa so med tem Bafine tvornice po potovanju Jana Bafe po svetu dobile toliko novih naročil, da jih tvomice v Zlimi ne morejo zmagati, je dobila tvornica v Borovem še novo naročilo za 100.000 čevlijev. Časopisi pa pišejo, da bodo sledila še nova naročila in da bo torej Jugoslavija ali pravilneje tvornica Bafe v Borovem postala izvoznica čevljev. Ne moremo prekontrolirati, v koliko so ti podatki tudi točni. Vendar pa dokazujejo eno, da mora biti pri nas nekaj silno poceni, da naroča tvornica Bafe v Zlinu čevlje v Jugoslaviji. Pa ne da bi bili to davki ali delavske mezde?! Te dni je minilo leto dni, ko je Jugoslavija opustila svoj tedanji 100% liberalizem v trgovinski politiki. Mi smo bili skoraj zadnji, ki smo ostali zvesti svobodni zamenjavi blaga. Dolgo nismo omejevali uvoza niti iz onih držav, ki so delale ovire našemu izvozu. Še danes ni največji del našega uvoza podvržen prav nobenim omejitvam. Kontrola se uporablja samo za nekatere predmete, in sicer samo proti neklirinškim državam. Ta širokogrudni liberalizem je neugodno vplival na našo prejšnjo devizno situacijo in trgovinsko politiko. Dokler nismo uvedli omejitev, nam dotične države niso dovoljevale za naš izvoz nobenih koncesij. Morali smo zato uvesti omejitve, če smo hoteli, da se bo naše blago ugodno plasiralo na tujih trgih. Naša bilanca proti neklirinškim državam je bila tudi v letih naše aktivne trgovinske bilance pasivna, in sicer do pol milijarde din. Ker je bila pasivna tudi naša plačilna bilanca, je to neugodno vplivalo tudi na razvoj našega dinarja. Da bi se zmanjšala pasivnost trgovinske in plačilne bilance z neklirinškimi državami, je bila pred enim letom uvedena kontrola uvoza. Njena naloga ni bila, da absolutno zmanjša uvoz iz teh držav, temveč samo, da zmanjša našo pasivnost bilance ter se zato tudi kontrola ni uvedla za države, proti katerim smo bili v zunanji trgovini aktivni. Ti ukrepi so se izdali torej samo za izjemne primere in dali so zelo dobre učinke. Naša velika pasivnost proti neklirinškim državam se je bistveno zmanjšala. Najbolj srečni pa smo, kadar moremo izvajati kontrolo uvoza samo formalno, da rešimo stoodstotno vse prošnje za dovolitev uvoza ugodno. Drugačen pa je položaj glede držav, s katerimi smo v finančnih obveznostih, ker proti njim moramo imeti aktivno trgovinsko bilanco, da moremo plačevati svoje fi nančne obveznosti. Toda ravno z nekaterimi teh držav so naše bilance zelo neugodne. Po pogodbah, ki smo jih v zadnjem času sklenili s temi državami, dopuščamo iz teh držav uvoz kontroliranih predmetov samo v tej meri, da se ne za- gotovi samo aktivnost naše trgovinske bilance, temveč da dobimo tudi sredstva za plačilo svojih finančnih obveznosti. Enoletna bilanca kontrole je izredno ugodna. Zmanjšala je našo pasivnost z neklirinškimi državami ter povzročila, da smo sklenili vrsto pogodb z nekaterimi neklirinškimi državami, s katerimi smo imeli zelo neugodno bilanco. Brez te kontrole bi bila vsa naša prizadevanja, da povečamo svoj izvoz, brezuspešna in večino našega izvoza bi mogli plasirati le proti klirinškim plačilom, s katerimi smo imeli že tako slabe izkušnje in od katerih je imelo naše gospodarstvo veliko škodo. Kar se tiče klirinških držav ni za uvoz iz teh držav nobenih omejitev, pa čeprav bi bil naš klirinški saldo z njimi pasiven. Dočim proti njim tako liberalno postopamo, ovirajo često one naš izvoz z raznimi predpisi. Nimajo interesa, da bi nam dovoljevale koncesije, ker itak uživajo polno možnost izvoza v našo državo. S kontrolo uvoza bi mogli tudi iz klirinških držav zmanjšati uvoz in s tem pasivnost naše trgovinske bilance. Z uvedbo kontrole bi jih nadalje prisilili, da dovolijo tudi nam razne koncesij«}. Poleg tega bi se z redukcijo uvoza iz klirinških držav povečal naš uvoz iz neklirinških, kar bi zopet imelo za posledico povečanje našega izvoza v neklirin-ške države, ki plačujejo s svobodnimi devizami in bi se s tem tudi naša plačilna bilanca znatno zboljšala. Tretja etapa v razvoju naše uvozne kontrole bi morala biti, da bi z njo zaščitili svojo domačo proizvodnjo. Uvozna kontrola nam bi morala služiti kot zaščitna odredba za našo domačo proizvodnjo proti tuji konkurenci. To zlasti zahteva ona naša industrija, ki smatra, da jo današnja zaščitna carina ne ščiti več dovolj. Izvozne in valutne premije, ki jih dovoljujejo nekatere države, v resnici v posameznih primerih popolnoma eliminirajo zaščitno carino. Poleg tega so mnoge države v ta namen uvedle tudi kontingente za uvoz, a ga deloma tudi prepovedale. To zlasti delajo države, ki grade svoje gospodarstvo na avtarkični podlagi. Malo verjetno pa je, da bo naša uvozna kontrola stopila tudi v 3. fazo. Morda se bo tu in tam to zgodilo, da se zaščiti določena industrijska panoga, ki je šele v nastanku. Toda redno se ta kontrola ne bo uporabljala. Končno je govoril dr. Belin še o klirinškem sistemu in njegovi škodljivosti za narodno gospodarstvo. Zasebno in denarništvo Iz referata dr. Iva ^afaeBaia Zelo aktualen je bil na kongresu ekonomistov tudi referat splitskega delegata dr. Rafaelija o državnem in zasebnem denarništvu. Takoj uvodoma je poudarjal, da ni dobro, če se dela razlika med državnim in zasebnim denarništvom na škodo zasebnega. Niti pri nas niti kje drugje ne more državno denarništvo nadomestiti zasebnega, ki bolje pozna razmere in potrebe v posameznih krajih. Spominja na znane primere v tujini, zlasti na primere Deutsche Bank, Diskonto Gesellschaft ter na Com-merz und Privat Bank v Nemčiji, ki so bile vrnjene zasebni iniciativi. Škodljivo je tudi to, da spada pri nas del denarništva v pristoj- nost finančnega, del pa v pristojnost trgovinskega ministrstva. Ze v tem je kal različnega postopanja. Državno in zasebno denarništvo, če strogo ustreza zahtevanim pogojem kontrolne narave v varstvo vlagateljev, je treba na enak način presojati in enako proti obema postopati. Referent je nato opozarjal na žejo neugodno razmerje med vlogami v denarnih zavodih in narodnim dohodkom. Velik del narodnih prihrankov prihaja v gospodarstvo mimo denarnih zavodov, v čemer je znaten del vzroka za krizo našega denarništva. Nato govori o kreditni politiki Narodne banke ter predlaga, da se s prisilnim ppsojilom po n^jnjžji obrestni meri Narodna banka reši državnega dolga. Primerja naš obtok bankovcev z obtokom češkoslovaške republike ter konstatira, da ni povečanje obtoka samo za-željeno, temveč da bi bilo tudi koristno. Na noben način pa ne ustrezajo pogoji kreditiranja Narodne banke potrebam gospodarstva in zato bi sc morali ti pogoji spremeniti! Z ozirom na skoraj izključno agrarni značaj našega gospodarstva je trimesečni rok za izplačilo menic popolnoma nemogoč. Nujno potrebno pa je nadalje, da bi se Narodna banka v zvezi z zastopniki zasebnega denarništva tudi lotila vprašanja izdajanja trgovskih menic. Dr. Rafaeli je nato govoril o kreditiranju kmetijstva ter je mnenja, da danes kmetovalec nima dostopa v Narodno banko, pa čeprav bi imela Narodna banka zakonito možnost, da kreditira kmetijski stan. Zasebno denarništvo bi moralo biti 100 odstotni posrednik med emisijskim zavodom in posojilojemalcem. Zadnja reforma italijanskega denarništva predvideva tudi izključno samo takšno kreditiranje. Ugovarja veliki razliki tečajev, po katerih Narodna banka kupuje in prodaja devize, ker se s tem dela gospodarstvu silna škoda. Graja nadalje, da ni v upravnem odboru Narodne banke zastopnikov hranilnic in kreditnega zadružništva ter da nimajo podružnice banke večje samostojnosti. Nikakor tudi ni mogoče odobravati centralizacije našega denarništva, temveč je treba to decentralizirati. Spominja na odlične rezultate, ki jih je decentralizacija denarništva dosegla v Avstriji, Italiji, Češkoslovaški in Franciji. Zahteva, da se že enkrat izda zakon o hranilnicah, in sicer podoben zakon, kakor sta bila izdana na Češkoslovaškem in Poljskem, ki sta dala naravnost odlične rezultate. (Zlasti bi se morala s tem zakonom razveljaviti določba, da se mora ves pupilni denar in denar fondov vlagati samo v Drž. hip. banko.) Nato je referent obravnaval zasebno denarništvo in konstatiral veliko zmanjšanje kreditnih transakcij in znatno zmanjšanje glavnice, zlasti v zadnjem času. Veliki zavodi, ki imajo podporo v tujih zavodih, so se hitro rešili destruktivnega delovanja navala vlagateljev. Mnogo bolj pa so trpeli domači veliki zavodi, ki so bili navezani na podporo Narodne banke v obliki reeskontnih kreditov. Naši srednji domači zavodi so bili vedno v najboljših razmerah, ker niso imeli večjih angažmanov in so mogli izplačevati vloge. V najtežjih razmerah pa so naši manjši podeželski zavodi, za katere skoraj ni druge rešitve ko likvidacija, če se ne reši na drug način njih usoda. Propad teh zavodov bi bil tem bolj tragičen, ker so baš ti zavodi bili tisti, ki so rešili naš narod iz rok oderuhov. Ves naš denarni trg je treba reorganizirati, in sicer v tem smislu, da postane Narodna banka njegovo močno zaledje. Vsi drugi državni denarni zavodi pa bi se moralj v svojem delovanju ozirati tudi na potrebe gospodarstva in ne samo na potrebe državne blagajne. Reorganizacija zasebnega denarni- štva pa bi se morala izvesti na podlagi razdelitve zavodov v trgo-vinsko-industrijske ter v čisto vložne zavode. Končno pa bi se morala tudi spopolniti kontrola, da bi se ta prakticirala na ta način, kakor se izvaja v Angliji. v barva, plesira in 7p U lirah ^mično «na*‘ LG I t4* Ul Uti ob,ek6i klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši, monga in lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ni. 3 Telefon št. 22 72 Dobave - licitacije Gradbeni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 25. junija ponudbe za dobavo opeke in žleba kov. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do dne 30. junija ponudbe za dobavo hrastovega jamskega lesa, kablovih glav, tračnl-kov, tablic za električni vod, gumenih cevi, kožnih jermenov, karbida, pralne sode, masti za parke te in do dne 7. julija za dobavo rudarskih oblek. Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 1. julija ponudbe za dobavo krovne lepenke; do 8. julija za dobavo usnjenih Zobatih koles in do 15. julija za dobavo raznega železa in medi v palicah. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 6. julija ponudbe za dobavo raznih mornarskih gumbov, želatin, klinger-ste-kla in ogledal za kopalnice, do 7. julija za dobavo merlina in sukanca, britev, azbestnega platna, plošč, žice in sukanca, do 8. julija za dobavo železne pločevine, stekla za okna in do 10. julija za dobavo platnenih namiznih prtov in ser-vijet. Komanda podvodnega orožja Kumbor sprejema do 13. julija ponudbe za dobavo ricinovega in strojnega olja in do 15. julija za dobavo petroleja, bencina in metil-alkoliola. Direkcija drž. železnic v Subotici sprejema do 1. julija ponudbe za dobavo negašenega apna in do 30. junija za dobavo telegrafsko-telefonskega materiala. LICITACIJE Dne 2. julija bo pri Komandi mornarice kralj. Jugoslavije v Zemunu licitacija za dobavo vrvic za mornarske kape, dne 3. julija za dobavo raznega platna ter dne 6. ju lija za dobavo barv in ličarskega materiala ter oblek proti dežju. Dne 25. junija bo pri režijski komisiji tehniške komisije št. 1 na Vrhniki licitacija za dobavo gradbenega lesa, desk in letev. Pri Upravi »Zavoda za izradu vojne odeče u Beogradu« bo dne 2. julija licitacija »a dobavo 150 tisoč vreč iz jute. Pri Ekonomskem odelenju gen. direkcije drž. železnic v Beogradu bo dne 8. julija licitacija za dobavo železne legirne pločevine, dne 13. in 14. julija za dobavo jeklenih vodovodnih cevi in armatur, dne 15. julija za dobavo okroglega in ploščatega železa in dne 16. julija za dobavo okroglega železa za izdelavo zakovic. Licitacija bo samo za domače proizvode. Dne 10. julija bo v pisarni referenta inženjerije dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za oddajo popravila vojaškega objekta v Mariboru. Pri direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu bo dne 2. julija licitacija za nabavo 2 parnih turbin za električno centralo v Zenici. Tarifa za p avtorskih h >Službene novine« z dne 14. junija so objavile naslednjo tarifo za pobiranje avtorskega honorarja za muzikalna dela. Pristojbine pobira »Udruženje jugoslovenskih muzičkih autora« v Beogradu. Za izvajanje glasbenih del se plačuje po naslednji tarifi, ki je stopila 27. maja 1937 v veljavo. Posebej imenovani lokali, mesečna povprečnina....................... Lokali I. reda, mes. povprečnina Lokali II. reda, mes. povprečnina Lokali III. reda, mes. povprečnina Enkratno sviranje v lokalu . . . Radijski aparati in gramofoni v kavarni ali drugi obratovalnici, mesečna povprečnina .... Silvestrova veselica (pričakovanje novega leta) za lokale, ki nimajo pavšalnih pogodb................. Za vrtove za letno sezono, doplačilo na redno mesečno pristojbino ............................... Bioskopi z nemimi filmi, mesečna povprečnina ..................... Koncerti domačih društev in urnet- Koncerti domačih društev in umetnikov s plesno prireditvijo . . Koncerti tujih društev in umetnikov, od kosmatega dohodka . . Plesne šole, mesečna povprečnina Javni nastopi plesne šole .... Plesi ............................... Zabave I. reda....................... Zabave II. reda...................... Večerne zabave, matineje in čajanke do 21. ure s plesno prireditvijo ............................. Vsesokolski in pokrajinski zleti, /kituui V intendantu« štaba V. armijske oblasti v Nišu bo dne 3. julija licitacija za meljavo vojne državne pšenice, t , Pri Upravi policije v Ljubljani bo dne 20. julija javna ustna licitacija za dobavo uniform za drž. polic, stražo v Ljubljani ih na Je senicah. Pri Upravi VI. oddelka vojno -tehničnega zavoda v Kamniku bo dne 23. julija licitacija za nabavo 2 kompletnih mlinov in 4 elektromotorjev. Dne 5. julija bo pri Upravi državnih monopolov v Beogradu li-citacija za dobavo jelovih hlodov, dne 8. julija za dobavo etuijev za cigarete in dne 9. julija za dobavo žebljev za potrebe tobačnih tovarn Pri Komandi pomorskega arzenala v Tivtu bo dne 12. julija licitacija za nabavo strojev, materiala in potrebščin za čevljarsko stroko. Direkcija šum v Vinkovcih proda dne 3. julija na licitaciji večjo množino jesenovega lesa. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) Zupski zleti........................ Sokolski javni nastopi z glasbo . . Beograjski, Ljubljanski in Mariborski sejem in Zagrebački zbor, dnevno ........................... Sviranje na sejmih in cerkvenih slavnostih, dnevno................ Koncerti in zabave popolnih sred-dnjih in strokovnih šol, letna povprečnina ...................... Koncerti in zabave nižjih srednjih, meščanskih in nižjih strokovnih šol, letna povprečnina .... Koncerti in zabave osnovnih šol, letna povprečnina................. Kopališča in turistični kraji, za glasbo na javnem kraju . . . Glasba na ladjah in v vlakih . . Radijske postaje, od čistega dohodka od naročnikov .... Kratkovalovna radijska postaja, mesečna povprečnina .... Vojaške godbe I. reda, letna povprečnina ......................... Vojaške godbe II. reda, letna povprečnina ......................... K r a j i I. II. III. IV. V. r e d a 3500 — 900 720 450 270 135 ■ 450 360 270 180 90 225 180 90 90 ’ — 50 50 50 50 50 30 30 30 30 30 250 200 150 100 100 50% 50% 50% 50% 50% — 150 100 50 50 do 50 do 50 do 200 200 100 50 50 300 200 150 100 50 5% 5% 200 150 150 100 100 100 50 50 50 50 50 1000 500 200 — — 500 400 200 — — 400 300 200 100 50 200 150 100 50 50 100 100 100 50 50 2000 2000 1000 — 500 500 300 200 — 50 50 50 50 — 200 200 — — — 50 50 50 50 50 100 100 50 50 50 50 50 50 50 50 20 20 20 20 20 naročila vlada v Nemčiji 200 traktorjev. Nemška tvrdka Krupp se pogaja z Grčijo radi postavljenja plavžev v Grčiji. Material za postavitev, plavžev bi dobila Grčija v zameno za žeiezno rudo. Francija je v prvih petih mesecih t. 1. uvozila blaga za 16,5 milijarde frankov, izvozila pa samo za 9,03 milijarde, da znaša pasivnost njene trgovinske bilance veliko vsoto 7 in pol milijarde frankov. Doma in po svetu Občni zbori 58. redni občni zbor družbeni kov Rudnika in železarne v Sto rah bo v ponedeljek, dne 12. ju lija ob 11. v tovarniških prostorih v Štorah. »Sloga«, gospodarska in podpor na zadruga slovenskih kmetov in delavcev ima 1. redni občni zbor dne 4. julija ob pol 10. v hotelu »Štrukelj« v Ljubljani, Krajevne kategorije: Kraji I. reda: Beograd in Zagreb, v sezoni tudi Bled, Rab, Crt kvenica in Vrnjačka Banja. Kraji II. reda: Ljubljana, Sarajevo, Novi Sad, Osijek, Split, Maribor, Dubrovnik, Zemun in vsi ostali kopališki in turistični kraji. Kraji III. reda: Skoplje, Niš, Kragujevac, Sombor, Subotica, Senta, Petrovgrad, Velika Kikinda, Vršac, Pančevo, Brod, Celje, Banjaluka in Sušak. Kraji IV. reda: Vsi ostali kraji z več ko 10.000 prebivalci. Kraji V. reda: Vsi kraji z manj ko 10.000 prebivalci. Posebej imenovani lokali: V Beogradu: Ruski car; v Zagrebu: Esplanade, Gradska kavana Gradski podrum, Velika kavana, Kolo in Korzo; na Bledu: hotel Toplice in Park hotel; v Splitu: hotel Bačvice; v Dubrovniku: Gradska kavana in hotel Imperial. Bari veljajo za lokale I. reda. Pregledano na seji sveta strokovnjakov za avtorsko pravo z dne 5. junija 1937. Zunanja trgovina Na Poljskem se je ustanovil svet za zunanjo trgovino. Predsednik tega sveta je predsednik Zveze industrijskih in trgovinskih zbornic Klarner. Kako neki, da more biti na Poljskem predsednik takšne oficialne organizacije praktični gospodarski človek, ko se vendar pri nas dosledno dela, kakor da so za takšna mesta sposobni le birokrati. Vemo samo to, da je poljska zu- Nj. Vel. kralj Peter II. je prišel na Bled, kjer ostane čez poletne počitnice. Narodna skupščina se baje sestane 25. junija ter bo zasedala do 15. julija. Istočasno se bo sestal tudi senat. Tako se vsaj napoveduje. Bosenski zemljoradniki so imeli v nedeljo v Sarajevu veliko zborovanje na katerem so izrekli Joči Jovanoviču svoje popolno zaupanje. V resoluciji naglašajo potrebo, da se dalje dela za popoln sporazum med Srbi in Hrvati. — Istočasno je imel na drugem kraju zborovanje dr. Dragoljub Jovanovič. Poštna uprava je izdala malo razumljivo naredbo, da se smejo uporabljati znamke za zračno pošto samo za avionske pošiljke, če bi se te znamke prilepljale tudi na druga pisma, bo smatrala poštna uprava, da so ta pisma nefran-kirana in zahtevala predpisano globo. Odredba poštne uprave je čisto nerazumljiva in dela čast birokratu, ki si jo je izmislil. Da bi vsaj hoteli še povedati, v čem je poštna uprava na izgubi, če so na navadni pisemski pošiljki znamke za zračni promet. Ali poštna uprava res misli, da ne sme ustreči filatelistom? Železniški most čez Savo pri Beogradu se bo baje prestavil bliže Adi Ciganliji, da se bo dobil prostor za razširjenje beograjske železniške postaje. Prestavitev mostu bo seveda veljala lepe denarce, ker bo treba postaviti nove nosilne stebre za most. Da bi bila prestavitev mostu res tako nujna, dvomimo. Na vsak način pa je tisoč mnogo bolj nujnih del v državi. Pa za to premestitev se bo dobil najbrže denar, dočim moramo za ljubljanski kolodvor še naprej čakati. Člani ljubljanskega Sokola so si na sokolskih tekmah v Beogradu ob priliki velikega župnega zleta že četrtič priborili meč kralja Aleksandra. Bolgarom, ki so se udeležili zleta v velikem številu, so bile prirejene navdušene ovacije. _ V Ljubljani je po težki bolezni umrl prof. France Kobal, zaslužni slovenski kulturni delavec. Kot kritik, kot dopisnik listov, nekaj časa tudi kot upravnik Narodnega gledališča v Ljubljani ter kot odličen prevajalec je vedno vzgledno izpolnil svoje mesto. Slovel je po svojem lepem slogu in temeljitem jezikovnem znanju. Posebno spoštovanje pa je užival povsod zaradi svojega plemenitega značaja in dobrega srca. Slava njegovemu spominu! Kongres Saveza trgovačke omla-dine bo v dneh od 26. do 28. junija v Somboru. Kongresa se bodo tudi udeležili predsednik vlade dr. Stojadinovič in ministra doktor Stankovič in dr. Vrbanič. Na območju zbornice v Novem Sadu je naraslo koncem maja število obrtnikov na 19.791, trgovcev na 10.687, gostilničarjev in hotelirjev na 3437, industrij na 490 in denarnih zavodov na 91. Tvornica aluminija v Lozovcu pri Šibeniku bo začela obratovati v mesecu septembru, ker se je montaža elektro-tehnične naprave ^Kartei jugoslovanske industrije kablov je bi?sklenjen Vegradu in sicer do konca 1-1939. Kartel se nanaša na električne vode za močno in slabo strujo, na armirane svinčene kable, na izolirane in na jeklene vrvi. Sklenjeno je bilo kontingentiranje prodaje. Bolgarski kralj in kraljica sta poklonila revežem 500.000 levov namesto svečane večerje. Sv. stolica bo formalno protesti nania treovina mnogo bolj uspešna I rala v Sofiji, ker bo prestolona kakor naša irf da be sedaj še bolj.I slednik krščen po pravoslavnem češkoslovaška bo kupila 3,5 mi- obredu. . . -ko liiona ke našega nepredelanega Novo letalo za bolgarsko vojsko tobaka, češkoslovaški strokovnjaki je kupilo Združenje lo garskih_ofi-so že izbrali v skladiščih ta tobak, cirjev v spomin na rojstvo presto Za