Poštnina platana ¥ gotovini.	Izhaja VSak četrtek.	Poaameina itevIRca stana 1 Wn>
Št. 13.	V Ljubljani, dne 27. marca 1924.	Leto n.
R A Dl k A L J"K!
C,L A SN/K
OQQAN NARODNE RADIKALNE J’TRANlćE.

— Naročnina: celoletno Din 25, polletno Din 12, četrtletno Din 7.
Uredništvo in uprava v Ljubljani, Wolfova ui. l/l.
Borba za državo.
Ponovno smo že povdarili, kaj in kakšen jc cilj takozvanoga opozicijonalnega bloka pod vodstvom Stjepana Radića, ki ne priznava naše državne ureditve in naše državne ustave.
Cilj, ki ga zasleduje, je označil Radič sam v zadnji številki svojega lista tako-le:
Mi Hrvati hočemo kot kmečki narod svojo kmečko državo in svojo kmečko vlado v Zagrebu. Kakor hitro vržemo Pašiča in radikale, moremo doseči ta svoj cilj.
Radič je hotel s pomočjo klerikalcev, spahovcev in Davidovičevih demokratov razcepiti našo državo, ki so jo ustvarili Srbi z nadčloveškimi žrtvami in katere ustanovitev je sankcijonirala enodušna volja Slovencev in priznanje vseh treznih Hrvatov. Ustvarili smo si enotno državo, v kateri so popolnoma enakopravna vsa tri plemena.
To seveda ni všeč staremu avstrijsko-habsburškemu hlapcu, zagrebškemu »kmetu« Radiču in njegovim trabantom, ki so uvideli, da ne bodo mogli rovariti, kakor hitro pride do točnega izvrševanja državne ustave, ki garantira vsem Slovencem, Hrvatom in Srbom enake pravice v javnem nacijonalnem in političnem življenju, na kulturnem, gospodarskem in socijalnom polju. Radič, ki ne priznava ne države in ne ustave, pa se kljub temu poslužuje ustavnih pravic, zakonov in naredb, ki jih izkorišča in zlorablja z dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi, da bi dosegel svoj cilj — zrušitev naše skupne države. Že to dejstvo, da more Radič delati po svoji volji, priča o liberalnosti naše ustave, kajti povsod drugod bi bil človek z Radičevimi metodami že davno tam, kjer so vrata brez kljuk!
Radič priznava sam, da so mu na potu samo radikali, ki ovirajo s svojo dosledno načelno politiko njegovo »delovanje«. Zato je treba po avstrijskem geslu »z združenimi močmi« vreči vlado, ki jo zastopajo v teh resnih časih radikali, katerim je ohranitev državne skupnosti in konsolidacija notranjih razmer več nego vse drugo, ker je to sedaj najpotrebnejša življenska zahteva naše mlade države.
Iz Radičeve izjave se vidi vse zlo, v katero hočejo spraviti Davidovič, Korošec in Spaho našo državo. Vidi se nevarnost njihovega paktiranja z Radičem, čeprav imajo imenovani vsak svoje lastne namere. Najmanj, kar more zadeti našo državo kot po-
sledica tega paktiranja, je poostritev naših notranjih političnih razmer.
Paktiranje opozicijonalnih skupin z Radičem pomeni neumevanje svobodnega državnega življenja, kajti Radiču udinjane stranke podpirajo le njegovo nezmiselno politiko in mu pomagajo pri njegovem proti-državnem početju. Ako je Radič do sedaj rovaril proti interesom države indirektno in zakulisno, potem je njegova sedanja akcija direktno in odprto delovanje proti državi, kar more povzročiti neznosno stanje, ki bi škodovalo predvsem interesom našega naroda.
Radič ne skriva svojih načrtov in svojega cilja. Noben zaveden državljan se ne protivi prihodu radičevskih poslancev v narodno skupščino. Nasprotno sc mora vsak veseliti tega dokaza zgrešene politike. Toda ako Radič že naprej grozi s svojimi načrti, ki so v diametralnem nasprotju s politiko državne skupnosti in plemenske enakopravnosti, potem mora vsak pošten državljan obsoditi one, ki mu dajejo s svojim ravnanjem upanje, da se bodo mogli kdaj oživotvoriti njegovi naklepi.
Nihče ni branil Radiču in njegovim so-izvoljenim poslancem sodelovanja v narodni skupščini. Tudi vabil jih ni nihče. Državni interesi so zahtevali, da se jih pusti v miru, dokler se ne prepričajo sami, da njiliova abstinenca ne povzroča nobenemu skrbi. Sami so morali priti do prepričanja, da je v naši državi izključena vsaka politika izven in proti Beogradu. Da so ostali Davidovičevi demokrati zvesti svojim načelpm, ki so jih svoje-časno proglasili za istovetne z načeli politike državnega edinstva, da se klerikalci niso poslužili nestalnega političnega značaja g. Da-vidoviča, ki je v imenu klerikalnih in muslimanskih separatistov pričel vabiti Radiča, bi prišlo do tega, da bi radičevci uvideli ničev-nost svoje borbe proti državi in bi dobro čutili, da smatrajo vse politične stranke Radiča kot veleizdajalca, s katerim so izključene vse politične kombinacije.
To bi se moralo zgoditi v interesu države ne glede na to, ako imajo posamezne stranke svoje posebno stališče z ozirom na podrobnosti notranje politike. Radičevcem na koncu vseh koncev ne bi preostajalo drugega nego priznanje države ter bi prišli v skupščino, da se tam legalnim potom borijo za svoje zahteve, ako so utemeljene. Gosp. Davidovič bi si mogel prihraniti težko odgovornost, ki
ga čaka pred narodom in zgodovino. Mogel bi zaključiti svoje eventuelne državniške sposobnosti častneje za državo in zase! Toda g. Davidovič, ki ga vodi poleg nestalnega političnega značaja tudi nenačelna mržnja do radikalov, je imel pred očmi samo — padec radikalne vlade. Ako so državniške sposobnosti g. Davidoviča osredotočene samo v tem, potem pač ni nobene škode, Čc izgine čimpreje iz javnega življenja. Gosp. nemogoče načine, kako bi prišel do oblasti, se je kot zadnje pomoči spomnil človeka, s katerim bi on kot sodelavec pri ustvarjanju državne ustave ne smel zamisliti nobenega pakta. Radič se je seveda razveselil Davido-vičeve roke, ki mu je bila ponuđena v trenutku, ko je računal na nemško in madžarsko pomoč, da ustvari v državi razmere, ki bi nas stale mnogo gospodarskih in političnih žrtev.
Kljub temu, da straši Radie s svojo zagrebško vlado in da mu pomaga strašiti g. Davidovič, v katerega ima Radič po njegovi lastni izjavi »popolno zaupanje«, kljub separatističnemu klerikalnemu in muslimanskemu privesku, se ni treba bati nobenemu poštenemu Srbu, Hrvatu in Slovencu. Najmanj pa se bojimo mi radikali, ker smo prepričani, da bo ravno politika opozicijonalnega bloka pomnožila naše vrste in da se bodo približali Narodni radikalni stranki vsi oni Srbi, Hrvati in Slovenci, ki iščejo vsestranski razvoj svojega naroda v državnem edinstvu.
Mi gremo zavedno svojo pot naprej, ker se zavedamo svoje .moči, ki bo znala preprečiti vsako nevarnost za državo. Prepričani pa smo tudi, da ne bodo dobili državne oblasti oni, ki hočejo iz strankarskih in še slabših interesov uničiti to, kar smo dosegli s skupnimi žrtvami. Naših načel, ki jih priznava velika večina našega naroda, ne more in ne sme omajati noben Radič!	XX
Skrajni čas.
»Straža« (Osijek): Skrajni čas jc, da se napravi konce Radičevi predrznosti in da izvestni politiki prekinejo enkrat za vselej s takimi kombinacijami, kakršne se je topot po sl užil g. Davidovič, ko je pozval na pomoč Radiča. Vsi oni, ki so do sedaj to poskušali, so prišli do prepričanja, da se z Radičem ne more delati Mi pa pravilno, ne samo da se ne more, ampak s tem človekom se sploh nihče nc hi smel spuščati v pogajanja in kombinacije. Radič se je pokazal za časa vojne v pravi stiki. Simpatiziral ic z Nemci in Madžari. Radič išče še danes pomoči pri naših Madžarih in Nemcih, da bi z njimi vred zapovedoval nam Srbom, Hrvatom in Slovencem, ki smo z ljubeznijo delali na to, da se ujedinimo is da ustvarimo to državo, katere Radič noč*.
Država
nad strankami.
V	vprašanju našega narodnega edinstva v KVC7.1 7. državno ureditvijo, ki je najbolj v skladu s tem edrnstvom, so sc pričeli prvi spori še na Krfu I. 1917 ob priliki razgovora o znani krfski deklaraciji. Velika ideja narodnega edinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev, ni mogla prodreti v sredine z lokalnimi vidiki in ki so leta in leta živele v okoliščinah, ki so Izključevale misel na državno samostojnost južnih Slovanov. Poleg tega je bila Ideja hrvatske države napram madžarski vrhovno avstrijski državi preveč močna, da bi se mogla brez vsega pomiriti., z močnejšo in širšo kon-cepcljo neodvisne srbsko - hrvatsko - slovenske države. Zalo so se na Krfu pojavile bojazni in zahteve po ohranitvi zgodovinskih či-njenic, zato se je pojavila tudi najbolj nesimpatična zahteva o garancijah za Hrvate in Slovence proti namišljeni srbski hegemoniji. Ta odpor sc je pojavil v še ostrejši obliki v borbi Jugoslovanskega bloka proti srbski vladi. Ta borba je trajala od julija 1917 do decembra 1918.
V	tej borbi so izvestni srbski politični krogi iz posebnih strankarskih ciljev stali na strani Jugoslovenskcga odbora in ga podpirali pri njegovih partiknlarističnih in dualističriih težnjah. Ti krogi so povzročili, da je prišlo do znanih ženevskih sklopov. Ženevski sporazum je trajal tri dni, nakar je odstopil svoje mesto realnemu, nacijonalncmu in zgodovinskemu pojmovanju edinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev. To pojmovanje ie dobilo svoj izraz v proklamaciji popolnega ujedinjenja 1. decembra 1918.
Ta proklamacija pa ni razorožila onih, ki so neprestano živeli v idejah garancij; paktov, meja in avtonomij. Prevladovala je stara mentaliteta iz časov, ko je bilo treba braniti narod pred tujo upravo. Ta mentaliteta prevladuje tudi sedaj, ko je celokupna usoda ujedinjene-g? naroda odvisna samo od njegove uvidevnosti. Ta mentaliteta pa ni mogla zadržati naravnega razvoja življenja v edinstvu in solidarnosti. Izgubili smo dve leti s pripravami in borbo za ustavo, In vendar smo dobili ustavo. Po sprejetju ustave se je pričakovala doba aktivnega dela pri izvedbi osnovnih državnih zakonov, toda tudi to se ni moglo vse storiti. Koncem 1922 se je inscenira] zagrebški kongres, katerega uspeh je bil prelom radikalsko-demokratske koalicije. Koncem 1923 in v začetku 1924 se je pričel organizirati blok upo-zicijonalnih strank s Stjepanom Radičem na čelu ter se skuša vreči radikalna vlada, da bi se s tem onemogočila politika državnega in narodnega edinstva.
Ljudje, ki so blizu g. Davidoviča in g. Veljkoviča, pravijo, da so oni gotovi uspeha in da žc vnaprej delajo načrte o vsem, kar imajo storiti z Radičem, ko pridejo na vlado. Ml zelo dvomimo v ta uspeh. Vendar pa priznavamo, da sc pri g. Davidoviču opaža napredek v pravcu radičevščine, kajti preje jc govoril g. Davidovič samo o bloku opozicijo-nalnih strank, sedaj pa odprto in jasno po-vdarja sporazum z Radičem, katerega podrobnosti se bodo šele določile. Tako se je g. Davidoviču posrečila zveza z Radičem!
Pred tem pojavom nastaja vprašanje, s kakšno akcijo naj odgovorijo stranke, ki so z« politiko državnega edinstva in ki imajo svojo odgovornost pred narodom. Ako so se na Krfu, v Ženevi, Zagrebu in Beogradu odbili močnejši in nevarnejši navali, potem smo trdno prepričani, da bo tudi to Davidovič-Radlčevo podjetje končalo tako, kakor zasluži la da sc bodo vsi iskreni borci narodnega adlostv«. i« narodne bodočnosti našli v fronti
na braniku nacijonalne integritete naše države, ki je daleč nad strankarskimi računi gg. Davidoviča, Veljkoviča in Joče Jovanoviča, kakor je daleč nad klerikalizmom g. Korošca, izlamskega hrvatizma g. Spahe in nad norostjo Stjepana Radiča.
(»Ssinouni'.rva*.)
Nepošteni nasprotniki,
V sedanji notranji situaciji skuša opozicija predstaviti vse narobe. Da se vidi, s kakšnimi nasprotniki sc moramo boriti, navajamo samo dva primera:
Vsa javnost ve, da je opozicija v vprašanju verifikacije Radičevih mandatov razširila tendencijozno vest, da bodo radikali otež-kočili njihovo overovljenje. Ko se je sestal verifikacijski odbor, se je baš na predlog radikalov sprejel enoglasno sklep, naj se verificirajo vsi mandati, da tako preneha abstinenčna politika Radičeve stranke. Radikali so to vprašanje hitro rešili in dokazali, da pozdravljajo prihod radičevcev kot pameten in trezen sklep. Nato je narodna skupščina v smislu predpisov poslovnika in na podlagi sporazuma med načelniki parlamentarnih skupin določila delovni red do 28. t. m., da bi sc končal proračun, ki ima prvenstvo pred vsemi drugimi posli. Kaj so medtem storili radičeve!? Niso prišli v skupščino na delo, niso prisegli, temveč so poslali 33 novih pooblastil. Opozicijonalni blok je zahtevat hitro verifikacijo teh mandatov. Predsednik verifikacijskega odbora je z ozirom na to, da niso prišli v skupščino oni, katerih mandati so že verificirani in da tudi oni niso prišli, katerih mandati sc morajo šele verificirati in končno z ozirom na najvažnejše vprašanje že določenega reda v skupščini, smatral, da to ni nujna stvar, ter je določil sejo verifikacijskega odbora za četrtek 27. t. m. temu niso nasprotovali radičevci. katerih sploh ni bilo v Beogradu. Nasprotovali so samo gospodje iz opozicije, ki so želeli takojšnje overovljenje pooblastil brez poslancev. V njihovem imenu se je g. Pečič kot znan zavijač paragrafov pozival na poslovnik in trdil, da se morajo mandati verificirati v 7 dneh v smisi« čl. 5. poslovnika. Na nesrečo g. Pečiča pa so v skupščini tudi ljudje, ki poznajo zakone bolje nego on in ki znajo tudi za vrhovni predpis vsakega zakona, ki se glasi: »Nihče ne sme potvoriti in krivo tolmačiti smisla zakona. G. Pečiču je dobro znano*,, da se nahaja čl. 7 poslovnika v oddelku o konstituiranju skupščine in da velja za verifikacijo mandatov takoj ix> volitvah. Za verifikacijo mandatov tekom skupščinskega dela ti predpisi niso absolutno merodajni. Radikali so bili pripravljeni overoviti Radičeve mandate brez ovir, toda od radikalne stranke se ne more zahtevati, da se ravna po načrtih Stjepana Radiča. Radikali delajo po zakonu in poslovniku m vršijo državno politiko. Proračun je nujnejši od vseh kombinacij.
Drugi primer je nelojalnost in nepoštenost opozicijonalnih listov napram dejstvu, da obsojajo nevtralni ljudje, ki niso vezani na nobeno stranko, vstvarjanje bloka z jasno tendenco, da se preneha dosedanja državna politika, zasnovana na ideji državnega in narodnega edinstva. Vsa nezainteresirana javnost in celo mnogi pristaši strank, ki se sedaj vežejo z Radičem, vidijo, da ta pot ni dobra in da je istovetna z vratolomno politiko. Toda vsi poskusi, preobrniti dejstva, no morejo škodovati pravi državni politiki.
Podpirajmo lastno časopisje! Zato se naročujmo na ,,Kadikalski Glasnik*4!
Milenko Vesni*.
V	četrtek 20. t. m. so potožili k večnemu počitku na novem pokopališču v Beogradu smrtne ostanke onega prvakov.Narodne radikalne stranke Milenka Vesniča, ki je umrl I. 1921 v Parizu.
Pogrebu je prisostvoval zastopnik Nj. Vel. kralja, predsednik narodne skupščine, predsednik vlade z vsemi člani vlade, diplomatski zbor, mnogi bivši ministri in narodni poslanci, akademiki in mnogo uglednih osebnosti iz politične in znanstvene beograjske družbe.
Milenko Vesnič je bil iskren rodoljub, navdušen narodni delavec in borec za radikalna načela v naši kraljevini. Bil jo predsednik vlade, narodni poslanec in diplomatski zastopnik v inozemstvu. S svojim delom, z vztrajnostjo in požrtvovalnostjo za splošne interese svoje domovine je zavzemal vidno mesto pri vstvar-ianju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Slava mu!
Nekdaj in sedaj.
V	času opozicijonalnega bloka proti Pa-šiču in radikalom se spominjam 1. 1914, ko so se godile skoraj iste stvari kot danes.
Znano je, da jc takrat Avstrija povečala kampanjo proti Srbiji :n posebno proti Paši-ču ir radikalom. Pašiča so obkladali z najgr-šimi izrazi. Imenovali so ga razbojnika, ko-rnitskega voditelja, harambašo, lopova itd. Radikalna stranka pa je bila v očeh takratnih sovražnikov Srbije razbojniška tolpa, ki samo ubija itd. Kolikor večja je bila kampanja sovražnikov, toliko ljubša je bila nam Srbom, ker smo vedeli, da je bila radikalna stranka Avstriji trn v očesu. Poleg tega nam je bila znana parola: »Koga dušniani mrze, znači da se ga boje.« Dali smo Pašiču in radikalom popolno zaupanje. V famoznem ultimatumu, ki ga je poslala Avstrija Srbiji, smo videli silno sovraštvo Avstrijcev do radikalov, ker so vedeli, kaj morejo radikali vse storiti :;«i blagor svoje domovine.
Ko so Avstrijci zasedli del Srbije, so storili največ zla radikalom. Za časa okupacije so vodili proti njim odprto borbo med ljudstvom. Zlasti proti Pašiču, dočim so prizanašali in celo pomagali pristašem drugih strank. V drugih krajih, kjer ao živeli Srbi, posebno v Bosni, jc bilo sovraštvo do Pašiča ir. radikalov na vrhuncu.
Ker Avstrija sama ni mogla obglaviti Pašiča in radikalov, je sklenila blok skupno z Madžari, Turki in Bolgari. Toda kljub temu močnemu bloku ni mogla uresničiti svojili namer, ker so končno zmagali Pašič in radikali, ker je bila za njimi Srbija in ves srbski narod.
Sedanji opozicijonalni blok ima isti cilj in obstoja iz istih strank, seveda pod drugim imenom, ima pa enega zaveznika več in ta se imenuje Brankovič. Delo opozicijonalnega bloka je naperjeno proti istemu osovraženemu Pašiču in radikalom, proti katerim je bila 1. 1914 Avstrija s svojimi zavezniki.
Toda mislim, da se ne bodo uresničili njegovi nameni, ker je vsem nam še v svežem spominu gospodstvo centralnega bloka iz leta 19H, kakor tudi dosedanje javno in tajno delo novega bloka. Mi vsi se bomo kakor 1. 1914 postavili složno na branik naših s krvjo pridobljenih pravic, ne samo zato, ker to zahteva od nas domovina,	tudi zato, ker je
to sveti amanet naših t	ih sinov, padlih
na bojnem polju, umrlih .rnacijl in na ve-žalili.	Major - invalid Gardič.
Iz notranje politike
: Vladna kriza. V pondeljck 24. t. m. je med prekinjenjem seje narodne skupščine odšel min. predsednik k. Pasic na dvor. kjer je bil pri Ni. Vel. kralju v enourni avdijenci. Ko sc je malo po opoldne otvorila prekinjena seja narodne skupščine, je predsednik skupščine k. Ljuba Jovanovič prebral sledeče pismo ministrskega predsednika: Predsedniku narodne skupščine. Spoštovani gospod predsednik. Čast mi je obvestiti predsedstvo narodne skupščine, da je kraljevska vlada podala demisijo na svoj položaj. Prosim Vas, gospod Predsednik, da izvolite to naznaniti narodni skup-ščinL Nikola P. Pašič. Nato je predsednik narodne skupščine naznanil, da je vsled odstopa kraljevske vlade zaključena seja in da se vrši prihodnja po sestavi nove vlade. Prihodnja seja bo sklicana pismenim potom. Radikali so priredili živahne ovacije ministrskemu predsedniku. —- Demisija vlade je bila naravna in nujna posledica zahrbtnega rovarenja takozvanoga opozicijonalnega bloka. ki je hotel s forsiranjem verifikacije nadalmih radičevskih mandatov povzročiti v notranii politiki preokret, ki bi mogel silno škodovati našim državnim in narodnim interesom. Istočasno pa je g. Pašič s svojo demisijo dokazal, da je NRS država nad vse in da so radikali neustrašni branitelji sedanje državne ustave. Demisija pa bo tudi povzročila, da se razčistilo razmere v demokratski stranki, kjer preti razkol vsled neznačajno politike njenega šefa g. Davidoviča. Ni izključeno, da prelomi dosledni g. Pribičevič s svojimi pristaši vse stike z oportunističnimi Davidovičevci. Vladna kriza bo. kakor izgleda, kratkotrajna in bo rešena v korist države.
: Radičeve! prisegli kralju in ustavi. 24. t. m
je prišlo v narodno skupščino 25 radičevskih po-slanocv. katerih mandati so bili verificirani v navadni skupščini 13. t. m. Poslanci so v prisotnosti mnogoštevilnih žurnalistov in nekaterih poslancev prisegli v roke predsednika narodne skupščine Ljube Jovanoviča na ustavo in zvestobo Nj. Vel. krnim. Skupščinski predsednik je po položeni prisegi kratko nagovoril radičevske poslance z besedami: Morda ni sprejem radi politične borbe tak, kakoršen bi moral biti. Važen je sedanji moment. Skupno hočemo delovati v narodni skupščini. Mogoče pride do razočaranj, toda upam, da bo vaš prihod imel dobre posledice. Radičevski poslanci so pozdravili predsednika z vzklikom: žive! predsednik! — Tako se je zgodilo, kar smo vedno trdili. Radičeve! so doživeli popoln polom svoje politike. Uvideli so, da ne morejo brez Deo-grada in proti njemu storiti ničesar. To je brez-dvomno velika zasluga Narodne radikalne stranke, ki je s svojo dosledno politiko prisilila Radiča h kapitulaciji. To bodo najbolje dokazati dogodki bližnje bodočnosti.
: Demokratsko časopisje zatrjuje, da demokrati niso z Radičem v nobeni drugi zvezi kakor samo v taktični. To da te potrebno, ker sami ne morejo vreči radikalne vlade, čeprav jim pri tem pomagajo klerikalci in spaltovci. Stvar pa je seveda malo drugačna. Ko so demokrati stopili v zvezo z Radičem, so morali pač zatajiti vidov-dansko ustavo, ki so jo santi izdelali skupno z radikali. Demokratska stranka naravno ni mogla zastopati centralističnih smernic v družbi federa-tistov, ki se na ljubo demokratom vendar niso mogli odreči svoji politični ideologiji. To so morali storiti demokrati, ako so hoteli, da jih sprejme Radič s svojimi zavezniki v svoie okrilje. Demokrati so iz samega hrepenenja po oblasti zatajili svoje politične koncepcije in ne v zadnji vrsti svoje nucijonalno stališče. Dolgo časa so demokratski listi zatrjevali, da ima demokratska stranka glavno vlogo pri ustvarjanju opozicijo-nalncgu bloka.' S takim poročanjem so hoteli premotiti svoje pristaše in jim prikriti prave namene bloka. Močno pa so se pričeli pojavljati posamezni glasovi v demokratskem 'časopisju, ki so vsebovali obžalovanje, da sc je Radiču posrečilo, Prevzeti glavno vlogo pri nameravani akciji opo-zicijonalnega bloka. Tako je postal po demo-kratski zaslugi duševni voditelj opozicijonalnega moka človek, ki sedi v inozemstvu, kjer izdaja interese naše države! Politična zgodovina pač ne Pozna globljega padca kake stranke, ki hoče ve-
viu1 a • *<,rž5fvbtvorna<i, istočasno pa sc veže z elejzdnmilu. Kaj takega jc sposobna samo naša demokratsko stranka pod vodstvom Dudi, katerih ideal le oblast, pa ee pri tem propade tudi mvfnva. E, da, težko je biti demokrat!
P Voiv0<,ina ,n Radič. Subotlški list »Nova 1 osla«, ki »simpatizira« z demokrati in katerega mavni urednik jc bil do nedavno orjunaškl vodja. P^e: Radičev prihod v Vojvodino pomeni večjo’ ■evarnost za našo državo nego vsi dosedanji ire-v»x! rr,i in akoD6 naših manjšin. Ta nevarnost je eeja nego je akcija prebujajočih se Madžarov, tr smo imeli proti tem voiskn in mednarodne
sankcije, tločim imamo proti radičevcem na razpolago samo sredstva politične borbe in obrambe. Jugoslovenski narod niti v najbolj kritičnili časih ni imel pred seboj tako nevarnega sovražnika kakor je danes Radič. Ako pomislimo s čisto nacijo-nalnega stališča pojav opozicijonalnega bloka, nas mora navdati blok s skrbmi in nesigurnostjo v lastni hiši. Take obupne politike se ne sme izbrati niti tedaj, ko bi bilo treba vreči najslabši režim. Ta politika je prava nevarnost za našo uacijonalno misel v vseli krajih, kjer smo pomešani z anacijo-nnlnimi elementi.
Kaj hoceio?
V svrlio ilustracije srbskega mišljenja napram raznim separatističnim težnjam, ki so se zadnje čase koncentrirale v »opozicijonalnem bloku«, navajamo pisavo beograjskega »Vremena«, ki je neodvisen list, ki pa zastopa srbsko javno mnenje.
Zopet razvijajo zastavo jugoslovenske demokracije oni, ki so jo nekdaj držali že visoko in radi katerih smo morali trpeti vse zlo, ki smo ga doživeli.
Kaj hočejo ti jugoslovenski demokrati s svojim poravnavanjem vseh teženj: Spahinovih, begovskih in šerijatskih, Ičadičevili republikansko - odpadniških, Koroščevili katoliško - germanskih, pro-tibalkanskih, trgovskih, kmečkih, pravoslavnih — s tradicijami zmagoslavnih borcev in žrtvonoscev. Ali mislilo, da bo naš narod ponovno padel v iluzije, katerili so ga ozdravila razočaranja teli pet let? Ali zgodovina še ni začrtala dovolj globoke in vidne brazde, iz katere se more jasno sklepati, da se danes še ne sme niti poskušati z nepoznanimi računi, ki jih predstavljajo Radiči, Spahe in Korošci? ...
Kakšne so težnje opozicijonalnega bloka?
Spaho zaiiteva avtonomijo Bosne in Hercegovine, v kateri bi bili Srbi majorizirani i,i izpostav^ ijem režimu, ki bi jim bil nasproten. Radi bi poznali Srba. čeprav pripada eni od zainteresiranih strank, ki bi blagoslavljal odcepitev Bosne od našega telesa, kaj šele možnost, da bi bila Bosna v svoji katoliško - muslimanski večini vedno proti nam!
Tudi Korošec hoče avtonomijo Slovenije, kjer jnebiva poseben narod kjer bi mi imeti samo to dolžnost, da ga branimo. In kaj vse hoče Radič! On hoče toliko, da bi zadostovale samo njegove želje kot podlaga za aretacijo brez ozira na zakon o zaščiti države.
In vse težnje, ki jih ii nobena skupina niti z eno besedo ublažila, bi se mogle po blaženem mišljenju naših jugoslovenstvujuščih zbližati v toliko, da bi se mogel iz njih vstvariti delovni blok za spoštovanje zakonov in ustave, za odpravo nasilja in korupcije, kakor pravi g. Davidovič!
So ljudje, ki dosledno verujejo v neumnost množic in katerim ni težko govoriti, da bodo take absurdnosti spremenile mišljenje potom čudežnega vpliva gotovih apostolov, ki obljubljajo več, kakor pa je obljubljal katerikoli Mesija. Sedanji čas ni za Mesije!
Kdo daSa za ve!£kosrbsko idejo?
Ugleden slovenski duševni delavec nam piše:
Poleg hrvatskih separatistov delajo najbolj intenzivno za velikosrbsko idejo slovenski avtonomisti, ki s svoio netaktno politiko pripravljajo največjo škodo slovenskemu narodu. Njiliova vaška politika more povzročiti, da se bo vsak pošten Srb s pravim jiigoslovcnskim prepričanjem proti svoji volji zamotal v ckskluzivistlčno politiko srbskega programa po vzorcu slovenskih avtonomistov.
2c sc oglašajo srbski zastopniki, ki vidijo v »slovenski« politiki napram Beogradu in Srbom pričetek rekonstrukcije predvojne ideje posameznih Srbov To je posledica neresnega slovenskega pri-mojdušanja. Kdo bo trpel, ako izzovejo slovenski avtonomisti vseh struj ožlvotvorjenjc ckskluzivi-slične srbske psihologije, ki ima v sebi vse elemente za akcijo širokih dimenzij? Trpel bo slovenski iiarod, ki ga zapeljujejo njegovi brezvestni voditelji v sovraštvo do onih, brez katerih ni ne »Jugoslavije« in ne »Slovenije«.
Poznejše generacije se bodo čudile, kako je bilo mogoče, da je ostalo slovensko ljudstvo po svojem naciionalnem osvobojenju zasužnjeno v oblasti Hudi, ki so ga s svojo nespametno politiko hoteli izločiti iz državnega edinstva s Srbi in Hrvati.
Ena največjih pogreškov v »slovenski« politiki je pomanjkanje pameti in dalekovidnosti
Dr. 1—t—
„Rad. Glasnik" je edino službeno glasilo NRS v Sloveniji!
Iz zunanje politike.
+ Vlastimil Tušar, češkoslovaški poslanik v Berlinu je umrl 22. t. m. Rojen jc bil leta 1880 v Pragi. Se mlad je vstopil v češko socljaluodemo-kratsko stranko. V dunajskem parlamentu je bH znan kot dober politik. Po polomu avstro-ogrske monarhije je prevzel zastopstvo češkoslovaške republike na Dunaju. Bil je tudi član prvega češkoslovaškega parlamenta. V juliju 1919 jc sestavil drugi koalicijski kabinet. Nova vlada se je sestavila 25. maja 1920, kateri je tudi načeloval Tušar, ki je vodil obenem posle vojnega ministra. Po demisiji njegove vlade mu je bilo ponuđeno posla-niško mesto v Berlinu, ki ga je sprejel. Kot poslanik v Berlinu si je pridobil mnogo zaslug za dobro razmerje med Češkoslovaško in Nemčijo.
+ Umrl je francoski general Maurlee Pclle, znan iz bojev za časa svetovne vojne in organizator češkoslovaške vojske.
+ Izmišljena berlinska »razkritja«. Reakcijo-narni Nemci so si izmislili novo intrigo, ki naj bi služila njibovm namenom, toda to pot so se imenitno opekli. »Berlincr Tageblatt« je namreč poročal o tajnih vojaških pogodbah med Francijo; Češkoslovaško in našo državo. To poročilo so Nemci službeno raztrobili po vsem svetu. Najbolj so se seveda vznemirili Italijani, ker je to že njihova navada. Pariška, praška in naša vlada so la »razkritja« energično demantirale. Poročilo francoske vlade pravi, da je nemško razkritje v vseh točkali popolnoma izmišljeno. Med Francijo in Češkoslovaško obstoja samo pogodba z dne 25. januarja, ki je bila objavljena in predložena Društvu narodov. Isto je izjavila tudi češkoslovaška vlada.
+ Slučajna zmaga. Pri nadomestnih volitvah v angleški parlament, ki so se vršile za westmin-sterski okraj v Londonu, je bil izvoljen za poslanca konservativec Nicolson z 8187 glasovi. Curchill je dobil kot samostojni kandidat 8144, kandidat delavske stranke Brockwel 6150 In liberalec Duckcrs 291 glasov. Nicolson je torej zmagal s slučajno večino 43 glasov.
+ Med Polncarčjem In Macdonaldom se vrši v kratkem sestanek v Parizu. Razgovori med obema ministrskima predsednikoma se bodo tikali samo izvedbe prediogov, ki jili bo stavila komisija strokovnjakov.
+ Volitve v Irancoskl parlament sc vršijo 11. maja.
+ Španski diktator proti delavstvu. Primc de Rivera je razpustil vsa strokovna društva na Španskem.
+ Proces proti patrijarhu Tihonu jc osrednji odbor SSSR cleiinitivno ustavil. Istočasno so spremenili kazen nadškofu Cieptaku, ki je bil obsojen na 10 let ječe, v izgnanstvo.
+ V Perziji se jc pričelo širiti močno republikansko gibanje.
+ Zmede ua Turškem se nadaljujejo. Angor-ski parlament je odklonil člen ustave, po katerem ima predsednik pravico skupščino razpustiti, vsled Cesar je postal politični položaj zelo resen. Pričakuje sc odstop vlade in razpust parlamenta.
Socijalni vestnik.
s Polletno priseljevanje in Izseljevanje. Tekom prve polovice tekočega fiskalnega leta, t. j. od ]. julija do 31. decembra 1923, je bi!o pripu-ščenih v Zedinjene države 499.863 priseljencev. Istočasno se je izselilo iz Zedinjenih držav 44.299 inozcmcev. Te številke ne vključujejo onih Ino-zemcev, ki prihajajo v Zedinjene države na kratek obisk, in tukaj nastanjenih inozemcev, odpo-tujočih začasno v stari kraj. Ako pa jemljemo tudi te inozemske potnike v poštev, je tekom navedenega polletja prišlo v Zedinjene države vsega skupaj 585.199 in odšlt' Iz njilt 120 209 ino-zemcev. Izmed gori navedenih 499.863 priseljencev je 322.828 prišlo Iz Evrope, 13.086 Iz Azije, 779 iz Afrike, 546 iz Avstralije in 162.624 iz drugih ameriških dežel. Priselilo se je 300.265 moških ju 199.598 ženskih; Izselilo 32.472 moških in 11.827 ženskili. Iz Jugoslavije se je priselilo 4039 ljudi in izselilo tja 1127. Kar se tiče narodnostne tabele, jo Južni Slovani navedeni v uradni statistiki v treh skupinah: L Bolgari, Srbi in Črnogorci; teh se je priselilo 1841 in izselilo 1T62. -2. Hrvati in Slovenci; teh se je priselilo 2961 in izselilo le 42. — 3. Dalmatinci Bosanci in Hercegovci; teli se jc priselilo 225 in izselilo 116. V tem polletju ni bil dovoljen vstop 16.985 priseljencem, ki so bili izključeni in so se morali vrniti nazaj; deportiranih pa jc bilo 3307 inozemcev, ki so se že nahajali v Zedinjenih državah. Po narodnosti tc bilo- 1. Bolgarov, Srbov In Črnogorcev 82 izključenih in 35 deportiranih; 2. Hrvatov in Slovencev 78 izklhičenih In 75 deportiranih: 3. Dalmatincev in Črnogorcev 8 izključenih in niliče deportiran.
Zmaga državne misli.
Ljubljana, 26. marca.
Kar je moralo priti, to se je zgodilo. Zmagala je misel državnega in narodnega edin-stva, ki je močnejša od vseh separatističnih teženj najrazličnejšega kova.
Vsakemu zavednemu državljanu je bilo jasno, da je stanje, ki so ga povzročili Koroščevi klerikalci in spaliovci s svojo zvezo z Radičem, katero je »posvetil« tudi vrhovni vodja bivše demokratske stranke g. Davido-vič, nevzdržno in da se mora likvidirati v korist države, ako nočemo pripustiti, da razpade naša s tolikimi žrtvami in s tolikim delom ustvarjena državna tvorba Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ponovno smo pisali, da se bodo v kritičnem trenutku združili vsi pošteni politiki v enotni fronti in sc postavili na branik državnega in narodnega edinstva. To se je moralo zgoditi, čeprav na račun posameznih strank, katerih voditelji so zaslepljeni od napačnega bleska — od neodoljive želje po oblasti, ki jim je več nego državni in narodni interesi. To je morala skusiti demokratska stranka, kjer že od vsega početka ni biio vse v redu. Pristaši državnega in narodnega edinstva, kakor ga zastopa Narodna radikalna stranka, so uvideli, da je dosledno izvajanje dosedanje državne imlitikc v notranjosti edina rešitev skupnega državnega življenja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Med temi je v prvi vrsti demokrat Pribičevič s svojimi somišljeniki, katerim so se pridružili v zadnjem trenutku slovenski demokrati, oni demokrati, ki so vodili cele mesece najodur-nejšo borbo proti edinim zastopnikom državnega in narodnega edinstva, kakoršno je vsebovano v vidovdanski ustavi. Mislimo, da so storili svoj korak iz ljubezni do države in za obrambo sedanjega ustavnega stanja in da jih pri tam niso vodili neodkriti nameni, ki so že tolikokrat škodovali naši konsolidaciji.
Usodepoln poraz pa je doživel opozicijo-naini blok z dr. Korošcem na čelu. Slovenski klerikalci so ponovno dokazali, da jim je država samo sredstvo, s katerim bi radi dosegli svoje separatistične cilje, ki stremijo za razdružitvijo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Da bi dosegli to, so se zvezali z Radičem, ki se poslužuje še hujših sredstev za rušenje naše države. Toda zaman. Zmagala je država, zmagala je državna in nacijonalna ideja velike Narodne radikalne stranke. Morda ni več tako daleč čas, ko bodo spoznali Slovenci, kje je njihovo mesto, ako se hočejo uveljaviti v državi, da sodelujejo za njen in svoj lastni napredek.
Nova koalicijska vlada vstvarjena v interesu države, bo izvajala na podlagi vseh ustavnoparlamentarnih načel in sredstev dosedanjo državno politiko Narodne radikalne stranke. Neuspeh opozicijonalnega bloka je prvi korak k definitivni konsolidaciji države v smislu vidovdanske ustave. Tega sc morajo zavedati vsi, ki so priskočili na pomoč državi.
Slovenci pa, ki so v tej borbi za državo stali za dr. Korošcem, Id jih je zopet izločil iz sodelovanja pri državni upravi, naj obračunajo z demagogi, dokler ne bo prepozno. Zmaga države nad njenimi združenimi nasprotniki kaže jasno pot, kam vodi bodočnost slovenskega naroda.	XX
Vsak član Narodne radikalne stranke čita in naroči „RadikalskiGlasnika!
Naloge NRS
m.
Zunanja politika in naše jugoslovanstvo.
13.	Odobravamo dosledno delo NRS za konsolidacijo države, ker se zavedamo, da je vlada storila vse, kar je pri danih razmerah mogoče, da se država na znotraj in na zunaj utrdi.
14.	Poleg naše zveze s češkoslovaško republiko, ki jo smatramo za temeljni kamen naše zunanje politike, odobravamo tudi z Italijo sklenjeni takozvani rimski sporazum, ki daje naši državi stalne meje na zapadu in prostost gibanja na Jadranskem morju ter otvarja novo dobo v našem razmerju do Italije. Boli nas, da smo v dosego tega cilja morali doprinesti velike žrtve, ki jih Slovenci še posebno težko občutimo. Pozabiti pa ne smemo, da je ta dogovor mednarodnega značaja, ki nam poleg težkih žrtev prinaša tudi dalekosežne stvarne koristi ne glede na to, da je ugled naše kraljevine napram zunanjemu svetu, baš vsled tega dogovora visoko poraste!. Pravice našega naroda ob Jadranskem morju, katere nam v tem dogovoru s strani Italije še niso priznane, mi radikali nočemo pustiti izpred oči, ker imamo trdno voljo, to česar ni bilo mogoče doseči v sedanjem trenutku, z energično in obenem dalekovidno državno politiko, ki temelji na preizkušenih tradicijah velike NRS izvojevati tedaj, kadar se bo naša država toliko ojačila, da bo njena vlada mogla braniti pravice naše zemlje do svobodnega razvoja.
15.	Kakor smo uredili svoje razmerje do Italije, tako upamo, da bo NRS uredila tudi naše razmerje do Bolgarske. Stoječ na stališču, da je dobro razmerje obeh južnoslovanskih držav na Balkanu neobhodna potreba, tako za Bolgarsko kakor za našo državo, si ne moremo kaj, da ne bi izjavili, da slovensko časopisje (o hrvatskem niti ne govorimo) slabo deluje za sporazum obeh držav, ako neumestno in pretirano kritiko pod pretvezo, da gre proti »radikalskemu režimu« v Južni Srbiji, vzbuja v zunanjem svetu mnenje, da je komitska akcija morda vendarle upravičena, pri Bolgarih pa goji napačno misel, da imajo Slovenci in Hrvati glede Južne Srbije drugačne interese nego Srbi. Temu nasproti je treba poudariti, da je postala Makedonija po srbskih zmagah v balkanski in svetovni vojni definitivno naš a. Ako bi Bolgari z nadaljevanjem komitske akcije zanetili na Balkanu požar, ni nobenega dvoma, da bodo za očuvanje te provincije slovenski fantje ravno tako krvaveli kakor Srbi. In še nekaj: če bo naša država tepena v Makedoniji, bomo Slovenci na severnozapadni meji prvi čutili posledice takega poraza. Kajti naša severna meja se bo tisti trenutek zamajala, kadar se bodo v Makedoniji — česar bognedaj — zopet prestavljali mejniki.
16.	Podpirajoč našo narodno vlado v njenem prizadevanju, da napravi konec komitski akciji v južnih predelih naše države, storimo tudi Bolgarom največjo uslugo, ker jih tako napotujemo, naj mesto prežanja na našo zemljo obrnejo rajši svojo pozornost proti Tra-kiji, kjer živi še na tisoče zasužnjenih slovanskih bratov pod turškim gospodstvom. S tem služimo najbolje jugoslovenski ideji. Ju-goslovcnska ideja ne sme biti prazna fraza, kar je danes faktično v ustih demokratskih demagogov.
IV.
Našo razmerje do SLS.
17.	Posebno važnost polaga NRS na to, da se sklene z Rimom tak konkordat, ki bo spravil v sklad pravice katoliške cerkve z interesi države V složnem sodelovanju kato-
v Sloveniji.
liške cerkve in njene duhovščine vidimo pogoj za zdrav napredek in verski mir v državi,
18.	Odklanjamo po demokratih na shodu zaupnikov v Ljubljani v treh resolucijah sprejeta načela v verskopolitičnih vprašanjih, kolikor vsebujejo vmešavanje v izključno cerkvene zadeve.
Cerkev naj bo svobodna ne samo v izvrševanju svojega verskega poklica, ampak tudi v tem, da sama odločuje v stvareh, ki se tičejo njene notranje organizacije — pod pogojem seveda, da pri tem ne trpi državni interes.
19.	Kakor zahtevamo za katoliško cerkev in za vsa druga v državi priznana vero-izpovedanja popolno svobodo kretanja, tako zahtevamo, da se cerkvena oblast ne meša v dnevno politično borbo, ampak enako spoštuje politično prepričanje vseh svojih verskih pripadnikov, da si more vsak svobodno izbirati politične stranke, v katerih hoče delovati. Tudi duhovniki morajo biti v političnih stvareh svobodni kakor vsi drugi državljani Razmere, v katerih si mora naš katoliški kmet ali delavec največkrat priboriti svobodo svojega političnega mišljenja še le s tem, da pride v konflikt s cerkvenimi funkci-jonarji, katoliški duhovnik pa s tem, da pride v konflikt s svojim škofom, so nezdrave. Proti takim razmeram se bo NRS borila toliko časa, dokler ne zmaga to načelo proti Slovenski ljudski stranki, ki v Sloveniji na škodo cerkve in države zastopa temu principu diametralno nasprotne nazore. S tem je naše stališče v tem vprašanju napram SLS* kot klerikalni stranki, dovolj označeno.
(Konec sledi.)
Našim somišljenikom.
Na razna vprašanja naših članov in somišljenikov glede ljubljanskih dnevnikov odgovarjamo tem potom siedeče:
V Ljubljani ne izhaja noben dnevnik na programu naše stranke. »Jutro« je službeno« »Slovenski Narod« pa neslužbeno glasilo demokratske stranke. »Slovenec« je glasilo SLS. Edini nestrankarski dnevnik je »Narodni Dnevnik«, ki je neodvisen političen list in ne zastopa svojih načel na nobenem strankarskem programu. »Narodni Dnevnik« torej ni glasilo naše stranke, kakor neprestano poročajo nam nasprotni listi. Kar piše »Narodni Dnevnik« ni merodajno za politiko Narodne radikalne stranke, katere službeno in edino glasilo v Sloveniji je samo »Radikalski Glasnik«. Zato je dolžnost vsakega našega člana in somišljenika, ki hoče biti poučen o strankinih zadevah, da se naroči na »Radikalski Glasnik«. Kdor pa se hoče in more naročiti na dnevnik, naj se naroči le na »Narodni Dnevnik«, ki se z nami vred bori za politično osvoboditev slovenskega ljudstva iz demokratskega in klerikalnega vpliva.
Radikali, širite lastno časopisje, zato se naročite na »Radikalski Glasnik«!
Radić In Beograd
»Radikalna Omladina« (Vukovar): Od Radića In Hrvatov je odvisno, da topot ne od Mie]« ponuđene roke in da ne prezrejo žrtev. Radić na] zapusti svoje tajne aspiracije in naj pride vi Beograd, da mu pomaga kot predstavniku naš« skupne domovine in ne da ga ruši
Predsednikom okrožnih odborov NSRS.
Predsednik Klavnega odbora NRS g. Ni-’ kola P a š i Ć je poslal predsednikom okrožnih odborov radikalne stranke sledeče pismo: Znana vam je borba, ki jo je pričel opo-rjcijonalni blok v narodni skupščini in v javnosti, ne samo proti vladi, temveč proti cč-lemu režimu, ki temelji na ustavi in pravih Interesih države In naroda. V tej borbi so se zedinile opozicijonalne skupščinske stranke v točki, da zrušijo obstoječe stanje, ki temelji na vidovdanski ustavi, in da v naši državi uvedejo drug red. Zedinile so se stranke z najbolj nasprotnimi programi in načeli z monarhističnimi, republikanskimi in iedcralisti-čnimi, stranke, ki so glasovale za ustavo in one, ki ne samo da niso glasovale za ustavo, temveč zanikajo ustavo, našo državo in narodno edinstvo in ga želijo zrušiti. Tu mislim ua sodelovanje opozicijonalnih skupščinskih strank z radičev cl, ki so s svojim načelnikom v inozemstvu dalje časa pripravljali vse mogoče akcije proti naši državi. V nevarnosti ui samo naša državna ustava in državna ureditev, temveč vse one velike vojne prido-bitve, do katerih je prišel narod za ceno naj-dračjih žrtev. V nevarnosti je naše državno edinstvo, naša dobro začeta notranja konsolidacija države, naš mednarodni prestiž in nate vitina obramba.
Zato Vas prosim, da seznanite s tem stanjem vse svojo organizacije v Vašem okrožju in da jih pozovete, da z agitacijo, s konferencami, zborovanji, meetingl takoj javno manifestirajo svojo solidarnost z vlado in glavnim odborom v obrambo narodnih pridobitev, obstoječega ustavnega stanja, državne moči in edinstva. S tako solidarnostjo radikalov, njihovih prijateljev in drugih strank, ki so za edinstvo naše države, bomo pokazali svojini 'nasprotnikom, da je radikalna stranka voljna in močna, da pomaga državi, da tudi iz te krize izide neoškodovana, da tudi v tej priliki trlumfira narodna zavest in da za drago ceno pridobljene narodne dobrine ostanejo narodu neokrnjene. Ljudstvu je treba pojasniti, kakšne bi bile posledice, ako bi opo-zicijonalnl blok uspel s svojimi namerami. Prosim Vas, da izrazite našim prijateljem moje iskrene pozdrave, da se ravnate po teh navodilih in da mi z obratno pošto potrdite sprejem tega mojega pisma.
Predsedništvo glavnega odbora NRS.
Beograd, 26. marca 1924.
Nikola P. P a š i č 1. r.
Enako pismo je poslal g. Pašič tudi min. n. r. g. dr. Niku Zupaniču kot radikal-skemu prvaku v Sloveniii.
Dopisi.
d Noro mesto. Občinski zastop. Vetiko ie bilo zabavljanje črez novega župana dr. Re-žeka, »Slovenec« mu je posvečal cele kolone. Dolžilo in sumničilo se ga je, da bo partizan, nezmožen resnega dela v blagor mesta. Radikalna stranka v N. m., ki je s svojim predsednikom dr. Gregoričem vedno stremela le po poštenem ob- , činskem gospodarstvu, je smatrala pa ravno dr. Režeka za edino rešitev zavoženega obč. gospodarstva novomeškega, in ni se motila. Ko se je takoj na prvi obč. seji pokazala razdvojenost — ker je hotela seveda zopet politika v ospredjel — je, svest si svoje odgovornosti, povabil župan dr.
R. zastopnike vseh klubov na pomenek in dosegel to — kar se mu je vedno odrekalo — pritegnil je vse stranke in vse sloje ter jih pridobil za pošteno delo v obč. odboru, za delo le občini in meščanom v prid. Strankarstva njegov odbor ne bo poznal. Pozdravljamo ta uspeh mladega našega župana, o katerem smo prepričani, da bo posvetil vse moči blagru svoje občine in ne bo kroni! iz sedanje poti. Ne le mesta z lastnim Statutom — kot je storil to naš mejni Maribor — vsa mesta in sploh vse občine bi morale delati po mar riborskem receptu: vreči iz obč. dvorane politiko in sc združiti v smotrenem resnem delu edino le v korist onih, ki so jih tja postavili. Veseli nas, da je naša dolenjska metropola prva sledila zavednim Mariborčanom, in energični naš župan bo s svojim delom najbolje pariral vse nizkotne napade In sumničenja.
d Iz Zagradca nam pišejo: Odkar imamo električne svetilke po hišah, niso večeri več tako dolgočasni kakor so bili svoje dni Če pomislimo, da stane ena električna luč samo 40 kronic na mesec, moramo biti hvaležni možem, ki niso mirovali, dokler se ni zgradila ob Krki elektrarna. Električna luč je lepa, zdrava in pripravna, a kar jo še posebno odlikuje je to, da ne more zaradi nje nastati požar, ki lahko uniči ljudem vse imetje^ Dognano dejstvo je, da se je število požarov v občinah, ki imajo električno svečavo, zmanjšalo za 50 odstotkov, kar je vsekako velikanskega pomena. — Danes imamo še precej redno poštno zvezo. Svoj čas se je govorilo, da dobimo celo poštni avtomobil, ki bi služil v prevažanje pošto In potnikov med Stično in Žužemberkom. Upamo, da se bo to v doglednem času zgodilo. No. potem se bomo pa res lahko postavili, kaj ne? Sneg je skoraj popolnoma skopnel. — Lesna kupčija se nahaja v nekakem mrtvilu že celih pet mesecev.
—• S pitanimi prešiči smo precej pri koncu. Le tu pa tam bi se še dobil kak debeluhar. Cena jim je zadnji čas nekoliko padla. Posebno lepi so se plačevali po 70—80 kron žive vage.
d Črnomelj. V Loki je umrla nad 101 leto stara vdova Marija Lilek, Id se je do zadnjega zar nimala za vse. Se do lanske jeseni je bila zelo trdna in svoji starosti primerno močna ter je šivala in delala brez očal. Pokojnica je bila koliko« nam znano, pač najtarejša ženska v Sloveniji.
d Trbovlje. V 9. štev. »Radikalskega Glasnika« je bil priobčen dopis iz Trbovelj, katerega vsebina pa večinoma ne odgovarja dejstvom, kakor smo se pozneje prepričale Dopfc je vseboval osebno mišljenje oziroma kritiko, ki pa na podlagi natančnega poznavanja razmer ne drži.
d Rakek. V soboto 22. t. m. se je zgodila pri nas velika nesreča. Devetnajstletni Tone Stržaj jc po naključju ustrelil svojo mater, ki je bila zadeta naravnost v srce. Kako sc je pravzaprav nesreča zgodila, še ni pojasnjeno.
d Iz Murske Sobote nam poročajo o živahni, radičevski agitaciji v Prekmurju. Ta agitacija ima baie svojo zaslombo tudi v Gornji Radgoni. Dopisnik izraža željo naj bi se združile vse nacijo-nainc stranke proti radičevščini, ki jo je treba zatreti v interesu države in slovenskega Prekmurja.
d Iz Opatijo nam pišejo: Kakšno življenje in drvenje je bilo pred leti v tem času v našem mestecu. Prihajali so največji bogataši, dostojanstveniki, državniki, celo kronane glave niso bile redke prikazni med nami. Da so taki veljaki dali domačinom dosti zaslužka je jasno ko beli dan. Prebivalstvo je živelo po veliki večini od tujskega p/ometa, ki je trajal osem do devet mesecev na leto. Zal. da je vse to minilo. Danes ni vrvenja in drvenja po ulicah, iz krasno opremljenih dvoran ne odmevajo godbe zvočni glasovi, utihnilo je petje, .prenehal ples, zamrlo vse veselje. In kakor zamišljeni v nekdanje lepše dni samujejo parki in nasadi. Pristanišče je mrtvo. Nekdaj so parniki prihajali iu odhajali vsako uro, dandanes na jedva enkrat na dan. Prebivalstvu pa se bere z lic potrtost in skrb za obstoj. Da ob takih odnošaiih odhajajo domačini v druge srečnejše kraje, ni pač nič čudnega. Zlasti v Ameriko jih je že dosti šlo in to tudi starejših ljudi. Vse je nezadovoljno, nesrečno. Nas Slovence in Hrvate boli v dno srca.
Pokret Narodne radikalne stranke.
llMaoovnl občni zbor NRS v Šinarju-Sap.
Pb vsestranskem promotri vanju in presojanju našega političnega in materijalnega po-iožaja smo prišli do prepričanja, da je naš siMhi in interes edino v močni politični orga-nizaciti
Zborovalci, ki smo sc udeležili ustanovnega občnega zbora* smo po vsestranskem raz-motrivanju prišli do prepričanja, da je edino močna stranka zmožna zastopati naše interese, Ker je danes NRS v državi posebno za nas Slovence edina stranka, v katero imamo neomajno zaupanje, smo ustanovili krajevne organizacijo in upamo, da bomo potom te stranke mi vsi, ki pozdravljamo pokret NRS v Sloveniji, prišli do naše politične svobode. Težko stališče imamo, ker smo pričeli boj proti elementom, ki so nas ves čas po osvo-bojenju varali in obljubljam nekaj, kar je PO resnem preudarku nemogoče. Prihajamo v vrste NRS in verjemite mi, da bomo vse naše fizične in moralične moči porabili za razširjanje in procvit NRS v Sloveniji.
Sreska konferenca NRS na .Jesenicah.
V	nedeljo 23. t. m. se je vršila konfe-renca sreskega odbora NRS v prostorih hotela Tancer. Udeležili so se predsedniki in Podpredsedniki krajevnih organizacij z Jesenic, Bleda, Bohinjske Bistrice, Kranjske
* gore, Lesc, Ljubnega in Koroške Bele. Konferenci je prisostvoval tudi minister n. r, dr. Niko Zupanič.
Shod NRS krajevne organizacije v Stražišču pri Kranju.
V	nedeljo, dne 16. marca, se jc zbralo okoi 30 članov NRS v gostilni J. Benedeka, ki »o prihiteli tja po 10. maši in poslušali govornike iz Kranja. Prisostvoval je shodu tudi dr. T r e o, ki je v lepih besedah objasnil Program NRS. Iz Ljubljane je prišel minister n- r. dr. Niko Zupanič, ki je govoril o pomeo* NRS v državi. Zbrani člani so z odu-Ševljenjein poslušali vse govornike in oblju-
Skriti NRS med kmete.
Sreska konferenca NRS v Črnomlju.
V nedeljo 30. marca se vrši zbor sreske organizacije NRS za črnomeljski politični okraj, in sicer ob 1. popoldne v prostorih gostilne Weiss v Črnomlju. Predsedniki in podpredsedniki krajevnih odborov NRS iz Črnomlja, Starega trga, Vinice, Bojane, Tribuč, Gribelj, Krasinc-Podzemlja, Metlike in Semiča se vabijo k udeležbi.
— Metlika. V nedeljo 23. t. m. so bili postavljeni novi zaupniki za Drašiče, Božje-kovo, Gradac. Zaupniki so zanesljivi radikalni možje, ki pripravljajo krajevne organizacije v dotičnih krajih. Zanimanje za NRS je veliko, ker so Belokranjci uvideli, da so jih klerikalci s svojimi neizpolnjenimi obljubami speljali na led.
Članom trnovsko-krakovskega pododbora NRS.
Rodni sestanki vseh članov in simpatizerjev bo vsak prvi in tretji torek v mesecu ob
20.	uri v gostilni »Pri Mraku«, Rimska cesta (Prešernova soba).
Prihodnji sestanek bo 1. aprila in drugi 15. aprila.
Udeležba dolžnost.
Z radikalnim pozdravom — odbor.
— Predsednik Mestnega odbora NRS v Ljubljani sprejema stranke v začasni pisarni Mestnega odbora (Wolfova ulica 1. I.) vsak torek in četrtek od pol 11. do pol 13. ure.
Cirkuška politika.
»Zastava« (Novi Sad): V kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev ima Radić svojo hrvatsko republiko. V centralistično urejeni državi ima svoj fedSValistični sabor v Zagrebu, v centralni parlament pa pošlje samo v slučaju potrebe delegacijo, kadar hoče in kolikor hoče. Ravnotako suvereno bo poklical svojo delegacijo nazaj v Zagreb, kadar mu bo padlo v glavo. Vse to se godi pred našimi očmi. In ne samo to. Tem cirkuškim igram gredo na roko celo neki bedni Srbi, ki dajejo Radiću injekcije baš v času, ko sc hoče vsled svojih neuspehov v inozemstvu vrniti domov, kjer bi ga sprejeli razočarani volilci. Gospodje demokrati! Država vam Je hvaležna za »parlamentarno sekcijo hrvatskega zastopstva« v beograjski narodni skupščini in za federalistično igro v dobi vidovdanske ustave!
*
da nam ie ta biser Kvarnerskega zaliva ugrabil zemlje lačni Lab. Laški živeli sc mora istotako boriti in revno životariti v tem mrtvem mestu. A poleg vseh teh nezgod nas tarejo še neznosni davki. Davek je celo od kokoši, od oken itd. Trgovec in obrtnik plača samo od 2 Izložbenih oken in napisa 300 lir davka. Danes ne obratuje nobeno večje obrtno podjetje več, ker je vse stroje odpeljal laški nasilnik, barbar! Takšna je torej usoda Opatije, kvarnerske kraljice, ker ji je slovanski • sovrag iztrgal z vedrega Čela diadem ter jo ponižal in poteptal do tal...
Tedenske vesti.
— Obletnica smrti Matije Zupaniča. Dne
25. t. m. je bila obletnica smrti Matije Zupaniča iz Gribelj na Kolpi, ki je kot vojak srbske armade umrl za domovino dne 25. marca 1917. Letos mu je bil v cerkvi Sv. Vida v rojstni vasi na dan smrti prirejen prvi rekvijem. Blagopokojni M. Zupanič je bil mladenič, slaboten po telesu, ali bil je med prvimi Slovenci, ki so se zavedali svoje patri-jotske dolžnosti, in je stopil pod orožje, ko se je začela svetovna vojna. Drugi dan po odklonjenju avstrijskega ultimata je stopi! M. Zupanič v četo Vojc Tankosiča, ki sc je vtu-borila na Banovom brdu pri Beogradu in varovala savski most. Pozneje je bil odpoklican v železniško službo, a po prehodu skozi Albanijo je stopil na Krfu zopet v srbsko vojsko in odšel (leta 1916) na solunsko fronto, kjer si je nakopal neozdravljivo bolezen in umrl. Pokopan je v Nimesu v Provansi (južno brancosko), kjer mu jc »Domovinska liga« postavila spomenik z ganljivim napisom.
— Nikola Pašič častni meščan Pančeva. Posebna deputacija iz Pančeva je izročila g. Pašiču diplomo častnega občanstva v Pančevu. Mesto Pančevo je imenovalo že 24. avgusta 1023 g. Pasica svojim častnim občanom.
— Sedemdesetletni jubilej dr. Arnošta Muke. Neumorni narodni delavec in glasnik zlate svobode med Lužiškimi Srbi, navdušen Slovan in po speševatelj slovanske vzajemnosti je mož, ki ga visoko čisla in spoštuje ves slovanski svet. Ob njegovi sedemdesetletnici mu kličemo: Živel še mnogo let v srečo in prospeit naših krvnih bratov Ltižiških Srbov!
— Prejemki državnih nameščencev. Finančna delegacija v Ljubljani objavlja:	Po telegrafskem
obvestilu g. finančnega ministra z dne 20. t. m. je izplačati državnim nameščencem za april tega leta iste prejemke, kakor za mare. torei tudi predujem na vse plače v dosedanji višini.
— Na glavni skupščini .lugoslovcnskega sokolskega saveza ie kandidacijski odbor predložil za starosto cnodušno kandidaturo dr. Ravniharja, ki se je pa zahvali" za to mesto. Za starosto je hil per acclamatiotiem izvoljen Engelbert O a n g 1. Skupščina jc sprejeta enoglasno sledečo resolucijo: Vse članstvo opozarjamo ponovno na resolucije skupščin, ki sc tičejo politike rn Sokolstva. Dogodki zadnjih mesecev v Sokolstvu In v političnem življenju pa jasno kažejo, da sc od nekaterih strani vsiljuje Sokolstvu politika ter da se Sokolstvo ponovno vlači v političnem časopisju v čiste politične spore. Delegati odklanjajo vsak poskus vnašanja politike v Sokolstvo ter pozivajo starešinstvo, da stoji pazno na straži za obrambo sokolskih načel, ki se ne morejo v nobenem slučaju izrabiti v nikakršne politične svrhe.
•— Naša vojska šteje 6538 oficirjev, in sicer 2 vojvode, 103 generale. 395 polkovnikov. 569 podpolkovnikov, 745 majorjev, 2074 kapetanov, 1120 poročnikov in 1411 podporočnikov. Narednikov je 3320. podnarednikov 3400, kaplarjev 9530, redovov pa 92.723. V podoficirskih šolah je 2770. v vojni akademiji pa 980 gojencev. Vojna muzika šteje 1570 godbenikov. — V proračunu vojn. ministrstva znašajo stroški 1.491,360.696 Din. Stroški za vpoklic rezervnih oficirjev znašajo 2,784.000 Din. za manevre 9,000.000 Din, za razsvetljavo vojašnic 9,848.870 Din, za vojaško izobrazbo v inozemstvu 1,851.400 Din, za zrakoplovstvo 32,170.000 Din, za prenos posmrtnih ostankov v vojni padlih vojakov pa 1.000.000 Din. Proračun za vojno mornarico znaša 117,109.808 Din, za hidroavijatiko 9,500.000 Din, za nabavo vojnih ladij 25,000.000 Din. Za obmejne čete znaša proračun 31,232.000 Din.
— Tretja obletnica aneksije Primorja. 20. t. m. je ljubljanska akademska mladina priredila pred univerzo manifestacijsko zborovanje, na katerem Je bila sprejeta resolucila. naj se s strani naše
vlade doseže v Rimu, da bo našim rojakom v Italiji zasigurana popolna kulturna, gospodarska in politična enakopravnost.
— Smrt uglednega pravoslavnega svečenika. Minuli teden je umrl v Zagrebu tamošnji arhimandrit Ambrozije Pavlovič. V Zagrebu je služboval od 1. 1870 dalje. Pokojni je bil požrtvovalen in blag svečenik ter jc vžival v vseh krogih veliko spoštovanje.
— Smrtna kosa. V Nišu jc umrl na vnetju slepiča inšpektor pravosodnega ministrstva dr. Hinko Srgolie, brat mariborskega odvetnika dr. Sigoliča. V Nišu se je mudil službeno kot predsednik komisije za razdelitev invalidskih podpor. Pokojni je šel po osvobojenju v Beograd, kjer so ga vsi zelo cenili in spoštovali kot vestnega uradnika in zavednega državljana.
— Zveza duševnih delavcev v Sloveniji se ie ustanovila. Odbor se je konstituiral sledeče: predsednik univ. prof. dr. L. Pitamic; 1. podpredsednik drž. pravdnik dr. I. Jančič; 2. podpredsednik župnik F. S. Finžgar; blagajnik inž. L. Novak; tajnik dr. M. Pivec; odborniki prof. dr. Lončar, I. Laurin. dr. 1. Goričan, A. Lajovic, dr. 1. Pintar in dr. M. Vidmar.
— Kongres pevskih društev se vrši 5., 6. in 7. aprila na inicijativo Zveze slovenskih pevskih društev v Ljubljani. Na kongresu naj bi sc ustanovila Zveza iugoslovenskih pevskih društev kot prva etapa k ustanovitvi vseslovanske pevske zvezo.
— Nagrade za učiteljstvo na ekskurendnlh šolah. Veroučitelji in učitelji na ekskurendnih šolali in začasno nameščene učiteljice ženskih ročnih de! naj predložijo vsaj.do 15. aprila prijave za nagrade. ker se na poznejše prijave ne bo moglo ozirati.
— Za pomoč west!alskim Slovencem se vrši v Ljubljani in Mariboru dinarski dan v soboto
5.	aprila, v drugih krajih Slovenije pa v nedeljo
6.	aprila.
— Roparski umor v Zagrebu. 20. t. ni. ponoči jc bil sredi Zagreba izvršen strahovit umor. V Novi vesi pri Zagrebu jc živel branjevec Dragutin Kolkovič, li kateremu je večkrat zahajal Slovence Avgust Rumpl iz Kamnika, narednik pri inženjer-skem oddelku. Usodnega večera jc prišel Rumpl kot običajno v Kelkovičevo branjarijo, nakar sta ba okoli 21. ure odšla v Jezuitsko utico, kjer je Rumpl zvabil Keikoviea v klet. Rumol ga je udaril naenkrat z lopato po glavi in oddal nanj dva strela iz samokresa. Truplo umorjenega jc skril v predal pisalne mize. katerega jc zabil z žeblji. Nato je šel morilec v Kelkovičevo branjarijo in si napolnil nahrbtnik z raznimi predmeti. Op po! 2. uri zjutraj pa ga je srečal v Zvonarski ulici stražnik in ga kot sumljivega ustavi!. Rumpl jc bil oblečen v plašč umorjenega, spodaj pa ic imel vojaško obleko. Stražniku se je hotel izmuzniti z opazko, češ da ie narednik, nakar je stražnik na-1 povedal aretacijo. Morilec je naenkrat pričel streljati. Prišel ic na pomoč še drugi stražnik, nakar sta oba odvedla s silo morilca na stražnico. Rumpl je spočetka tajil vse, toda drugo jutro je moral pod vtisom raznih dokazov priznati svoj zločin.
— Dekle obsojeno na smrt. V Osijeku je bila obsojena na smrt 21 letna Julija Bako. ki je lani ustrelila svojega ljubimca.
— Nove stavke v Angliji. V soboto je priceio nenadoma stavkati v Londonu 15.000 tramvajskih in 25.000 omnibusnih uslužbencev. Stavkujočim se nameravajo pridružiti tudi strojevodje, ki hočejo proglasiti simpatijsko stavko. Ker ni prišlo na konferenci med ladjedelniškimi lastniki in stavku-jočimi delavci v Southamptonu do sporazuma, so izprii lastniki 100.000 delavcev iz vseh angleških ladjedelnic. V Londonu so pričeli stavkati tudi uslužbenci radio uradov.
— Španska bolezen se je pričela širiti med angleškimi mornarji. Tudi iz drugih krajev poročajo o širjenju te nalezljive bolezni
<5®SP®€S&B"SfWQ.
g Srbska Kmetijska družba. V nedeljo dne 23. t m. je imelo Srpsko poljoprivredno društvo v Beogradu svojo petdeseto redno letno skupščino. Družba je stopi'a v tesnejše stike z glavnim savezom srbskih zemljoradniških zadrug ter je doseglo sporazum s Kmetijsko družbo v Vojvodini, ki je sprejeto v sestav Srbske Kmetijske družbe ter se imenuje oblasni savez podružnice za Vojvodinu. Poljedelsko ministrstvo je nakazalo družbi 65.000 Din za prirejanje poljedelskih razstav, ki so se do sedaj vršile v Cačku, Lazarevcu, Starem Bečeju h) Peči. Lani je imela družba 106 podružnic s 6350 člani. V Prago je odšlo 40 mladih kmetovalcev, da sc Izvežbajo v praktičnem kmetijstvu. Družbmo glasilo »Težak« se tiska v 6000 izvodih. Tiskalo se je tudi več drugih knjig. Dohodki so znašali 3,807.668 Din, izdatki pa 3.586.058 Din
g Srbsko-itatljansko banko so itsfanoviVi v Beogradu z glavnico 200,000.000 Ur.
g Posevki v Vojvodini kažejo ugodno stanje. Ako ne bo slabega vremena se obeta bogata žetev.
g Svilarstvo v Dalmaciji. Poljedelsko ministrstvo je poslalo 10 mladeničev iz Dalmacije na dvomesečni svilarski tečaj v Novem Sadu. TJ gojenci bodo obiskali tudi Francijo. Po jrovratku bodo delovali za razvoj dalmatinskega svilarstva, ki jc radi vojne žeto nazadovalo.
g Nemški državni proračun za leto 1924 temelji na predpostavi, da pridejo zasedena ozemlja zopet pod suverenileto Nemčije. Dohodki znašajo 5.27 izdatki pa 5.71 milijard zlatih mark. Za repar racijska plačila je v proračunu 640 milijonov zlatih mark.
g Za popravo tobačne tovarne v Podgorici je vlada dovolila kredit v znesku 548.00!) Din, g Žitni trg. Cene na novosadski produktni borzi: pšenica 330—332.50 Din, oves 245 Din, koruza 240—259 Din, pšenična moka št. 0 5.50 Dim, št. 6 320 Din.
g Obtok bankovcev znaša po izkazu Narodne banke od 15. t. m. 8 milijard 641.7 milijonov dinarjev, kar pomeni napram 8. t. m. zmanjšanj« za 62.3 milijone dinarjev. Istočasno sc je povečata metalna podlaga od 9.4 milijone dinarjev na 442.4 milijone dinarjev.
Zdravljenje pijancev.
Vaški zdravnik Lhospitalier v Touraine na Francoskem jc iznašel jmsebno metodo za zdravljenje pijancev. Pijancem odvzame nekoliko krvi in jih cepi ž njo. Neposredna posledica tega cepljenja je, da sc alkoholiku zagnusi vsaka alkoholna rrijača in da ne more piti alkohola najma. ; T0 dni. Seveda je treba potem pijanca zopet cepiti, kar ni ravno prijetno za pacijenta. Odjemanje krvi povzroča namreč nerazpoloženje in ovira zdravljenje. Zato odvzame zdravnik naenkrat krvi za 8 injekcij in jo slirani v steklenicah. Lhosjritaller je zdravil do sedaj na ta način 16 oseb in sicer v starosti od 30 do 70 let. Več od njih je popolnoma ozdravelo, nekateri tako temeljito, da s» dobili colo njihovi rdeči nosovi zopet normalno barvo.
CiRanL
Rene Le Conte priobčuje v »Mouvcment Geo graphique« zanimiv članek o ciganih, katerih število ni mogoče ugotoviti, katerih pa ni več kot en milijon. Precejšnje množice ciganov živih) v podonavskih in balkanskih deželah. Preganjanje ciganov se je pričelo s špansko inkvizicijo. Vsi narodi so jih preganjali, samo Češka, Rusija im Turčija so jim dovolile malenkostno prostost Mnogo ciganov je bilo zasužnjenih na Poljskem, v Avstriji in drugod ter so postali lastnina raznih knezov. Kmalu potem (v 1. 1837, 1844. 1855) pa so bili osvobojeni. Cigani imajo več absolutnih poglavarjev, ki živijo v Bolgarski in Rusiji, toda vsaka rodbina ima svojega starešino. Cigani se delijo v trf velike skupine: nomadi, ki varujejo tradicijo ctganstva in so čisti zastopniki svojega plemena; stalni prebivalci v krajili, ki so si lih sami zbrali In napol nomadi, ki prebivajo v slabili časih v določenem središču. Ciganom ie treba šteti zaslugo, da so seznanili zapadne evropske narode z zdraviliško lastnostjo nekaterih rastlin in da so obogatili folkloro in muziko. Splošno pa so znani kot »čarovniki«, ki nas nadlegujejo s svojimi copernijami.
Najstarejša ženslta v Nemčiji.
Nobena ženska ne želi v svoji mladosti, da bi bila kdaj najstarejša med starimi. Koda ena mora pač biti vedno. Tako tudi v Nemčiji. Ta ženska je Jera KObbelcr, vdova v V/afberbergu ter je stara 107 let. Torej ic Napoleonova sodobnica. Kakor poroča »Kblnischc Volkszeitung«, le starka še precej močna In ne potrebuje nobene nege. Mnogi bi radi vedeli. Če ie starka j)ila vino sploh, kako je dosegla visoko starost. Nalbr/e bodo po-tem ponavljali, da ie vstajala zjutraj ob. štirih, da je jedla malo mesa, da je pila samo čisto vodo, pi .<)'i ■ in da se ic kopala ledeno mrzil \odl. To pripovedujejo vsi stari ljudje, pri tem pa se skrivoma smejalo. Sicer pa vemo. da more postati človek zelo star brez posebnega samoza-taievanja, kar so dokazali madanic Pompadomr, Ninon de L’Enclos, Henrik Vlil.. Ludvik XV. te drugi!	_____________
Javno mnenje ustvarja časopisje. Množice verujejo to, kar jim sugerira časopisje. Zato podpirajmo in razširjajmo le lastno čisoplsje, da bo naše prepričanje tudi prepričanje javnosti.
C. M. Lmimann — Kao ul Blgot:
Skrivnostna snov.
(Roman.)
(Nadaljevanje.)
Na noki cesti jc gologlav pastor v dolgi črni suknji skušal zadržati bežečo množico. Govoril je v imenu Boga Maščevalca, ki so ga utrudili grehi sveta in naznanjal je njegov konec. Propovedoval je, naj vsakdo gre v sobe in so pokorava božjim zakonom. Včasih jc njegov glas obvladoval šum množice:
— Gospod Bog se je utrudil! Njegova kazen pada na svet. Gadji rod bo poginil. Naj bo ime Najvišjega češčeiio v njegovi jezi! Vi pa, množica grešnikov z zamašenimi ušesi, iditc vase. Trkajte si na prsi in padite na kolena, mesto da bežite, da si rešite svoje žalostno življenje, ki ga bo enkrat le dohitela njegova jeza. Cas je pretekel! Cas je pretekel!
Toda množica je divjala mimo in v svojem begu potegnila slednjič tudi pastorja seboj. Našli so ga pozneje zunaj mesta vsega razcapanega, eno oko mu je. viselo na lice in bil jc čisto blazen.
Avijoni, ki so odpotovali iz VVashingtoua. da poiščejo sovražnika, so dospeli sleduiič pod temni oblak. To pa jc bila napaka, ki so jo drago plačali: vsi so sc vneli in padli goreči ali v jezero, ali na njegovo obrežje.
V mestu ostali prebivalci, ki so se poskrili pod zemljo, so si zvečer upali za trenutek na prosto in v grozi so videli, kako se dviga iz jezera velikanska sopara in tvorila nad njim oblak, ki je pa naglo izginjal. Od tedaj naprej pa je bilo nemogoče, se manj kot eno miljo približati pasu. nad katerim je divjalo neurje.
Drevesa so se užigala kot ogromne baklje in plamenela v noč. Hiše so se zapalile in požar se je širil naprej, čez dva dni je začela voda jezera vreti in nato je zelo naglo izpuhtevala. Prostrana vodna gladina je izginila. blato na dnu se je pokazalo in začelo režati kot zemlja, ki jo že dolge tedne žge vroče soince.
Pozneje so rabili več kot leto dni za popravo naprav in polnitev jezera.
Zemlja, ki ni bila več namakana, je postala nerodovitna in bila samo še puščava, v kateri so sc potikale žejne živali in ljudje. Tri dni po svojem prihodu jc oblak izginil v teku noči.
Toda nad Zedinjene države je prišla še druga nesreča. V Texasu so začela goreti žitna polja, plantaže bombaža v obsežnosti več milj in petrolejski vrelci.
Nato jc prišel kratek oddih, za časa katerega so Radžisraki sporočili, da dajejo rok štiriindvajsctili ur; če ta preteče, bo ves New York uničen.
In Zedinjene države so premagane plačale.
V. Tu pride mlada dama.
Neko jutro je Escander kot po navadi prišel v ministrstvo notranjih zadev, da zve dnevne novice. Sel je skozi mali čakalni salon in stopil k uradniku, ki je sedel v predsobi šefa kabineta.
Ko je ta pošteni rnožak zapazil novinarja sc je nasmehnil. Dvignil se je in izginil za trenutek skozi vrata. Ta trenutek pa je Escandru zadostoval, da je s svojim pogledom ošinil ljudi, ki so čakali, da pride vrsta nanje. Bili so to navadni obiskovalci: prosilci, kandidatje za obljubljena, a nikoli oddana mesla, pomilovanja vredna množica, kateri se jc poznala revščina. Med njimi pa ie bila gospodična, ki ie zbudila Escandrovo zMimaiiie.
Stala je i>oleg okna. Bila je velika in vitka kot grški kip, v katerem se harmonija oblik združuje s harmonijo kretenj. Njene oči so bile živahne, razumne in malo melanholične. Imela je bled, miren obraz in krasne, goste in mehke črne lase.
— Kaj vraga išče tukaj ta dama? Ali prihaja prosit? se je vprašal novinar; toda ni imel časa staviti si še eno vprašanje, kajti uradnik je odprl vrata in mu pomignil, naj vstopi.
Reporter je vstopil, vrata so se zaprla.
— Dober dan. dragi moj, mu je dejal šef kabineta.
— Dober dan. d’ Auria, mu je odvrnil Escander; kaj je novega?
-	Nič; same nezanimive stvari.
Escander si je zabeležil nekaj malenkosti, potem pa, ko jc bil končal, je dejal:
— V čakalnem salonu čaka krasna mlada | dama.
Menda je to moja blaznica.
— Katera blaznica?
— Ženska, ki trdi, da pozna izvor skrivnostne moči Radžisrakov. To je že najmanj stota oseba, ki nam ponuja za različno ceno sredstvo za uničenje strašnih sovražnikov.
— Zanima me, videti to blaznico, ali vsaj vedeti, če je to gospodična, ki je v čakalnici.
— Nimam vam ničesar odreči; videli jo boste, a samo pod pogojem, da je ne boste čakali pri izhodu.
— Dobro.
— Ugodim vam.
Sef kabineta je pritisnil na gumb in dejal uradniku, ki je vstopil:	.
— Privedite gospodično Germaine Lau-ličre.
Escander si je stenografično zabeležil
ime.
Vrata so se odprla, mlada dama je vstopila.	i
— Vi ste gospodična Lauričre? jo je vprašal šef kabineta in ji ponudil sedež.
— Da, gospod, je dejala mlada dama v zadregi, a vendar odločno: toda hotela bi govoriti z gospođom ministrom.
— Oprostite mu, gospodična, ie dejal d’ Anria z ironijo, ki ni ušla Escandru, toda preobložen je z delom in naročil mi je. naj vas sprejmem.
fiermame Lauriere ie odkimala z glavo, kot da bi to obžalovala, potem pa se jc vsedla na stol. ki ji ga je ponudi! šef.
Brez besede je d’ Auria prožil roko Escandru, Ta je razumel, da jc to uljudna odslovitev. Pozdravil je gospodično in odšel.
Toda novinar je bil preveč spreten in pameten, da bi spustil iz rok možnost kateregakoli nornčila.
Če ie blazna, tako si je mislil, bo dnevna novica, deset vrstic zadostovala, če je kni resnega, bomo videli. Počakam.
šel ie v drevored, ki vodi na trg Beau-veau in se sprehajal kadeč cigareto. Ni čakal več kot dvaiset minut.
Gospodična sc ie prikazala, tnalo rdeča, in korakala hitro. Escander jo je pričakoval: ko ie bila korak nred njim. se je odkril.
— Gospodična Germaine Lauriere, jc dejal.
Da. gospod, je odvrnila vprašana
dama.
-	Ali mi hočete dovoliti, gospodična, da vas prosim za trenutek pozornosti. Ravno-
kar prihajate od gospoda d’ Aurie, kabinetnega šefa ministra notranjih del. Prišli ste, da mu javite zelo važno stvar.
Dekle ga je gledalo vse začudeno.
— In čeprav je bila zadeva važna, se vatu je šef kabineta, ki je sicer dober dečko, zahvalil za dragocene dokumente, ki ste mu jih prinesli in vas je odslovil, rekoč, da vas bo že pismeno obvestil.
— Toda gospod...
— Ali ni bilo tako?
Dekle je klonilo glavo.
— Nikar ne mislite, da sem čarovnik, gospodična, prosim vas, je dodal reporter smehljaje, jaz poznam to hišo; to se vedno godi na ta način in se ne da spremeniti. Sedaj pa dovolite, da se predstavim: imenujem se Paul Escander in sem poročevalec pri časopisu »Le Monde«.
Pri teh besedah je dekle dvignilo oči.
Ime tega časnikarja je bilo znamenito, svetovno znano. Germaine je poznala moža in njegovo delovanje, gledati ga je začela z večjim zaupanjem.
• — Dovolite, da vas malo pospremim? Nekaj mi pravi, da bi mogla midva skupaj spremeniti površje sveta.
Dekle je privolilo, kajti občutila je skrivno potrebo, zaupati kornu bolest, ki so ji prizadeli s takšnim sprejemom, kakor ga je ravnokar doživela.
Escander jo je vodil ju> aveniji Marignjr proti Champs-Elysees in ves čas govoril.
— Mladi ste, gospodična, odpotovali ste z zaupanjem v srcu in po pravici ste si dejali, da vam bodo kot imejiteljici skrivnosti hvaležni, če jo izdate, in če tudi prinese le malo luči v temo, v kateri tava človeštvo. Toda stvari so se vršile drugače in sprejeti ste bili kot vsi drugi, kateri motijo svetega Birokracija, ki čepi v prahu. Da se zbude ti ljudje, je treba samo enega sredstva in sicer vedno istega: vzdigniti hrup, razburkati javno mnenje. Kdo more to bolje storiti kot časopis? če imate kaj resnega povedati, če je korak, ki ste ga storili, opravičen, potem, gospodična, vam stavim časopis »Le Monde« na razpolago.	t
Germaine Lauriere tega ni natančno razumela, vendar jo je pa prepričala ta odkritost, in s svojo bistroumnostjo je Escander to takoj zapazil.
— Ali se vam zelo mudi, gospodična?
—• Ne, imam časa do večera. Odpotujem ob šestili z vlakom v Provins.
— To je kot za nalašč, si je mislil Lscau-der, na glas pa je dejal: Kmalu bo poldne in ob tem času imam, če me neprijetni dogodki ne zadržujejo, neprijetno navado, da grem obedovat in priznati vam morarn, da Radžisraki gotovo isto delajo. Napravili mi boste čast in veselje in kosili z menoj. O, prav skromno, in tedaj bomo mogli varno govorili o tem, kar vas je privedlo v Pariz.
Germaine jc bila zelo prosto vzgojena; vedela je, da mlada dama sme sprejeti tako povabilo s strani dobro vzgojenega gospoda. Sicer jc pa zaupala temu možaku z odkritim pogledom.
— Sprejmem, je dejala. Morda vas j« sama Previdnost privedla na moja pota.
Dvajset minut pozneje sta oba sedel* za malo mizo v restavraciji na Champi Elysees. Tu so Escandra poznali in inu dobro stregli: sestavil je okusen obed iti mlad* dama mu je delala vso čast.
Ko je bil led popolnoma prebit, je začel* Germaine govoriti.
(Nadaljevanje sladi.)
Lastnik: Konzorcij »Rad. Glasnika«.
Urednik: Ivan P o d r ž a i.
Ddij. urednik: Ivo Kisovec.
Tiska »Zvezna tiskarna«
m
)
)
)
)
e
9
e
m
m
)
)
)
)
)
>
>

)
)
)
)
)
)
)
m
SPLOŠNA KNJIŽNICA
Hro^t.	VeaL
St. 1.	I. Albreht: Kanlena gruda, izvirna povest,	104 str	.	Din	12-—	Din 17-—
.	2.	Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest,	181	str.	.	.	,	16—	.	221—
„	3.	I. Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej.,	105	str.	„	121—	.	17 —
„	4.	Cvetko Golar; Poletno klasje, izbrane pesmi,	184	str.	„	20-—	„	26 —
„ 5 Fran Milčinski: Gospod Fridolin Žolna in njegova
družina, veselomodre črtice 1., 72 str............ „	8 —	.	13 —
„ 6. L. Novdk: Ljubosumnost, veseloigra v 1 dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 45 str............................. „	6 —	„	11 -
„ 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str.........................................12—	. 17 —
.	8.	E. Gaboriau: Akt 6tev. 113, roman, poslov. E. V ,	536	str.	„	22'—	.	28-—
„	9.	Dr. Fr. Veber: Problemi sodobne filozofije,	347	str.	„	24—	„30 —
„ 10. 1. Albreht: Andrej Ternouc, relijefna karikatura, 55 str „	6'—	„ 11 —
.11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična
povest v 4 slikah, 84 str........................ .	„ 12 —	„ 17'—
.12 Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v
4 dejanjih, 91 str................................. „ 12'—	„ 17-—
„ 13 V M. Garšin: Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil U. Zun, 112 str......................................10 —	„	15 —
„ 14 Dr Karl Engliš: Denar, narodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris,	236 str.......................26 -	„	32 —
, 15. Edmond in Jules de Goncourt: Renče Mauperin, roman, prevel P. V. B,, 239 str............................ „	15 —	„	21 —
, 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str............. „	15 —	„	20 —
. 17. Prosper Mčrimče: Verne duše v vicah, povest, prevel
Mirko Pretnar, 80 str ....	. .	. ........... „	9 —	„ 14 —
. 18. Jarosl. Vrhlick^: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v 1 dejanju, poslovenil dr. Fr Bradač, 47 str. .	„	6'—	„	11’—
„ 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka
v 5 dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str...... .	16-—	„	22’—
. 20. Jul Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman.
iz čeSčine prevel dr. Fr. Bradač, 154 str. .	  „	14* -	„	20'—
„ 21. Frid. Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73str.	„	8 —	.	13‘—
„22. L. N. Tolstoj: Kreutzerjeva sonata, roman, poslovenil
Fr. Pogačnik................... ...................... 14'—	.	20 —
„ 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, posl. C. Golar, 60 str.	„	9'—	„	14'—
Znanstvena zbirka (veliki S" format)
St. 1. Dr. L. Čermelj: Boškovičev nauk o materiji — prostoru — času v luči relativnostne teorije, 52 str.	„	16—	„	23 —
Za vsak zvezek je računati po Din —‘80 poštnine in odpravnine.
Mila sprejema: Zvezna knjigarna v Ljubljani, Marijin trg 8.
(
(
(
(
(
(
(
(
(
/
1
(
(
(
(
(
(
9
e
m
©
9
(
(
(
(
(
(
(
(
(
«
9
m
M W
Jadranska Banka yjepMi
Centrala (začasno) Ljubljana.
Delniška glavnica: Din 60,000.000— Rezerva Din 32,515.000•—
		Podružnice:		
Beograd		Jelša		Metković
Bled		Jesenice		Prevalje
Cavtat		Korčula		Sarajevo
Celje		Kotor		Spiit
Dubrovnik		Kranj		Šibenik
Ercegnovi		Ljubljana Maribor		Zagreb
				
Naslov za brzojave: JADRANSKA.
Amerikanski oddelek. = Potniški urad.
If-IOZEMSEĆA ZASTOPSTVA: ITALI3A: Banca Adriatica. Trst. Opatija, Zadar. AVSTBDA: Adriatische Bank. Dunaj. 3UZNA AMERIKA; BANCO TUGOSLAVO DE CHILE: Valparaiso, Antofasasta, Punta Arenas, Puerto Natales, Porvenir.
AEILACI3A: FRANK SAKSER STATE BANK. Cortlandt Street 82. New-York City.
• •••»•••• •••*•••■ ■•••••»• *••••••• »*•••••• •••••••• ••••••••	•••••••• «••••••• •••••••• <•••«••••«•••••• •!••••••• •
: Banka ima prvovrstne zveze v vseh slavnih mestih 1 :	s^eta in se peča z vsemi bančnimi posli. j
Najcenejše nove In rabljene
pisalne stroje
v špedlalnl mehanični delavnici za popravo piaatnM, računskih, razmnoževalnih In kopirnih stroiev.
Ludvik Baraga, Ljubljana,
Šeienbursova ulica 6.H.
Barvne trakove, karbon—indigo papir ter vse druge potrebščine. Pisarniška oprema vedno v zalogi.
Brata Pohlin a. dr.
tvornica vlasnic, kljukic, rintic 9$ 3	za čevlje, kovinastih gumbov
TVVVVVVVVTVVT	*• *• <*•
Ljubljana poštni predal št. 126.
Sproiema vsa naročila, ki se takoj in v vsaki množini izvršujejo. Zahtevajte vzorce in cenik. Pri večtih naročilih popust.
Prvorazredni moderni brzo-pisalni stroj.
STOEHER RECORB
Vrhunec finomehanike. Zastopstvo Lud. Baraga, Ljubljana,
Šslenburgova ulica štev. 6/1.
V9o!fova ul. 1
TTlarijin trg 8
'M,
Izdeluje vsakovrstne tiskovine, knjige, brošure, poslovne knjige, bloke, note, tabele, vstopnice, razglednice, naročilne knjižice, lično, hitro in po konkurenčnih cenah
Sar,*?
Modema knjigoveznica.
•••••••••••••••••••»••••••S*«

Brzo - brzo
no vlak v Celje v veletrgovino R. Stermeckj, kjer kupite letos
sukno
za moške in volnene za ženske obleke, parhent, belo, pisano in rujavo pli.tno, kakor tudi vso drugo manufakturno robo po čudovito nizkih cenah V lastnem interesu se vsakemu priporoča, da enkrat poskusi kupiti v veletrgovini
R. STESmgCSCl, CELJE.
Trgovci engros-cene.