Poštnina platana ¥ gotovini. Izhaja VSak četrtek. Poaameina itevIRca stana 1 Wn> Št. 13. V Ljubljani, dne 27. marca 1924. Leto n. R A Dl k A L J"K! C,L A SN/K OQQAN NARODNE RADIKALNE J’TRANlćE. — Naročnina: celoletno Din 25, polletno Din 12, četrtletno Din 7. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Wolfova ui. l/l. Borba za državo. Ponovno smo že povdarili, kaj in kakšen jc cilj takozvanoga opozicijonalnega bloka pod vodstvom Stjepana Radića, ki ne priznava naše državne ureditve in naše državne ustave. Cilj, ki ga zasleduje, je označil Radič sam v zadnji številki svojega lista tako-le: Mi Hrvati hočemo kot kmečki narod svojo kmečko državo in svojo kmečko vlado v Zagrebu. Kakor hitro vržemo Pašiča in radikale, moremo doseči ta svoj cilj. Radič je hotel s pomočjo klerikalcev, spahovcev in Davidovičevih demokratov razcepiti našo državo, ki so jo ustvarili Srbi z nadčloveškimi žrtvami in katere ustanovitev je sankcijonirala enodušna volja Slovencev in priznanje vseh treznih Hrvatov. Ustvarili smo si enotno državo, v kateri so popolnoma enakopravna vsa tri plemena. To seveda ni všeč staremu avstrijsko-habsburškemu hlapcu, zagrebškemu »kmetu« Radiču in njegovim trabantom, ki so uvideli, da ne bodo mogli rovariti, kakor hitro pride do točnega izvrševanja državne ustave, ki garantira vsem Slovencem, Hrvatom in Srbom enake pravice v javnem nacijonalnem in političnem življenju, na kulturnem, gospodarskem in socijalnom polju. Radič, ki ne priznava ne države in ne ustave, pa se kljub temu poslužuje ustavnih pravic, zakonov in naredb, ki jih izkorišča in zlorablja z dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi, da bi dosegel svoj cilj — zrušitev naše skupne države. Že to dejstvo, da more Radič delati po svoji volji, priča o liberalnosti naše ustave, kajti povsod drugod bi bil človek z Radičevimi metodami že davno tam, kjer so vrata brez kljuk! Radič priznava sam, da so mu na potu samo radikali, ki ovirajo s svojo dosledno načelno politiko njegovo »delovanje«. Zato je treba po avstrijskem geslu »z združenimi močmi« vreči vlado, ki jo zastopajo v teh resnih časih radikali, katerim je ohranitev državne skupnosti in konsolidacija notranjih razmer več nego vse drugo, ker je to sedaj najpotrebnejša življenska zahteva naše mlade države. Iz Radičeve izjave se vidi vse zlo, v katero hočejo spraviti Davidovič, Korošec in Spaho našo državo. Vidi se nevarnost njihovega paktiranja z Radičem, čeprav imajo imenovani vsak svoje lastne namere. Najmanj, kar more zadeti našo državo kot po- sledica tega paktiranja, je poostritev naših notranjih političnih razmer. Paktiranje opozicijonalnih skupin z Radičem pomeni neumevanje svobodnega državnega življenja, kajti Radiču udinjane stranke podpirajo le njegovo nezmiselno politiko in mu pomagajo pri njegovem proti-državnem početju. Ako je Radič do sedaj rovaril proti interesom države indirektno in zakulisno, potem je njegova sedanja akcija direktno in odprto delovanje proti državi, kar more povzročiti neznosno stanje, ki bi škodovalo predvsem interesom našega naroda. Radič ne skriva svojih načrtov in svojega cilja. Noben zaveden državljan se ne protivi prihodu radičevskih poslancev v narodno skupščino. Nasprotno sc mora vsak veseliti tega dokaza zgrešene politike. Toda ako Radič že naprej grozi s svojimi načrti, ki so v diametralnem nasprotju s politiko državne skupnosti in plemenske enakopravnosti, potem mora vsak pošten državljan obsoditi one, ki mu dajejo s svojim ravnanjem upanje, da se bodo mogli kdaj oživotvoriti njegovi naklepi. Nihče ni branil Radiču in njegovim so-izvoljenim poslancem sodelovanja v narodni skupščini. Tudi vabil jih ni nihče. Državni interesi so zahtevali, da se jih pusti v miru, dokler se ne prepričajo sami, da njiliova abstinenca ne povzroča nobenemu skrbi. Sami so morali priti do prepričanja, da je v naši državi izključena vsaka politika izven in proti Beogradu. Da so ostali Davidovičevi demokrati zvesti svojim načelpm, ki so jih svoje-časno proglasili za istovetne z načeli politike državnega edinstva, da se klerikalci niso poslužili nestalnega političnega značaja g. Da-vidoviča, ki je v imenu klerikalnih in muslimanskih separatistov pričel vabiti Radiča, bi prišlo do tega, da bi radičevci uvideli ničev-nost svoje borbe proti državi in bi dobro čutili, da smatrajo vse politične stranke Radiča kot veleizdajalca, s katerim so izključene vse politične kombinacije. To bi se moralo zgoditi v interesu države ne glede na to, ako imajo posamezne stranke svoje posebno stališče z ozirom na podrobnosti notranje politike. Radičevcem na koncu vseh koncev ne bi preostajalo drugega nego priznanje države ter bi prišli v skupščino, da se tam legalnim potom borijo za svoje zahteve, ako so utemeljene. Gosp. Davidovič bi si mogel prihraniti težko odgovornost, ki ga čaka pred narodom in zgodovino. Mogel bi zaključiti svoje eventuelne državniške sposobnosti častneje za državo in zase! Toda g. Davidovič, ki ga vodi poleg nestalnega političnega značaja tudi nenačelna mržnja do radikalov, je imel pred očmi samo — padec radikalne vlade. Ako so državniške sposobnosti g. Davidoviča osredotočene samo v tem, potem pač ni nobene škode, Čc izgine čimpreje iz javnega življenja. Gosp. nemogoče načine, kako bi prišel do oblasti, se je kot zadnje pomoči spomnil človeka, s katerim bi on kot sodelavec pri ustvarjanju državne ustave ne smel zamisliti nobenega pakta. Radič se je seveda razveselil Davido-vičeve roke, ki mu je bila ponuđena v trenutku, ko je računal na nemško in madžarsko pomoč, da ustvari v državi razmere, ki bi nas stale mnogo gospodarskih in političnih žrtev. Kljub temu, da straši Radie s svojo zagrebško vlado in da mu pomaga strašiti g. Davidovič, v katerega ima Radič po njegovi lastni izjavi »popolno zaupanje«, kljub separatističnemu klerikalnemu in muslimanskemu privesku, se ni treba bati nobenemu poštenemu Srbu, Hrvatu in Slovencu. Najmanj pa se bojimo mi radikali, ker smo prepričani, da bo ravno politika opozicijonalnega bloka pomnožila naše vrste in da se bodo približali Narodni radikalni stranki vsi oni Srbi, Hrvati in Slovenci, ki iščejo vsestranski razvoj svojega naroda v državnem edinstvu. Mi gremo zavedno svojo pot naprej, ker se zavedamo svoje .moči, ki bo znala preprečiti vsako nevarnost za državo. Prepričani pa smo tudi, da ne bodo dobili državne oblasti oni, ki hočejo iz strankarskih in še slabših interesov uničiti to, kar smo dosegli s skupnimi žrtvami. Naših načel, ki jih priznava velika večina našega naroda, ne more in ne sme omajati noben Radič! XX Skrajni čas. »Straža« (Osijek): Skrajni čas jc, da se napravi konce Radičevi predrznosti in da izvestni politiki prekinejo enkrat za vselej s takimi kombinacijami, kakršne se je topot po sl užil g. Davidovič, ko je pozval na pomoč Radiča. Vsi oni, ki so do sedaj to poskušali, so prišli do prepričanja, da se z Radičem ne more delati Mi pa pravilno, ne samo da se ne more, ampak s tem človekom se sploh nihče nc hi smel spuščati v pogajanja in kombinacije. Radič se je pokazal za časa vojne v pravi stiki. Simpatiziral ic z Nemci in Madžari. Radič išče še danes pomoči pri naših Madžarih in Nemcih, da bi z njimi vred zapovedoval nam Srbom, Hrvatom in Slovencem, ki smo z ljubeznijo delali na to, da se ujedinimo is da ustvarimo to državo, katere Radič noč*. Država nad strankami. V vprašanju našega narodnega edinstva v KVC7.1 7. državno ureditvijo, ki je najbolj v skladu s tem edrnstvom, so sc pričeli prvi spori še na Krfu I. 1917 ob priliki razgovora o znani krfski deklaraciji. Velika ideja narodnega edinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev, ni mogla prodreti v sredine z lokalnimi vidiki in ki so leta in leta živele v okoliščinah, ki so Izključevale misel na državno samostojnost južnih Slovanov. Poleg tega je bila Ideja hrvatske države napram madžarski vrhovno avstrijski državi preveč močna, da bi se mogla brez vsega pomiriti., z močnejšo in širšo kon-cepcljo neodvisne srbsko - hrvatsko - slovenske države. Zalo so se na Krfu pojavile bojazni in zahteve po ohranitvi zgodovinskih či-njenic, zato se je pojavila tudi najbolj nesimpatična zahteva o garancijah za Hrvate in Slovence proti namišljeni srbski hegemoniji. Ta odpor sc je pojavil v še ostrejši obliki v borbi Jugoslovanskega bloka proti srbski vladi. Ta borba je trajala od julija 1917 do decembra 1918. V tej borbi so izvestni srbski politični krogi iz posebnih strankarskih ciljev stali na strani Jugoslovenskcga odbora in ga podpirali pri njegovih partiknlarističnih in dualističriih težnjah. Ti krogi so povzročili, da je prišlo do znanih ženevskih sklopov. Ženevski sporazum je trajal tri dni, nakar je odstopil svoje mesto realnemu, nacijonalncmu in zgodovinskemu pojmovanju edinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev. To pojmovanje ie dobilo svoj izraz v proklamaciji popolnega ujedinjenja 1. decembra 1918. Ta proklamacija pa ni razorožila onih, ki so neprestano živeli v idejah garancij; paktov, meja in avtonomij. Prevladovala je stara mentaliteta iz časov, ko je bilo treba braniti narod pred tujo upravo. Ta mentaliteta prevladuje tudi sedaj, ko je celokupna usoda ujedinjene-g? naroda odvisna samo od njegove uvidevnosti. Ta mentaliteta pa ni mogla zadržati naravnega razvoja življenja v edinstvu in solidarnosti. Izgubili smo dve leti s pripravami in borbo za ustavo, In vendar smo dobili ustavo. Po sprejetju ustave se je pričakovala doba aktivnega dela pri izvedbi osnovnih državnih zakonov, toda tudi to se ni moglo vse storiti. Koncem 1922 se je inscenira] zagrebški kongres, katerega uspeh je bil prelom radikalsko-demokratske koalicije. Koncem 1923 in v začetku 1924 se je pričel organizirati blok upo-zicijonalnih strank s Stjepanom Radičem na čelu ter se skuša vreči radikalna vlada, da bi se s tem onemogočila politika državnega in narodnega edinstva. Ljudje, ki so blizu g. Davidoviča in g. Veljkoviča, pravijo, da so oni gotovi uspeha in da žc vnaprej delajo načrte o vsem, kar imajo storiti z Radičem, ko pridejo na vlado. Ml zelo dvomimo v ta uspeh. Vendar pa priznavamo, da sc pri g. Davidoviču opaža napredek v pravcu radičevščine, kajti preje jc govoril g. Davidovič samo o bloku opozicijo-nalnih strank, sedaj pa odprto in jasno po-vdarja sporazum z Radičem, katerega podrobnosti se bodo šele določile. Tako se je g. Davidoviču posrečila zveza z Radičem! Pred tem pojavom nastaja vprašanje, s kakšno akcijo naj odgovorijo stranke, ki so z« politiko državnega edinstva in ki imajo svojo odgovornost pred narodom. Ako so se na Krfu, v Ženevi, Zagrebu in Beogradu odbili močnejši in nevarnejši navali, potem smo trdno prepričani, da bo tudi to Davidovič-Radlčevo podjetje končalo tako, kakor zasluži la da sc bodo vsi iskreni borci narodnega adlostv«. i« narodne bodočnosti našli v fronti na braniku nacijonalne integritete naše države, ki je daleč nad strankarskimi računi gg. Davidoviča, Veljkoviča in Joče Jovanoviča, kakor je daleč nad klerikalizmom g. Korošca, izlamskega hrvatizma g. Spahe in nad norostjo Stjepana Radiča. (»Ssinouni'.rva*.) Nepošteni nasprotniki, V sedanji notranji situaciji skuša opozicija predstaviti vse narobe. Da se vidi, s kakšnimi nasprotniki sc moramo boriti, navajamo samo dva primera: Vsa javnost ve, da je opozicija v vprašanju verifikacije Radičevih mandatov razširila tendencijozno vest, da bodo radikali otež-kočili njihovo overovljenje. Ko se je sestal verifikacijski odbor, se je baš na predlog radikalov sprejel enoglasno sklep, naj se verificirajo vsi mandati, da tako preneha abstinenčna politika Radičeve stranke. Radikali so to vprašanje hitro rešili in dokazali, da pozdravljajo prihod radičevcev kot pameten in trezen sklep. Nato je narodna skupščina v smislu predpisov poslovnika in na podlagi sporazuma med načelniki parlamentarnih skupin določila delovni red do 28. t. m., da bi sc končal proračun, ki ima prvenstvo pred vsemi drugimi posli. Kaj so medtem storili radičeve!? Niso prišli v skupščino na delo, niso prisegli, temveč so poslali 33 novih pooblastil. Opozicijonalni blok je zahtevat hitro verifikacijo teh mandatov. Predsednik verifikacijskega odbora je z ozirom na to, da niso prišli v skupščino oni, katerih mandati so že verificirani in da tudi oni niso prišli, katerih mandati sc morajo šele verificirati in končno z ozirom na najvažnejše vprašanje že določenega reda v skupščini, smatral, da to ni nujna stvar, ter je določil sejo verifikacijskega odbora za četrtek 27. t. m. temu niso nasprotovali radičevci. katerih sploh ni bilo v Beogradu. Nasprotovali so samo gospodje iz opozicije, ki so želeli takojšnje overovljenje pooblastil brez poslancev. V njihovem imenu se je g. Pečič kot znan zavijač paragrafov pozival na poslovnik in trdil, da se morajo mandati verificirati v 7 dneh v smisi« čl. 5. poslovnika. Na nesrečo g. Pečiča pa so v skupščini tudi ljudje, ki poznajo zakone bolje nego on in ki znajo tudi za vrhovni predpis vsakega zakona, ki se glasi: »Nihče ne sme potvoriti in krivo tolmačiti smisla zakona. G. Pečiču je dobro znano*,, da se nahaja čl. 7 poslovnika v oddelku o konstituiranju skupščine in da velja za verifikacijo mandatov takoj ix> volitvah. Za verifikacijo mandatov tekom skupščinskega dela ti predpisi niso absolutno merodajni. Radikali so bili pripravljeni overoviti Radičeve mandate brez ovir, toda od radikalne stranke se ne more zahtevati, da se ravna po načrtih Stjepana Radiča. Radikali delajo po zakonu in poslovniku m vršijo državno politiko. Proračun je nujnejši od vseh kombinacij. Drugi primer je nelojalnost in nepoštenost opozicijonalnih listov napram dejstvu, da obsojajo nevtralni ljudje, ki niso vezani na nobeno stranko, vstvarjanje bloka z jasno tendenco, da se preneha dosedanja državna politika, zasnovana na ideji državnega in narodnega edinstva. Vsa nezainteresirana javnost in celo mnogi pristaši strank, ki se sedaj vežejo z Radičem, vidijo, da ta pot ni dobra in da je istovetna z vratolomno politiko. Toda vsi poskusi, preobrniti dejstva, no morejo škodovati pravi državni politiki. Podpirajmo lastno časopisje! Zato se naročujmo na ,,Kadikalski Glasnik*4! Milenko Vesni*. V četrtek 20. t. m. so potožili k večnemu počitku na novem pokopališču v Beogradu smrtne ostanke onega prvakov.Narodne radikalne stranke Milenka Vesniča, ki je umrl I. 1921 v Parizu. Pogrebu je prisostvoval zastopnik Nj. Vel. kralja, predsednik narodne skupščine, predsednik vlade z vsemi člani vlade, diplomatski zbor, mnogi bivši ministri in narodni poslanci, akademiki in mnogo uglednih osebnosti iz politične in znanstvene beograjske družbe. Milenko Vesnič je bil iskren rodoljub, navdušen narodni delavec in borec za radikalna načela v naši kraljevini. Bil jo predsednik vlade, narodni poslanec in diplomatski zastopnik v inozemstvu. S svojim delom, z vztrajnostjo in požrtvovalnostjo za splošne interese svoje domovine je zavzemal vidno mesto pri vstvar-ianju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Slava mu! Nekdaj in sedaj. V času opozicijonalnega bloka proti Pa-šiču in radikalom se spominjam 1. 1914, ko so se godile skoraj iste stvari kot danes. Znano je, da jc takrat Avstrija povečala kampanjo proti Srbiji :n posebno proti Paši-ču ir radikalom. Pašiča so obkladali z najgr-šimi izrazi. Imenovali so ga razbojnika, ko-rnitskega voditelja, harambašo, lopova itd. Radikalna stranka pa je bila v očeh takratnih sovražnikov Srbije razbojniška tolpa, ki samo ubija itd. Kolikor večja je bila kampanja sovražnikov, toliko ljubša je bila nam Srbom, ker smo vedeli, da je bila radikalna stranka Avstriji trn v očesu. Poleg tega nam je bila znana parola: »Koga dušniani mrze, znači da se ga boje.« Dali smo Pašiču in radikalom popolno zaupanje. V famoznem ultimatumu, ki ga je poslala Avstrija Srbiji, smo videli silno sovraštvo Avstrijcev do radikalov, ker so vedeli, kaj morejo radikali vse storiti :;«i blagor svoje domovine. Ko so Avstrijci zasedli del Srbije, so storili največ zla radikalom. Za časa okupacije so vodili proti njim odprto borbo med ljudstvom. Zlasti proti Pašiču, dočim so prizanašali in celo pomagali pristašem drugih strank. V drugih krajih, kjer ao živeli Srbi, posebno v Bosni, jc bilo sovraštvo do Pašiča ir. radikalov na vrhuncu. Ker Avstrija sama ni mogla obglaviti Pašiča in radikalov, je sklenila blok skupno z Madžari, Turki in Bolgari. Toda kljub temu močnemu bloku ni mogla uresničiti svojili namer, ker so končno zmagali Pašič in radikali, ker je bila za njimi Srbija in ves srbski narod. Sedanji opozicijonalni blok ima isti cilj in obstoja iz istih strank, seveda pod drugim imenom, ima pa enega zaveznika več in ta se imenuje Brankovič. Delo opozicijonalnega bloka je naperjeno proti istemu osovraženemu Pašiču in radikalom, proti katerim je bila 1. 1914 Avstrija s svojimi zavezniki. Toda mislim, da se ne bodo uresničili njegovi nameni, ker je vsem nam še v svežem spominu gospodstvo centralnega bloka iz leta 19H, kakor tudi dosedanje javno in tajno delo novega bloka. Mi vsi se bomo kakor 1. 1914 postavili složno na branik naših s krvjo pridobljenih pravic, ne samo zato, ker to zahteva od nas domovina, tudi zato, ker je to sveti amanet naših t ih sinov, padlih na bojnem polju, umrlih .rnacijl in na ve-žalili. Major - invalid Gardič. Iz notranje politike : Vladna kriza. V pondeljck 24. t. m. je med prekinjenjem seje narodne skupščine odšel min. predsednik k. Pasic na dvor. kjer je bil pri Ni. Vel. kralju v enourni avdijenci. Ko sc je malo po opoldne otvorila prekinjena seja narodne skupščine, je predsednik skupščine k. Ljuba Jovanovič prebral sledeče pismo ministrskega predsednika: Predsedniku narodne skupščine. Spoštovani gospod predsednik. Čast mi je obvestiti predsedstvo narodne skupščine, da je kraljevska vlada podala demisijo na svoj položaj. Prosim Vas, gospod Predsednik, da izvolite to naznaniti narodni skup-ščinL Nikola P. Pašič. Nato je predsednik narodne skupščine naznanil, da je vsled odstopa kraljevske vlade zaključena seja in da se vrši prihodnja po sestavi nove vlade. Prihodnja seja bo sklicana pismenim potom. Radikali so priredili živahne ovacije ministrskemu predsedniku. —- Demisija vlade je bila naravna in nujna posledica zahrbtnega rovarenja takozvanoga opozicijonalnega bloka. ki je hotel s forsiranjem verifikacije nadalmih radičevskih mandatov povzročiti v notranii politiki preokret, ki bi mogel silno škodovati našim državnim in narodnim interesom. Istočasno pa je g. Pašič s svojo demisijo dokazal, da je NRS država nad vse in da so radikali neustrašni branitelji sedanje državne ustave. Demisija pa bo tudi povzročila, da se razčistilo razmere v demokratski stranki, kjer preti razkol vsled neznačajno politike njenega šefa g. Davidoviča. Ni izključeno, da prelomi dosledni g. Pribičevič s svojimi pristaši vse stike z oportunističnimi Davidovičevci. Vladna kriza bo. kakor izgleda, kratkotrajna in bo rešena v korist države. : Radičeve! prisegli kralju in ustavi. 24. t. m je prišlo v narodno skupščino 25 radičevskih po-slanocv. katerih mandati so bili verificirani v navadni skupščini 13. t. m. Poslanci so v prisotnosti mnogoštevilnih žurnalistov in nekaterih poslancev prisegli v roke predsednika narodne skupščine Ljube Jovanoviča na ustavo in zvestobo Nj. Vel. krnim. Skupščinski predsednik je po položeni prisegi kratko nagovoril radičevske poslance z besedami: Morda ni sprejem radi politične borbe tak, kakoršen bi moral biti. Važen je sedanji moment. Skupno hočemo delovati v narodni skupščini. Mogoče pride do razočaranj, toda upam, da bo vaš prihod imel dobre posledice. Radičevski poslanci so pozdravili predsednika z vzklikom: žive! predsednik! — Tako se je zgodilo, kar smo vedno trdili. Radičeve! so doživeli popoln polom svoje politike. Uvideli so, da ne morejo brez Deo-grada in proti njemu storiti ničesar. To je brez-dvomno velika zasluga Narodne radikalne stranke, ki je s svojo dosledno politiko prisilila Radiča h kapitulaciji. To bodo najbolje dokazati dogodki bližnje bodočnosti. : Demokratsko časopisje zatrjuje, da demokrati niso z Radičem v nobeni drugi zvezi kakor samo v taktični. To da te potrebno, ker sami ne morejo vreči radikalne vlade, čeprav jim pri tem pomagajo klerikalci in spaltovci. Stvar pa je seveda malo drugačna. Ko so demokrati stopili v zvezo z Radičem, so morali pač zatajiti vidov-dansko ustavo, ki so jo santi izdelali skupno z radikali. Demokratska stranka naravno ni mogla zastopati centralističnih smernic v družbi federa-tistov, ki se na ljubo demokratom vendar niso mogli odreči svoji politični ideologiji. To so morali storiti demokrati, ako so hoteli, da jih sprejme Radič s svojimi zavezniki v svoie okrilje. Demokrati so iz samega hrepenenja po oblasti zatajili svoje politične koncepcije in ne v zadnji vrsti svoje nucijonalno stališče. Dolgo časa so demokratski listi zatrjevali, da ima demokratska stranka glavno vlogo pri ustvarjanju opozicijo-nalncgu bloka.' S takim poročanjem so hoteli premotiti svoje pristaše in jim prikriti prave namene bloka. Močno pa so se pričeli pojavljati posamezni glasovi v demokratskem 'časopisju, ki so vsebovali obžalovanje, da sc je Radiču posrečilo, Prevzeti glavno vlogo pri nameravani akciji opo-zicijonalnega bloka. Tako je postal po demo-kratski zaslugi duševni voditelj opozicijonalnega moka človek, ki sedi v inozemstvu, kjer izdaja interese naše države! Politična zgodovina pač ne Pozna globljega padca kake stranke, ki hoče ve- viu1 a • *<,rž5fvbtvornaoleg okna. Bila je velika in vitka kot grški kip, v katerem se harmonija oblik združuje s harmonijo kretenj. Njene oči so bile živahne, razumne in malo melanholične. Imela je bled, miren obraz in krasne, goste in mehke črne lase. — Kaj vraga išče tukaj ta dama? Ali prihaja prosit? se je vprašal novinar; toda ni imel časa staviti si še eno vprašanje, kajti uradnik je odprl vrata in mu pomignil, naj vstopi. Reporter je vstopil, vrata so se zaprla. — Dober dan. dragi moj, mu je dejal šef kabineta. — Dober dan. d’ Auria, mu je odvrnil Escander; kaj je novega? - Nič; same nezanimive stvari. Escander si je zabeležil nekaj malenkosti, potem pa, ko jc bil končal, je dejal: — V čakalnem salonu čaka krasna mlada | dama. Menda je to moja blaznica. — Katera blaznica? — Ženska, ki trdi, da pozna izvor skrivnostne moči Radžisrakov. To je že najmanj stota oseba, ki nam ponuja za različno ceno sredstvo za uničenje strašnih sovražnikov. — Zanima me, videti to blaznico, ali vsaj vedeti, če je to gospodična, ki je v čakalnici. — Nimam vam ničesar odreči; videli jo boste, a samo pod pogojem, da je ne boste čakali pri izhodu. — Dobro. — Ugodim vam. Sef kabineta je pritisnil na gumb in dejal uradniku, ki je vstopil: . — Privedite gospodično Germaine Lau-ličre. Escander si je stenografično zabeležil ime. Vrata so se odprla, mlada dama je vstopila. i — Vi ste gospodična Lauričre? jo je vprašal šef kabineta in ji ponudil sedež. — Da, gospod, je dejala mlada dama v zadregi, a vendar odločno: toda hotela bi govoriti z gospođom ministrom. — Oprostite mu, gospodična, ie dejal d’ Anria z ironijo, ki ni ušla Escandru, toda preobložen je z delom in naročil mi je. naj vas sprejmem. fiermame Lauriere ie odkimala z glavo, kot da bi to obžalovala, potem pa se jc vsedla na stol. ki ji ga je ponudi! šef. Brez besede je d’ Auria prožil roko Escandru, Ta je razumel, da jc to uljudna odslovitev. Pozdravil je gospodično in odšel. Toda novinar je bil preveč spreten in pameten, da bi spustil iz rok možnost kateregakoli nornčila. Če ie blazna, tako si je mislil, bo dnevna novica, deset vrstic zadostovala, če je kni resnega, bomo videli. Počakam. šel ie v drevored, ki vodi na trg Beau-veau in se sprehajal kadeč cigareto. Ni čakal več kot dvaiset minut. Gospodična sc ie prikazala, tnalo rdeča, in korakala hitro. Escander jo je pričakoval: ko ie bila korak nred njim. se je odkril. — Gospodična Germaine Lauriere, jc dejal. Da. gospod, je odvrnila vprašana dama. - Ali mi hočete dovoliti, gospodična, da vas prosim za trenutek pozornosti. Ravno- kar prihajate od gospoda d’ Aurie, kabinetnega šefa ministra notranjih del. Prišli ste, da mu javite zelo važno stvar. Dekle ga je gledalo vse začudeno. — In čeprav je bila zadeva važna, se vatu je šef kabineta, ki je sicer dober dečko, zahvalil za dragocene dokumente, ki ste mu jih prinesli in vas je odslovil, rekoč, da vas bo že pismeno obvestil. — Toda gospod... — Ali ni bilo tako? Dekle je klonilo glavo. — Nikar ne mislite, da sem čarovnik, gospodična, prosim vas, je dodal reporter smehljaje, jaz poznam to hišo; to se vedno godi na ta način in se ne da spremeniti. Sedaj pa dovolite, da se predstavim: imenujem se Paul Escander in sem poročevalec pri časopisu »Le Monde«. Pri teh besedah je dekle dvignilo oči. Ime tega časnikarja je bilo znamenito, svetovno znano. Germaine je poznala moža in njegovo delovanje, gledati ga je začela z večjim zaupanjem. • — Dovolite, da vas malo pospremim? Nekaj mi pravi, da bi mogla midva skupaj spremeniti površje sveta. Dekle je privolilo, kajti občutila je skrivno potrebo, zaupati kornu bolest, ki so ji prizadeli s takšnim sprejemom, kakor ga je ravnokar doživela. Escander jo je vodil ju> aveniji Marignjr proti Champs-Elysees in ves čas govoril. — Mladi ste, gospodična, odpotovali ste z zaupanjem v srcu in po pravici ste si dejali, da vam bodo kot imejiteljici skrivnosti hvaležni, če jo izdate, in če tudi prinese le malo luči v temo, v kateri tava človeštvo. Toda stvari so se vršile drugače in sprejeti ste bili kot vsi drugi, kateri motijo svetega Birokracija, ki čepi v prahu. Da se zbude ti ljudje, je treba samo enega sredstva in sicer vedno istega: vzdigniti hrup, razburkati javno mnenje. Kdo more to bolje storiti kot časopis? če imate kaj resnega povedati, če je korak, ki ste ga storili, opravičen, potem, gospodična, vam stavim časopis »Le Monde« na razpolago. t Germaine Lauriere tega ni natančno razumela, vendar jo je pa prepričala ta odkritost, in s svojo bistroumnostjo je Escander to takoj zapazil. — Ali se vam zelo mudi, gospodična? —• Ne, imam časa do večera. Odpotujem ob šestili z vlakom v Provins. — To je kot za nalašč, si je mislil Lscau-der, na glas pa je dejal: Kmalu bo poldne in ob tem času imam, če me neprijetni dogodki ne zadržujejo, neprijetno navado, da grem obedovat in priznati vam morarn, da Radžisraki gotovo isto delajo. Napravili mi boste čast in veselje in kosili z menoj. O, prav skromno, in tedaj bomo mogli varno govorili o tem, kar vas je privedlo v Pariz. Germaine jc bila zelo prosto vzgojena; vedela je, da mlada dama sme sprejeti tako povabilo s strani dobro vzgojenega gospoda. Sicer jc pa zaupala temu možaku z odkritim pogledom. — Sprejmem, je dejala. Morda vas j« sama Previdnost privedla na moja pota. Dvajset minut pozneje sta oba sedel* za malo mizo v restavraciji na Champi Elysees. Tu so Escandra poznali in inu dobro stregli: sestavil je okusen obed iti mlad* dama mu je delala vso čast. Ko je bil led popolnoma prebit, je začel* Germaine govoriti. (Nadaljevanje sladi.) Lastnik: Konzorcij »Rad. Glasnika«. Urednik: Ivan P o d r ž a i. Ddij. urednik: Ivo Kisovec. Tiska »Zvezna tiskarna« m ) ) ) ) e 9 e m m ) ) ) ) ) > > ) ) ) ) ) ) ) m SPLOŠNA KNJIŽNICA Hro^t. VeaL St. 1. I. Albreht: Kanlena gruda, izvirna povest, 104 str . Din 12-— Din 17-— . 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest, 181 str. . . , 16— . 221— „ 3. I. Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., 105 str. „ 121— . 17 — „ 4. Cvetko Golar; Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str. „ 20-— „ 26 — „ 5 Fran Milčinski: Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice 1., 72 str............ „ 8 — . 13 — „ 6. L. Novdk: Ljubosumnost, veseloigra v 1 dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 45 str............................. „ 6 — „ 11 - „ 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str.........................................12— . 17 — . 8. E. Gaboriau: Akt 6tev. 113, roman, poslov. E. V , 536 str. „ 22'— . 28-— „ 9. Dr. Fr. Veber: Problemi sodobne filozofije, 347 str. „ 24— „30 — „ 10. 1. Albreht: Andrej Ternouc, relijefna karikatura, 55 str „ 6'— „ 11 — .11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4 slikah, 84 str........................ . „ 12 — „ 17'— .12 Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v 4 dejanjih, 91 str................................. „ 12'— „ 17-— „ 13 V M. Garšin: Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil U. Zun, 112 str......................................10 — „ 15 — „ 14 Dr Karl Engliš: Denar, narodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str.......................26 - „ 32 — , 15. Edmond in Jules de Goncourt: Renče Mauperin, roman, prevel P. V. B,, 239 str............................ „ 15 — „ 21 — , 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str............. „ 15 — „ 20 — . 17. Prosper Mčrimče: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str .... . . . ........... „ 9 — „ 14 — . 18. Jarosl. Vrhlick^: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v 1 dejanju, poslovenil dr. Fr Bradač, 47 str. . „ 6'— „ 11’— „ 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v 5 dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str...... . 16-— „ 22’— . 20. Jul Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman. iz čeSčine prevel dr. Fr. Bradač, 154 str. . „ 14* - „ 20'— „ 21. Frid. Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73str. „ 8 — . 13‘— „22. L. N. Tolstoj: Kreutzerjeva sonata, roman, poslovenil Fr. Pogačnik................... ...................... 14'— . 20 — „ 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, posl. C. Golar, 60 str. „ 9'— „ 14'— Znanstvena zbirka (veliki S" format) St. 1. Dr. L. Čermelj: Boškovičev nauk o materiji — prostoru — času v luči relativnostne teorije, 52 str. „ 16— „ 23 — Za vsak zvezek je računati po Din —‘80 poštnine in odpravnine. Mila sprejema: Zvezna knjigarna v Ljubljani, Marijin trg 8. ( ( ( ( ( ( ( ( ( / 1 ( ( ( ( ( ( 9 e m © 9 ( ( ( ( ( ( ( ( ( « 9 m M W Jadranska Banka yjepMi Centrala (začasno) Ljubljana. Delniška glavnica: Din 60,000.000— Rezerva Din 32,515.000•— Podružnice: Beograd Jelša Metković Bled Jesenice Prevalje Cavtat Korčula Sarajevo Celje Kotor Spiit Dubrovnik Kranj Šibenik Ercegnovi Ljubljana Maribor Zagreb Naslov za brzojave: JADRANSKA. Amerikanski oddelek. = Potniški urad. If-IOZEMSEĆA ZASTOPSTVA: ITALI3A: Banca Adriatica. Trst. Opatija, Zadar. AVSTBDA: Adriatische Bank. Dunaj. 3UZNA AMERIKA; BANCO TUGOSLAVO DE CHILE: Valparaiso, Antofasasta, Punta Arenas, Puerto Natales, Porvenir. AEILACI3A: FRANK SAKSER STATE BANK. Cortlandt Street 82. New-York City. • •••»•••• •••*•••■ ■•••••»• *••••••• »*•••••• •••••••• •••••••• •••••••• «••••••• •••••••• <•••«••••«•••••• •!••••••• • : Banka ima prvovrstne zveze v vseh slavnih mestih 1 : s^eta in se peča z vsemi bančnimi posli. j Najcenejše nove In rabljene pisalne stroje v špedlalnl mehanični delavnici za popravo piaatnM, računskih, razmnoževalnih In kopirnih stroiev. Ludvik Baraga, Ljubljana, Šeienbursova ulica 6.H. Barvne trakove, karbon—indigo papir ter vse druge potrebščine. Pisarniška oprema vedno v zalogi. Brata Pohlin a. dr. tvornica vlasnic, kljukic, rintic 9$ 3 za čevlje, kovinastih gumbov TVVVVVVVVTVVT *• *• <*• Ljubljana poštni predal št. 126. Sproiema vsa naročila, ki se takoj in v vsaki množini izvršujejo. Zahtevajte vzorce in cenik. Pri večtih naročilih popust. Prvorazredni moderni brzo-pisalni stroj. STOEHER RECORB Vrhunec finomehanike. Zastopstvo Lud. Baraga, Ljubljana, Šslenburgova ulica štev. 6/1. V9o!fova ul. 1 TTlarijin trg 8 'M, Izdeluje vsakovrstne tiskovine, knjige, brošure, poslovne knjige, bloke, note, tabele, vstopnice, razglednice, naročilne knjižice, lično, hitro in po konkurenčnih cenah Sar,*? Modema knjigoveznica. •••••••••••••••••••»••••••S*« Brzo - brzo no vlak v Celje v veletrgovino R. Stermeckj, kjer kupite letos sukno za moške in volnene za ženske obleke, parhent, belo, pisano in rujavo pli.tno, kakor tudi vso drugo manufakturno robo po čudovito nizkih cenah V lastnem interesu se vsakemu priporoča, da enkrat poskusi kupiti v veletrgovini R. STESmgCSCl, CELJE. Trgovci engros-cene.