FOTOREPORTAŽA • PRILOGA: TP-WINDY • NOVOLETNI OKRASKI POIZKUSITE IZDELATI Božidar Grabnar PUNČKA IZ LIČKANJA Iz ličkanja, ki so ga v času naših babic poznali skoraj pri sleherni hiši, niso delali le koristnih predmetov. Pogosto je pod njihovimi prsti nastala tudi domiselna igračka za najmlajše. Taka je bila in je lahko tudi danes punčka iz ličkanja, ki jo poskusite izdelati tudi vi. Deset centimetrov dolgo bakreno žičko upognete tako kot je pokazano na sliki 1 in jo ovijete z belo nitjo. Glavo zavijete v list ličkanja, ga zvijete in upognite navzdol ter pod brado trdno prevežite (2, 3). 11 cm dolgo bakreno žičko boste uporabili za roki. Žičko ovijte z listom ličkanja (4), rokave pa izdelajte kot kažeta sliki 5 in 6. Na sliki 7 vidite, kako boste na podoben način, z zvračanjem, izdelali životec, za katerega boste rabili dva lista. V pasu lista prevežete (8). Bluzico izdelate iz dveh trakov ličkanja, kot kaže slika 9. Za krilo uporabite najširše liste kar jih imate. Če želite, da bo imela punčka tudi predpasnik, morate dodati na sprednji strani (seveda s spodnje strani) še dodaten ožji list. Vse skupaj povežite v pasu, kot kaže slika 10, in spet obrnite navzdol. Tako je punčka v grobem gotova. Preostanejo vam le še podrobnosti, ki ji bodo dali končni videz. Pas izdelate iz ozkega traku (11), za lase pa nalepite koruzne laske (doslej je bila naša punčka še plešasta), kot je prikazano na sliki 12. Slika 13 kaže, kako izdelate pečo in 14, kako jo v zatilju prevežete. Dodate še ovratno rutico iz zelo finega traku, narišete oči - in vaša punčka je gotova. 186671 TIM 4 Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 9 Ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Ču¬ den, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Marjan Tomšič, Miha Zorec, 9 Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar 9 TIM izhaja desetkrat letno. 9 Naročnina za prvo četrtletje je 42000 din, posamezen izvod stane 20000 din 9 Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p. p. 541/X, tel. 213-733 9 Tekoči račun: 50101-603- 50480 9 Tisk: Tiskarna Ljudske pravice 9 Revijo sofi¬ nancirajo: Raziskovalna skupnost, Kulturna skupnost, Izobraževalna skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slovenije. V Sloveniji je brodarsko modelarstvo primerjavi z ostalimi republikami na kar zavidljivi ravni, predvsem po zaslugi mladih in nekoliko manj mladih mentorjev, ki skrbijo za delo v klubih in krožkih po šolah. Na sliki: mentor razkriva skriv¬ nosti točne nastavitve motorja, osi, in kardana na hitrostnem modelu MČ-2, ki je zaradi svoje dina¬ mike za tekmovalca in gledalca zelo privlačen, načrt zanj pa je v Timovi prilogi. (PRILOGA!) KAZALO _ NAŠ POGOVOR __121 REPORTAŽA __ 11. pokal Ljubljane _ 122 POZABLJENE IGRE __ Igra go 125 MOJ PRVI MODEL _ Helikopter _ 128 IZDELEK ZA DOM _ Zabojček za praznično smrečico _ 132 MODELARSTVO _ Gumenjak A-102 _ 134 Jadralno letalo Rita _ 136 TIMOVA PRILOGA _ Motorni čoln Windy 137 ELEKTRONIKA _ Ma li ele ktroteh nični priročnik _146 Novoletni okraski __ 147 MALE ŽELEZNI CE_ Izdelava stikal In regulatorjev _ 151 TIMOVA FANTASTIKA _ Končna bitka _154 NA KRATKO __ Robotove oči-moderni optični sistemi _ 155 Tipala _____158 TIMOVI OGLASI _„_159 UGANKE 160 NAŠ POGOVOR V prvi številki smo po dolgih letih objavili Timovo pri¬ logo. Zdi se, da smo zadeli pravo. V današnji objav¬ ljamo že drugi primerek te vrste. Ob tej priložnosti me¬ nim, da ne bo odveč, če vas spomnim, da bomo v letoš¬ njem letniku objavili še dve taki prilogi. Bodi dovolj o tem, pojdimo k vašim dopisom. Aleš Kobal iz Nove Gorice je eden izmed mnogih, ki očitno ne zmore zbranega branja našega pogovora. Za kaj pravzaprav gre? Že nekajkrat sem moral povedati, da revija ne more objaviti načrtov za zaresen GO KART, pa se očitno ta način ne obnese. Zato tokrat nepreklicno pribijam za vse gokartiste, ki bi radi dirjali, brez izpita seveda, širom naših makadamskih širjav in plašili kokoši, pešce in še koga, da je ta šport dokaj resna stvar, ki je v pristojnosti klubov, ki se na to spoz¬ najo, in imajo za tovrstno dejavnost ustrezne sekcije. Upam, da Alešu ne bo pretežko vprašati, kje ima svoje prostore AMK Nova Gorica. Alešu Vidakovu iz Kopra pa sem dolžan opravičilo, saj sem prezrl njegov mali oglas, ki ga je priključil svojemu pismu. Upam, da še ni prepozno, objavljamo ga v tej številki. Na njegova vprašanja pa kar po vrsti: motorji pri letalih so obrnjeni navzdol in v desno zaradi navora propelerja. Prekrivanje kril z Alu folijo ne pride v poštev zaradi tega, ker folija in lesena konstrukcija nimata enakih raztez- kov. Druženje teh dveh gradiv bi po kaj kratkem času model zverižilo do nespoznavnosti. Mladi tehnik je po novem odprt od 9. do 16. ure, med tednom, v soboto pa od 8. do 13. ure. Rubriko daljinsko vodenje, kot sem obljubil v tretji šte¬ vilki, bomo v letošnjem letniku obnovili. Miha Babnik iz Ljubljane nas prosi za načrt mlina ali žage na vodni pogon. Iz njegovega pisma ni razbrati, domnevam pa, da gre za maketo tega ali onega. Svetu¬ jem mu, da si ogleda Trubarjev mlin in žago na Rašci pri Velikih Laščah, pa tudi v Tehniškem muzeju Slove¬ nije v Bistri pri Vrhniki bo videl, kako to deluje. Tam pa si bo lahko kupil tudi zelo poučne knjižice o tem pred¬ metu. Če pa gre za modele, mu svetujem, da si ogleda starejše letnike TIMa, v katerih je o tej temi pisal Marko Drenovec. To pa je tudi vse, kar sem vam hotel povedati za danes. Če lahko na koncu dodam še nekoliko čustveno obar¬ vano opombo - vsi še kar nekam za silo rešujete na¬ gradno križanko in ostale tri krat tri akcije v Timu, vaših dopisov pa ni od nikoder. Nasvidenje prihodnjič, se reče, v novem letu. Urednik TIM 4 89/90 121 FOTOREPORTAŽA JožeČuden 11. POKAL LJUBLJANE Zadnji septembrski vikend je že po tradiciji rezervi¬ ran za naše najpomembnejše raketno modelarsko tekmovanje, pokal Ljubljane. Letošnje, ki so ga prizadevni člani ARK Komarov organizirali ob po¬ moči številnih sponzorjev, je bilo že enajsto po vrsti. V tej tekmovalni sezoni skoraj ni bilo tekmo¬ vanj, saj so bila drugo za drugim odpovedana zaradi premajhnega števila prijav. Ekonomska kriza se pač odraža tudi v modelarstvu. Potni stroški in startnine, sicer realne, so postali za mnoge, predvsem bolj oddaljene klube že preve¬ liko breme, zato je bil tudi tokrat strah prirediteljev upravičen. Domačih udeležencev je prispelo resda manj kot običajno, nepričakovano množičen pa je bil odziv modelarjev iz tujine. Star slovenski prego¬ vor pravi, da dober glas seže v deveto vas. To pa nedvomno velja za organizacijo ljubljanstkih tek¬ movanj, kar dokazuje udeležba gostov iz Bolga¬ rije, ČSSR, Poljske, Španije, Švice in ZRN. Takšne mednarodne zasedbe na kakem tekmova¬ nju raketarjev v Jugoslaviji še nismo doživeli, ra¬ zen seveda na svetovnem prvenstvu. Eden od razlogov je tudi ta, da slovenski raketni modelarji veliko pozornost posvečajo mednarodnemu sode¬ lovanju in vzdržujejo številne prijateljske stike s so¬ rodnimi klubi v tujini. Vse pogosteje so prisotni tudi na pomembnejših mednarodnih tekmovanjih, od koder se le redkokdaj vrnejo brez odličij. Deževno vreme, ki je prevladovalo zadnji teden pred tekmovanjem, bi kaj kmalu skazilo izjemno mednarodno prireditev, ki se je obetala na Barju ob Matenski cesti. Vremenska napoved je sicer obetala izboljšanje, vendar so si organizatorji lahko oddahnili šele navsezgodaj, ko je jasno so¬ botno jutro razblinilo še zadnje dvome v zvezi z vremenom. Po uradni otvoritvi je bila na sporedu najprej kategorija raket s padalom (S3A) in tudi prva preizkušnja letos formirane reprezentance Slovenije, za katero so v tej panogi nastopili junior- ski republiški prvak Damjan Brus (MMK Logatec), Drago Perc (ARK Vega Ševnica) in državni repre¬ zentant Jože Čuden iz domačega kluba. Prvo oviro so vsi trije uspešno preskočili z maksimalnim izkupičkom. Isto je uspelo tudi večini najnevarnej¬ ših konkurentov. Blag veter, ki je, kot po navadi, pihal prek bližnje Kozlarjeve gošče, je predstavljal še dodatno oviro pri vračanju modelov. Če niso pristali pred gozdičem ali pa šele za njim, jih je bilo med drevjem skoraj nemogoče najti. Naslednji turnus pa je prinesel nekaj razočaranja. Samo Jožetu je uspelo izvleči maksimum, kljub temu pa še ni bilo vse izgubljeno. Vsi trije naši so namreč vrnili modele za tretji start, kar pa največ¬ jim konkurentom Bolgarom ni uspelo. V tistem trenutku to še ni bilo znano, nevarno blizu pa so bili tudi Poljaki, zato je bilo potrebno v zadnjem poizkusu napraviti kar največ. To je vsem trem tudi v celoti uspelo, na najbolj razburljiv način pa Jo¬ žetu. Ko je model za hip izginil za krošnjami in so sodniki že hoteli prekiniti merjenje, ga je nena¬ doma zajelo termično dviganje za gozdičem. Na¬ glo se je pričel dvigati in o ekipni zmagi ni bilo več dvoma. Končni razplet med posamezniki je bil znan šele po popoldanskem Fly-Offu. V dodatnih letih je bil najuspešnejši bolgarski reprezentant Rusev, drugo mesto je pripadlo Jožetu, tretji pa je bil Wojcik, član kluba Zefirek iz Poljske. V S4 smo se po daljšem času ponovno srečali s klasičnimi raketoplani. Obdobje rogalov in drugih mehkokrilih konstrukcij je minilo. Posebna nova kategorija pa najbrž ne bo zaživela, dokler ne bo našla mesta v programih mednarodnih tekmovanj. Zaradi prevlade mehkokrilih modelov so modelarji kar nekako izgubili pravi kontakt s klasičnimi mo¬ deli. Rezultati, ki so jih tokrat dosegli tekmovalci, so bili precej pod pričakovanjem. Vse preveč je bilo nestabilnih letov in napak v vzpenjanju med motornim letom. Slišati je bilo tudi opazko, da smo celo na srečanju mladih tehnikov videli nekaj bolj¬ ših letov, kar je morda resnica, vendar ne smemo prezreti dejstva, da je letenje s standardnimi 18 mm motorji, ki so težji od mini motorjev, mnogo lažje. Modeli so stabilnejši v aktivnem delu leta, krivulja vzpenjanja mirnejša in bolj navpična. Na takšnih tekmovanjih pa je več eksperimentiranja, modeli nimajo tolikšne stabilnosti in napak v letu je sorazmerno veliko. Celo stari mojster »klasike«, Egon Engelsberger iz Splita je tokrat odpovedal. V tej nekoliko milejši konkurenci se je najbolje znašel mladi Aleš Avsenik (ARK Komarov), ki se je popravljal iz starta v start, od ponesrečenega pr¬ vega do odličnega leta v zadnjem turnusu, ki mu je povsem nepričakovano prinesel 1. mesto. Sloven¬ ska ekipa, za katero sta nastopila še državni re¬ prezentant Bogo Štempihar (MMK Logatec) in Drago Perc, pa je bila najboljša med moštvi. Popoldne so se pomerili med seboj še tekmovalci z radijsko vodenimi raketoplani. Nastopilo je 10 tekmovalcev, kar je za to kategorijo kar lepo šte¬ vilo. Po pričakovanju je najbolj ogorčen boj za zmago potekal med našimi in Bolgari, a le v prvem turnusu. Bogdan Makuc (MMK Logatec) je v nada¬ ljevanju odstopil zaradi težav z aparaturo, že na začetku pa je poškodoval svoj model tudi Miha Grom (MMK Logatec). Do konca sta bila najboljša Bogo in Rusev (Modelklub Ikar) iz Bolgarije, ki sta si nazadnje tudi razdelila prvo mesto, saj bi do¬ datni leti potekali že v mraku. Za presenečenje pa je skorajda poskrbel simpatični Švicar Hunziker, ki je le za malenkost prepustil bronasto odličje Bol- 122 89/90 TIM 4 FOTOREPORTAŽA garu Ranovu. Nasploh sta Švicarja Grimm in Hun- ziker z odličnimi uvrstitvami dokazala, da bo že na naslednjem svetovnem prvenstvu treba resno ra¬ čunati tudi na švicarsko ekipo, kateri smo še na svetovnem prvenstvu v Beogradu delili instrukcije in nasvete. Če je v soboto še pihal rahel veter, pa se je v nedeljo ozračje skoraj povsem umirilo. Tudi raz¬ močen teren se je že občutno osušil, tako, da bi lahko mnogo laže sledili modelom, vendar to sploh ni bilo potrebno. Strimerski modeli so, vsaj neka¬ teri, pristajali skoraj pri startnih rampah. Naša ekipa v sestavi Bogo Štempihar, Miha Grom in Jože Čuden tokrat ni bila kos Bolgarom, ki so očitno izbrali primernejši čas za lansiranje in si predvsem v tretjem turnusu priborili vse tri tradici¬ onalne »zmajčke«, odličja, ki jih dobijo najboljši posamezniki. V kategoriji, kjer smo pričakovali morda največ, smo se morali ekipno zadovoljiti samo z drugim mestom. Maketarji so prinesli na ocenjevanje šest maket, od teh kar tri niso ustrezale predpisom glede mini¬ malne dokumentacije. Najvišjo statično oceno je dobil Sojuz 33 bolgarskega predstavnika Kostadi- nova. Precizno izdelan model z obilico detajlov in dovršeno površinsko obdelavo je bil takorekoč razred zase. Tudi let Sojuza je bil prava poslastica za vse prisotne. Po tej plati pa ni prav nič zaostajal Meteor 2K Mihe Kozjeka (ARK Komarov), ki je za atraktiven start požel buren aplavz gledalcev, ki se jih je kar precej nabralo na poligonu ob Matenski cesti. Škoda je le, da v S7 ni bilo več tekmovalcev, žal pa je to neizogibno dejstvo, s katerim se so¬ očamo na vseh tekmovanjih. Preveč časa in truda je namreč potrebno vložiti v izdelavo kvalitetne makete, zato je tudi v bodoče težko pričakovati, da bi se število maketarjev bistveno povečalo. Čas do svečane podelitve odličij so popestrili še nastopi modelarjev v t. im. show programu, v kate¬ rem je komisija najbolj duhovite in domiselne mo¬ dele tudi nagradila. Poligon ob Matenski cesti na Ljubljanskem barju postaja zadnja leta prizorišče mednarodnih modelar¬ skih tekmovanj. Letos so se tu pomerili raketni mo¬ delarji iz sedmih držav. Aleš Avsenik (ARK Komarov) je prijetno presenetil s prvim mestom v S4B. Član ARK Vega, Drago Perc je s solidnimi nastopi pripomogel k uspehu slovenske reprezentance na 11. pokalu Ljubljane. TIM 4 89/90 123 FOTOREPORTAŽA Makete veljajo za eno najatraktivnejših panog, predvsem za gledalce so prava paša za oči. Žal pa se zaradi zahtevnosti le malo modelarjev odloči za to zanimivo zvrst modelarstva. Še zadnje pazljive priprave pred startom... in čez nekaj trenutkov bo miniaturni vesoljski čolni¬ ček Pavla Miladinoviča zapustil lansirno rampo. Bolgarski modelarji so člani kluba Ikar iz mesta Stanke Dimitrov, ki leži v bližini meje z Jugoslavijo. Predstavili so se kot izvrstna ekipa. Najboljši med maketarji je bil Kiril Kostadinov s Sojuzom 33. Miha Kozjek nastopa z Meteorjem 2X že nekaj sezon. Letos je ponovno navdušil z atraktivnim poletom. 124 69/90 TIM 4 POZABLJENE IGRE Karla Guma iz ZRN poznajo bralci TIM-a po njegovih duhovitih modelih, s katerimi običajno sodeluje v shovv-programu. Za to priložnost pa je pripravil tudi maketo, in sicer ameriški projektil Honest John. Po daljšem premoru je Jože Čuden ponovno nastopil tudi v »svoji« kategoriji. Z maketo ameriške son- dažne rakete ASP - Redwing je zasedel 3. mesto. Glavni sodnik Vasia Urbanc in organizacijski vodja tekmovanja Tone Sijanec v razgovoru z bolgarskim tekmovalcem Svetozarjem Rusevom pred začetkom tekmovanja z radijsko vodenimi raketoplani. Foto;. Jure Ravnik in Jože Čuden Matej Pavlič IGRA GO V dneh okrog Silvestrovega bo najbrž dovolj časa za izdelavo igre, ki vam jo tokrat predstavljamo. Go je pri nas, žal, zelo malo znana igra. To je sicer nekam čudno, saj je mogoče v sosednjih deželah o njej dobiti precej strokovne literature - skoraj toliko kot o šahu. Tudi klubov, kjer gojijo to zani¬ mivo igro, je veliko. Zaradi maloštevilnih in prepro¬ stih pravil se je je laže naučiti kakor šaha, pa tudi bolj napeta in raznolika je. Kot najstarejša miselna igra izvira iz Kitajske. Pre¬ cej pred našim štetjem so jo prenesli na Japonsko, kjer so danes največji mojstri te igre. Dolga stoletja je tam obstajala tudi državna akademija za go, na kateri so učili najboljši igralci. Go igrajo na leseni ploskvi kvadratne oblike, ki jo pravokotno seka 19 x 19 črt. Ker jih za začetnika zadostuje tudi 13x13, se bomo v nadaljevanju omejili na to izvedbo. Važna niso polja, pač pa križišča črt. Za oznako teh križišč bomo vodoravne črte označili z zaporednimi številkami 1-13 ozi¬ roma 19), navpične črte pa z zaporednimi črkami a-n oziroma t). Levo spodnje križišče je torej označeno z a/1. Orodje Potrebujemo risalni pribor, Rotring pero ali vodo- odporni flomaster, žago s finimi zobci in oster nož ali močne škarje. Material Kot vsakič doslej, bomo tudi tokrat igralno ploskev naredili iz trdega kartona z merami 30 x 30 cm. Ker moramo imeti pri igri go kar 170 igralnih figur oziroma igralnih ploščic, bomo za njihovo izdelavo potrebovali 1,3 metra dolgo palico s premerom okrog 15 mm. Za barvanje figur se najbolje obnese zelo temno lužilo (Sadolin ali Belton) in črn nitro- lak. Izdelava Kos kartona natančno odrežemo in nanj z mehkim svinčnikom narišemo mrežo, ki jo kaže skica 1. S flomastrom ali tušem prevlečemo vse črte, nato pa površino zaščitimo z brezbarvnim lakom ali Plastik sprejem, da se črte s časom ne bodo zbrisale. TIM 4 88/90 125 POZABLJENE IGRE Igralnih figur, debelih okrog 5 mm, ki jih nažagamo iz palice s premerom 15 mm, naredimo raje neko¬ liko več, da jih bomo imeli v rezervi, če se katera izgubi. 85 jih prebarvamo le z brezbarvnim lakom, drugih 85 pa s temnim lužiiom ali črnim nitrolakom. Pravila igre Oglejmo si sedaj pravila, po katerih bomo igrali go. Oba igralca polagata izmenično po en plošček na križišča črt. Sprva prazna ploskev se začne počasi oolniti. Figure potem, ko je enkrat postavljena, ni dovoljeno več premikati! S polaganjem ploščic enake barve drugo ob drugo nastajajo »verige«. Na skici 4 vidimo takšno belo verigo od a/10 prek b/10, c/9, d/10, e/11, f/10, g/10, h/11, i/11, k/10, I/ 11, 1/12 do m/13. Če en igralec s svojo verigo obkroži eno ali več nasprotnikovih figur tako na tesno, da zraven njih ni nobenega prostega kri¬ žišča več, potem so obkrožene figure »mrtve« in jih odstranimo z igralne ploskve ter shranimo do konca partije. V situaciji na skici 4 bi lahko beli z novo potezo zasedel mesto i/4 in bi s tem »umoril« črnega na križišču i/5. Pri »obkoljevanju« moramo vedeti tudi to, da se rob igralne ploskve šteje kot zaključek. Prej omenjena bela veriga od a/10 do m/13 tako obsega še 24 prostih križišč in zato roba med a/11, a/13 in k/13 belemu ni treba še posebej zasedati. Igro dobi tisti, ki s svojimi figurami nasprotniku obkoli več prostih (nezasedenih) točk in ima več zajetih (umorjenih) ploščic. Vsako obkoljeno pro¬ sto mesto in vsaka zajeta figura veljata kot ena dobljena točka. Partija se konča takrat, ko sta igralca igralno plo¬ skev docela razdelila in je vsako križišče na njej obdano z belo ali črno verigo. Če so med verigami ob koncu partije figure obeh barv in se igralca sporazumeta, da so izgubljene, ker ne morejo uiti vsestranski obkolitvi, te ploščice odstranimo in jih položimo k zajetim. Primer partije Iz doslej povedanega je lahko vsak spoznal, da je igra zares zelo preprosta, da pa je treba pri njej »delati« tudi z glavo. Ker je »fint« veliko, jih na primeru začetniške partije nekaj poglejmo. Začne črni, ki pokrije križišče c/4: Vidimo, da je beli »nakazal« črnemu, da mu bo z naslednjo potezo (e/9) zamoril figuro na d/9. Zato se mora črni zavarovati: 17) e/9 18) e/11 19) b/9 20) c/10 Črni je raje žrtvoval figuro na d/11, saj bi v primeru poteze d/12 v nadaljevanju igre izgubil tudi to figuro. Da zajame belega na d/8, bo postavil: 21) e/7 22) g/3 23) g/4 24) h/4 25) g/5 26) g/10 27) g/9 28) f/10 126 89/90 TIM 4 POZABLJENE IGRE Beli se je očitno odločil, da bo zasedel okolico V nasprotnem primeru bi beli zasedel b/8 in od- gornjega roba, črni pa se skuša razširiti po sredini: stranil figuro na b/9. S tem zamori figuro d/11, ki jo beli odstrani in shrani do konca partije. 55) i/5 56) k/4 57) m/4 58) m/3 59) n/5 60) I/3 Če črni tega ne bi opazil, bi beli z naslednjo potezo zamoril pet črnih figur. Zato črni s potezo n/6 zamori dve beli figuri: 61) n/6 62) h/5 63) g/7 64) c/3 65) b/3 66) d/4 67) c/5 68) c/2 69) d/5 70) b/2 71) b/4 72) e/4 73) e/5 74) b/10 75) a/8 76) g/6 77) f/6 78) h/6 79) n/3 80) n/2 81) n/4 82) m/2 Če ga beli ne bi prehitel, bi črni zasedel isto točko in figura na n/2 bi morala zapustiti igro. Beli v svoje zavarovanje ne bi smel postaviti n/1, ker bi potem črni z m/1 zajel celo dve figuri! 83) m/12 84) h/8 85) g/8 86) m/13 87) h/7 88) i/8 89) a/2 90) f/4 91) f/5 92) a/10 93) a/9 94) b/1 95) n/12 96) a/1 97) a/3 98) 1/13 No, sedaj smo prišli do situacije, ko noben od igralcev ne more več zavzeti nobene točke in tudi nima več česa braniti. Nesmiselna bi bila poteza črnega, i/2, saj bi šla vsaka, tjakaj postavljena figura v izgubo. Prav tako bi bilo nespametno, če bi črni, npr. s potezo b/6 postavil figuro v lastno verigo, saj bi s tem oškodoval samega sebe, ker se na koncu štejejo le obkoljene proste točke. Igralcema torej ostaneta le še potezi: 99) n/13 100) h/9 in partije je konec. Nadaljevanje bi bilo brez koristi: če bi beli vztrajal na tem, da mu črni zamori ploščico na d/8, bi moral črni sicer zasesti še d/7 in e/8 svojega lastnega prostora in bi se tako oško- TIM 4 89/90 127 MOJ PRVI MODEL doval za dve točki. Ker pa bi moral tudi beli zasesti dve točki, bi utrpel enako škodo - in končni izid bi ostal isti. štetje točk Za obračun je treba z igralne ploskve pobrati vse »ujetnike«. Črni torej vzame d/8, beli pa i/5. Črni zamorjeni in nazadnje odstranjeni figuri postavimo zdaj na poljubno mesto v črnem območju (npr. na a/4 in a/5), beli pa tri svoje figure postavi na belo območje. Beli ima nato obkoljenih še 46, črni pa 23 prostih točk. Torej je dobil beli partijo z rezultatom 23 točk (46 - 23 = 23). Zaključek Zgoraj opisani potek partije je služil le kot primer, zato ni mogel pokazati vseh lepot in zanimivosti igre go. Do njih se bo vsak dokopal le z igro. Za konec še nekaj napotkov: glavni cilj igre je, da se osvoji čim več ozemlja, saj začetnik vse prerad zapade v lovljenje posameznih figur, pri čemer izgublja dragoceni čas. Ozemlje je najhitreje obko¬ ljeno v kotih, zato je najbolje najprej zasesti prav te. Ko si enkrat »usidran« blizu roba, šele začneš prodirati proti sredini. Popolnoma nesmiselno bi bilo namreč začeti igro na sredini igralne ploskve. Vedno je treba dobro premisliti, ali je res potrebno takoj odgovoriti na nasprotnikovo potezo, ali pa je koristneje preiti v protinapad. Začetnik naj igra počasi in previdno, kajti šele v preračunavanju posledic vsake poteze in odkrivanju namena na¬ sprotnikovih potez je tisto, kar igro go postavlja ob bok šahu. Tedaj bo marsikomu tudi stavek iz uvoda, ki govori o šolah in celo akademijah za go, bolj razumljiv! Anton Pavlovčič HELIKOPTER Sestavnica Vsi deli za to malo igračo so risani v merilu 1 :1, kar pomeni, da jih je potrebno le prerisati na vezan les debeline 5 mm. Ker je prostor za rotor omejen, ga morate pri prerisovanju sestaviti ter šele nato v celoti prerisati na vezan les. Sestavljanje posameznih delov poteka po istem vrstnem redu kot oznake v sestavnici. Za os repne elise kot tudi za os rotorja lahko uporabite varilno žico 0 3 mm ali pa vijak z navojem M 3. 128 89/90 TIM 4 MOJ PRVI MODEL ^ ^ / -- / >2 \ 7 TIM 4 89/90 129 MOJ PRVI MODEL 130 89/90 TIM 4 MOJ PRVI MODEL MLADI TEHNIK, Stari trg 5, Ljubljana, vam nudi bogat izbor orodij in materialov za modelarstvo in druge ljubi¬ teljske dejavnosti. Pregovor pravi, da brez pravega gradiva in orodja ni pravega moj¬ stra. Prav to dvoje pa vam ponu¬ jata naši trgovini Mladi tehnik v spodnjem seznamu. Ta bo prišel še posebej prav tistim, ki živite daleč od Ljubljane, saj boste na¬ kup lahko opravili po pošti, ven¬ dar le pod pogojem, da bo vred¬ nost naročila večja od 100 000 di¬ narjev. MLADI TEHNIK VAM PRIPO¬ ROČA: Letalske modele v kompletu: »Carič«, »Prvak«, »Lahor«, »Ci- rus«, »Vilin konjič« (sobni model) Začetniški model rakete s kom¬ pletom raketnih motorjev (3 kosi) Plastične makete letal v kompletih v merilu 1:72 italijanske tovarne ESCI Lesene modele čolnov Komplete modelarskega orodja Balso 10 x 100 debeline od 0,8 do 15 mm Letvice iz lipovine 2x2 do 20x20mm, dolge 100 cm Modelarsko acetonsko lepilo Nitrolak 150 g Dleta za rezbarjenje (komplet 6 dlet) Modelarski vrtalnik MINI 20 W (12 do 15V) z usmernikom Bogat izbor ročnega orodja za modelarje in samograditelje Elektrotehnični material: vtiče in vtičnice za akustične aparate, ba¬ nanske vtiče in puše, stikala, tipke, kontrolne lučke, transfor¬ matorje, gumbe za potenciome¬ tre, krokodil sponke itd. Spajkalnik 25W Spajkalnik 60W Stojalo za spajkalnik Pirograf - pisalo za les Kovinske kasete Tehniške priročnike Revijo Življenje in tehnika Revijo TIM Učbenike, delovne zvezke in še marsikaj Cene veljajo na dan nakupa ozi¬ roma dostave. Obiščite nas ali pa nam pošljite vaše naročilo po po¬ šti. Ne bo vam žal! MLADI TEHNIK, Cojzova 2, Ljubljana, vam nudi bogato izbiro elektronskega materiala. TIM 4 89/90 131 IZDELEK ZA DOM Matej Pavlič BLACK & DECKER: ZABOJČEK ZA PRAZNIČNO SMREČICO Zadnja leta se zaradi ogroženo¬ sti gozdov, malo pa tudi zaradi mode vse več ljudi odloči, da za praznike ne bodo imeli pose¬ kane smrečice, pač pa bodo ku¬ pili takšno s koreninami. Če se zemlja s koreninic pri odkopava¬ nju in prenanašanju ne osuje preveč, se bo nazaj v gozd ali na vrt zasajena smrečica gotovo spet prijela. V sobi jo bo treba le nekoliko zalivati in preblizu radi¬ atorja ali peči ne bo smela biti. Za posekano drevesce primeren podstavek običajno ne predstav¬ lja problema in ga lahko brez težav dobimo v trgovini ali na trgu. Drugače je v primeru, ko ima smrečica še šop korenin, ki jih ne moremo stlačiti v vsak cvetlični lonec ali večjo posodo. Plastični čebrički, v kakršnih prodajajo barvo, bi bili še ne¬ kako uporabni, a so za ta namen prav neugledni... Mi vam predlagamo, da v teh preostalih dneh do praznikov po naših načrtih naredite ličen za¬ bojček za smrečico. Dajemo vam le osnovne mere in idejo, vi pa lahko poljubno izberete barvo, vrsto lesa in velikost - ka¬ kor pač komu najbolj ustreza. Orodje Od Black & Deckerjevega elek¬ tričnega ročnega orodja smo za izdelavo uporabili le nihajno vbodno žago BD 99E - močno, univerzalno in za vse materiale uporabno orodje, s katerim je mogoče zelo natančno rezati tudi pod koti do 45°. Moč 450 W, štiristopenjski nihajni sistem in elektronska izbira hitrosti niha¬ nja od 500 do 3000 nihajev/min dovoljujeta globino žaganja v les in plastiko (do 65 mm), v barva¬ ste kovine (do 20 mm) ter v jeklo (do 10 mm). Z njo lahko izžagu- jemo različne oblike, tudi zaprte. Od orodja pripravimo še ravnilo, svinčnik in škarje ter seveda eno od delovnih miz VVorkmate, ki nam bo služila tudi kot primež. Namesto nihajne žage BD 99E seveda lahko uporabite tudi ka¬ tero koli drugo vbodno žago (npr. BD 531 ali priključek za električni vrtalnik D 2726). Mi smo se za BD 99E odločili zato, da jo čimbolj spoznamo in prak¬ tično preizkusimo njeno sposob¬ nost vzdolžnega, prečnega, rav¬ nega, vijugastega in poševnega rezanja. Pri vseh operacijah se je odlično obnesla. Kosovnica 1) stranica 40x30x2cm 2) notranja kotna letvica 2x2x28cm 3) dno 30x30x2cm 4) zunanja letvica 2x2x31 cm 5) okrasna letvica 2x5x31 cm Material Če ste pri hiši polagali ladijski pod (letve s peresom in utorom), vam je prav gotovo ostalo nekaj odrezkov, ki jih sedaj lahko ko¬ ristno uporabite. Debeli morajo biti okrog 20 mm, široki pa pri¬ bližno 10 cm. Potrebujete še 30 do 40 mm dolge žebljičke, ri¬ salne žebljičke ali lepenkarje, grob in fin brusni papir, lepilo za les, kos kartona in 1 m 2 moč¬ nega polivinila. Izdelava Po tri in tri 40 cm dolge kose ladijskega poda zlepimo v pet pravokotnikov, vpnemo v primež na delovni mizi in počakamo, da se vse dobro osuši. Medtem na kos tršega kartona narišemo mrežo in vanjo obliko dela 4. S škarjami izrezano šablono se¬ daj štirikrat prenesemo na les in izžagamo z vbodno žago. Ro¬ bove obrusimo s smirkavim pa¬ pirje, nato pa se lahko vrnemo k stranicam zabojčka. Iz kartona izrežemo trapezno obliko stra¬ nice (1), jo prenesemo na štiri zlepljene pravokotnike, občr- tamo s svinčnikom in izžagamo. 132 89/90 TIM 4 IZDELEK ZA DOM Dno (2) naredimo na enak na¬ čin. Izžagati moramo še trikotne letvice (s to žago je to čisto pre¬ prosto), ki bodo zabojček držale skupaj, nato pa se lotimo se¬ stavljanja. Pomagamo si s skico, ki prikazuje tloris enega od vo¬ galov. Najprej z lepilom in žebljički se¬ stavimo vse štiri stranice (1) in notranje trikotne letvice (2). Sle¬ dijo dno (3) in zunanje trikotne letvice (4), na koncu pa še okrasna letvica (5). Ko se vse skupaj osuši, zabojček prebar¬ vamo z lužilom ali z brezbarvnim lakom. Z notranje strani vložimo kos močnega polivinila, ki bo preprečil, da bi voda pri zaliva¬ nju smrečice iztekala. Polivinil S tem je izdelava pri koncu. Ko boste v zabojček »posadili« dre¬ vesce in korenine zasuli z zem¬ ljo ali gozdno prstjo, jo pokrijte z zaplatami mahu, ki bo dajal lep videz, zadrževal pa bo tudi vlago. Prijetno praznovanje vam že¬ limo - in ne pozabite po prazni¬ kih smrečice res presaditi nazaj v naravo! TIM 4 89/90 133 MODELARSTVO Bojan Rambaher GUME¬ NJAK AERO A-102 Elegantni lovec Aero A-102 je imel zanimivo, a na žalost ne preveč srečno zgodovino. Na risalnih de¬ skah projektivnih birojev se je začel rojevati leta 1932 kot tedaj priljub¬ ljeni dvokrilec. Leta 1933 so ga pre¬ delali v enokrilca s krilom pod tru¬ pom, leta 1934 pa je prišel na svet sicer kot enokrilec, vendar je imel tokrat z oporami podprta krila zgoraj. Za svoje obdobje je bilo to neobi¬ čajno posrečeno in učinkovito letalo, ki je dosegalo ob ugodnih pogojih hitrosti tja do 434 km/h. Odlikovalo se je tudi po okretnosti in zmožnosti strmih dvigov in pikiranj, vzlic temu pa ga niso pripravili za redno proiz¬ vodnjo, ker ni bilo opremljeno s tlač¬ nimi zavornimi krilci in je bila zato njegova pristajalna hitrost 140 km/h za sposobnosti takratnih pilotov pre¬ visoka. Čeprav je model A-102 zelo pri¬ vlačen za izdelavo in ima dobre le¬ talne lastnosti, ki navdušijo vsakega modelarja, popolnim začetnikom ne priporočamo, da se lotijo njegove iz¬ delave. Načrt modela je objavljen pomanj¬ šan, zato ga morate najprej povečati na fotokopirnem stroju na 121 %. (Običajna povečava) Dele od 1 do 7 prerišite prek kopir¬ nega papirja na trši risalni papir ali karton in šablone natančno izrežite. Položite jih na balsine deščice ustrezne debeline. Pri tem pazite na smer letvic lesa - priporočljiva smer je označena na načrtu. Trup (1) izrežite iz lažje balse, de¬ bele 2 mm. Od pilotske kabine proti repu ga gladko oblo zbrusite na de¬ belino približno 0,4 mm. Okrepljen prednji del trupa (2) izrežite iz balse debeline 1 mm z letnicami povprek in ga s sprednje strani nalepite na trup. Navpično (3) in vodoravno (4) repno ploskev iz balse debeline 1 mm obrusite po robu na ustrezno obliko, nato pa še na nekoliko zaobljeno debelino 0,7 mm. Krilo (5) izdelajte iz balse debeline 1 mm in ga v smeri proti robovom gladko zbrusite na debelino 0,6 mm; s prsti ga pazljivo upognite v profil, ki je prikazan na načrtu. Noge podvozja (6) izdelajte iz trde balse debeline 1 mm, prav tako pa tudi kolesa (7c). Zaščitne blatnike koles izdelajte iz dveh delov (7 a) iz balse debeline 1 mm, med katera vlepite del (7b) iz balse, obrušene na debelino približno 1,2 mm. Zlep¬ ljene dele zbrusite v kapljast profil. Kolesa (7c) pobarvajte s črnim tu¬ šem. Ko se dobro posušijo, jih pritr¬ dite na zaščitne blatnike s priščipnje- nimi bucikami. Glejte, da se bodo gladko vrtela. Če želite, lahko celo¬ ten del 7 izžagate iz trše balse debe¬ line 1 mm, vendar se v tem primeru kolesa seveda ne bodo vrtela. Iz ostankov balse debeline 1 mm izrežite ostrogo (8), ki služi namesto zadnjega kolesa, in jo zalepite k trupu. Iz balsine letvice 2 x 1 mm zlepite levo in desno polovico opor¬ nega sistema (9). Stožec propelerja (10) je izdelan iz trde balse in ga napravite na struž¬ nici. Samo po sebi se razume, da ga lahko izdelate tudi ročno, toda to je trdo in dolgotrajno delo, povrhu pa težko dosežemo pravilno somer- nost. Tri lopatice propelerja (11) so izdelane iz trde balse debeline 0,8 mm. Površine lopatic dobro zbru¬ site s smirkovim papirjem, tako da bodo popolnoma gladke. Nato jih namočite v vodi, kasneje položite pod kotom približno 45° ob pivsko steklenico, oboje ovijte s papirjem, prevežite z gumo in pustite, da se posušijo. V stožec propelerja nare¬ dite zareze za lopatice in ko se le te posušijo, jih zalepite. Priporočljivo je, da si izdelate šablono, s katero boste zareze v stožcu napravili na¬ tančno pod topim kotom 120°. Iz aluminijeve pločevine debeline 0,5 mm do 0,8 mm izrežite ležišče (12), z ostrim žebljičkom v njem paz¬ ljivo napravite odprtino za os prope¬ lerja, nato pa ga vstavite in upognite, kot vidite na načrtu. Os propelerja (13) upognite iz je¬ klene strune premera 0,6 mm, jo z zadnje strani potisnite v ležišče, spredaj pa nanjo navlecite stekleno koralo (14) in propeler. Konec osi upognite s ploščatimi kleščami, ga potolcite in zalepite v stožec prope¬ lerja. Zadnjo kljukico gumijastega prepleta (15) prav tako upognite iz jeklene žice, debeline 0,6 mm. Del (17) izdelajte iz trde balse debe¬ line približno 1,5 mm in ga prilepite k trupu. Iz balse debeline 1 mm izre¬ žite obris glave pilota (16) in ga prav tako nalepite na trup. Prototip letala je bil v celoti srebrne barve. Zaradi zmanjšanja teže vam priporočamo, da pustite model v barvi lesa in ga samo dvakrat tanko prelakirate z razredčenim ni- trolakom. Ko se posuši, vsako plast laka obrusite s finim smirkovim pa¬ pirjem zrnatosti okoli 400. »Gibljive« dele navpičnega smernega repnega krmila, vodoravnega višinskega rep¬ nega krmila in glavnega krila zarišite s tankim črnim tušem ali flomastrom. Pilotovo glavo pobarvajte po svojem okusu. Uporabite kvalitetne nitro barve ali pa tempera barvice, vendar morate v tem primeru vse pobar¬ vane površine premazati z razredče¬ nim nitrolakom, seveda šele, ko se tempera dodobra posuši. Model opremite z oznakami, še boljše so različne samolepilne etikete oziroma črke in številke. Model je tako v grobem gotov. Za delo potrebujete lepilo za balso in kovino (za ležišče (12) in kljukico prepleta (15). Vodoravno repno kr¬ milo vstavite v zarezo v trupu, nanj pa nalepite navpično repno ploskev. Ko se lepilo posuši, preverite, če sta oba dela pravokotna drug na dru¬ gega oziroma vzporedna in nav¬ pična na trup. Krilo razrežite na štiri dele, zbrusite stične ploskve, in ga zlepite v oporah tako, da bo po¬ dobno črki M. Pozor! Odtočni rob leve polovice krmila mora biti za okoli štiri mm obrnjen navzdol, da izravnamo reakcijski moment prope¬ lerja. Zlepljeno krilo prilepite k trupu, ko pa se posuši, z obeh strani nale¬ pite še opore krila. Na sprednjo stran trupa nalepite dokončno oblikovane noge podvozja, nanje pa zaščitne blatnike s kolesi. V zadnji del trupa vstavite kljukico za obešanje gumija¬ stega prepleta in jo zalepite. Spredaj na trup nalepite ležišče s propeler¬ jem. Os propelerja mora biti obr¬ njena za 3° navzdol. Spuščanje našega letala se ne razli¬ kuje od spuščanja podobnih malih modelov. Za pogon sprva uporab¬ ljajte splet dolžine 120 mm iz dveh elastičnih niti prereza 1x1 mm, ki ju namažite z zmesjo glicerina in rici¬ nusovega olja ali drugim ustreznim sredstvom. Pred prvim letom upog¬ nite navpično repno ploskev neko¬ liko v levo in preverite položaj le¬ žišča. Če je potrebno, model po¬ novno uravnotežite. Splet zavrtite kakšnih stokrat in model spustite. Moral bi poleteti v mirnem levem 134 89/90 TIM 4 MODELARSTVO TIM 4 89/90 135 MODELARSTVO krogu. Napake odpravite z upogiba¬ njem odtočnega roba leve polovice krila in navpične repne ploskve, v skrajnem primeru tudi vodoravne repne ploskve. V omejenem obsegu smete premikati tudi ležišče osi pro¬ pelerja. Za pogon uravnoteženega modela lahko uporabite gumijast splet dol¬ žine okoli 240 mm, ki pa ga je skoraj težko zavrteti z roko, tako da je bo¬ lje, če uporabite ročni vrtalni strojček ali podobno navijalno napravo. Mo¬ del lahko spuščate v dvorani ali telo¬ vadnici, zunaj zaprtih prostorov pa le v popolnem brezvetrju. Njegove le¬ talne sposobnosti so odvisne od ce¬ lotne teže modela in od kvalitete uporabljene gume, ne nazadnje pa seveda tudi od natančnosti izdelave. Bojan Rambaher JADRALNO LETALO RITA Krilo lahko izdelamo iz polistirena z laminirano površino, ali pa na kla¬ sičen način iz balsovih deščic. V prvem primeru jedro krila z upo¬ rovno žico izžagate iz penastega po¬ listirena, nato pa prebrusite. V zgla¬ jeno jedro so zalepljene cevke za vezne žice in balsovo letvico glav¬ nega nosilca prereza 10 x 5mm. Lahko uporabite tudi smrekovo le¬ tvico prereza 5 x 3 mm, ki jo na trup prilepite z zgornje strani. Na srednji del nalepite nosilna rebra iz vezane plošče debeline 2mm. Prebrušene dela krila laminirate s stekleno tka¬ nino površinske teže 30 g/m 2 . Sre¬ dino okrepite, še s trakovoma tka¬ nine teže 100 g/m 2 . Odtočni rob krila (seveda, ko površina otrdi) lahko obrežete, stično površino poševno obrusite in odrezani rob ponovno prilepite. V tem primeru bo odtočni rob krila obrnjen navzdol. Pri drugi možnosti (verjetno je to celo nekoliko laže, dosežete pa morda tudi lepši videz) krilo izrežete že z upognjenim zadnjim robom. Konca krila sta k sredinskemu delu zalepljena pod topim kotom, spoj pa je še dodatno prevlečen s trakom steklene tkanine. Pri klasični izvedbi ima krilo rebra iz balse debeline 2mm, na mestih, kjer se sredine krila dotikajo ušesa, to je konci krila, pa iz balse debeline 5 mm. Prva tri rebra v sredinskem delu so iz vezane plošče debeline 2 mm. Letvice glavnega nosilca 3 x 5 mm so iz smrekovega lesa. Med rebri so opore iz vezane plošče de¬ beline 1 mm. Smrekova letvica na naletnem robu je prereza 5 x 5mm, zadnji premični del pa je iz balse debeline 1 mm. V rebrih iz vezane plošče so zalepljene cevke za vezne žice, prostor med njimi pa je z zgor¬ nje strani v celoti prelepljen z balso debeline 1,5mm. Spodnja stran krila je prevlečena s sintetiko, zgornja pa s tankim papirjem za prevleke. Če boste krilo lakirali, je bolje, da ga med delom fiksirate in nato nekaj časa pustite v šabloni. Teža krila iz polistirena je 88 g, teža krila iz baise pa 75g. Glavni nosilec višinske repne ploskve je iz smrekove letvice pre¬ reza 3 x 2mm. Naletna letvica iz balse ima prerez 3 x 5mm, odtočna letvica, ki je prav tako iz balsa, pa prerez 3 x 12mm. Srednji del višin¬ skega repnega krmila je zlepljen iz balse debeline 3mm. Balsova rebra imajo prerez 1 x 4mm. Konec višin¬ skega krmila je narejen iz balse de¬ beline 3mm. Odprtine za pritrdilne vijake M2 morate natreti z lepilom. Tudi repna ploskev je prevlečena. Teža gotovega višinskega krmila je 6g. Na trupu je glavica iz dveh polo¬ vic. Obe sta prevlečeni z lepilom in dvema plastema steklene tkanine teže 100g/m 2 . Enako sta prevlečena tudi vlečna kljukica in ščitnik časo- mera. Že pred izdelavo prevleke obeh polovic glave letala morate va¬ nje vlepiti štiri predelne stene in opornike iz vezane plošče debeline 1,5 mm. Med lepljenjem glavice mo¬ rate med obe polovici vlepiti tudi no- 138 89/90 TIM 4 MODELARSTVO silec repnih ploskev iz okrogle cevi iz steklenih vlaken premera 14/8. Po lepljenju v glavico izvrtajte odprtine, v katere zalepite vodila za spojne žice krila. Tudi navpična repna smerna plo¬ skev ima lahko jedro iz polistirena, ki je prevlečeno s stekleno tkanino teže 30 g/m 2 , ali pa je klasične kon¬ strukcije iz balsovih reber in letvic. Na vrhu kobilice repa je ležišče vo¬ doravnega krmila iz aluminija, ki ga kontrolira oziroma prevrača vzmet v sprednjem delu. Vzmet deluje prek časomera. Smerno krmilo ima klju¬ kico za krožno vleko, dosežemo pa jo, če odstranimo zaščito na levi strani trupa. Časomer se zaklopi, ko se model sname z vlečne vrvi. Trup z navpično repno ploskvijo tehta 125 g. Dobre letalne sposobnosti so od¬ visne od natančno sestavljenega modela. Predvsem je važno, da sta natančno postavljena kot sestavlja¬ nja in težišče modela. Rita se odli¬ kuje z mirnim in stabilnim letom, na koncu vleke pa jo lahko brez strahu izstrelite, ne da bi se morali bati, da se bo model poškodoval. LEVČEK Levčka boste izdelali iz kartona, valovite lepenke in pisanih kosov blaga ali platna. Najprej silhueto levčka s pomočjo mreže poljubno povečajte na karton ali valovito lepenko. To boste uporabili tudi za krojenje blaga, pri čemer ne pozabite na dodatek za šiv. Podrobno¬ sti prepuščamo vaši domišljiji. Čimbolj bo levček pisan, lepši bo. Tehniška založba Slovenije 61001 Ljubljana, Lepi pot 6 p. p. 541-X, tel. 213733 NAROČILNICA Nepreklicno naročam naslednje knjige (obkrožite zap. št.) Knjige pošljite na naslov: (ime in priimek) (poštna številka, kraj, ulica) Želim postati naročnik revije- Knjige bom plačal v enem, dveh, treh obrokih (obkroži) Izkoristil bom 10% popusta za nakup najmanj treh knjig Izkoristil bom 15% popusta za nakup najmanj petih knjig Izkoristil bom 20% popusta kot naročnik revije ŽIT ali TIM Datum _—— Podpis - Vse morebitne spore rešuje pristojno sodišče v Ljubljani. >f ZNANSTVENA FANTASTIKA CSPECTRUM) 1. S. Lem: SENENI NAHOD 2. R. Bradbury: MARSOVSKE KRONIKE 3. Več avtorjev: KAKO JE BIL RESEN SVET 4. M. Remec: MANA 5. I. Asimov: GOLO SONCE 6. I. Asimov: JEKLENE VOTLINE 7. I. Asimov: ROBOTI JUTRANJE ZORE 8. B. Strugacki: HROŠČ V MRAVLJIŠČU 9. D. Adams: RESTAVRACIJA OB KONCU VESOLJA 10. D. Adams: STOPARSKI VODNIK PO GA¬ LAKSIJI 11. D. Adams: ZBOGOM IN HVALA ZA VSE RIBE 12. D. Adams: O ŽIVLJENJU, VESOLJU IN SPLOH VSEM KLASIKI FANTASTIKE 1. K. Čapek: KRAKATIT 2. H. G. Wells: NA ZVEZDAH SPOČETI 3. H. G. Wells: VELIKANI PRIHAJAJO 4. H. G. Wells: ZGODBA O NEVIDNEM ČLO¬ VEKU 5. Conan Doyle: IZGUBLJENI SVET 6. Bram Stoker: DRAKULA 7. Jules Verne: V OSEMDESETIH DNEH OKOLI SVETA 8. R. L. Stevenson: DOKTOR JEKYLL IN GOSPOD HYDE TIM 4 89/90 145 ZABAVNA ELEKTRONIKA Matej Pavlič MALI TIMOV ELEKTROTEHNIČNI PRIROČNIK Preglednica napetostnih regulatorjev 146 89/90 TIM 4 ZABAVNA ELEKTRONIKA NAMIZNO STRELIŠČE Jernej Bčhm NOVOLETNI OKRASKI Spet bomo odprli tisti predal, ki ga odpremo le dvakrat v letu in v katerem hranimo okraske za novoletno jelko. Uh, kako prijetno opravilo! Vsako leto dodamo kak nov okrasek, da zapolnimo lan¬ sko vrzel, ali pa zato, ker bi radi kaj novega, lepšega, vznemirljivejšega. Večina bo počakala na trgovce, ki pa že dolgo nimajo novih idej. Od standardnih okraskov je mnogim najbolj pri srcu svečka, ker v sebi skriva celo vrsto pomembnih sporočil. Ima pa eno samo veliko pomanjkljivost in vrsto možnih nevšečnosti: prehitro dogori in pla¬ menček se prav rad poigra z okolico. Zato so ljudje skušali najti nadomestilo zanje. V trgovinah boste zlahka našli najpreprostejšo rešitev. Toda mi bomo skušali najti lepšo, ki bo še posebno godila tehničnem očesu. Ideja ni nova, je pa zrasla tudi na mojem zeljniku. Ste se že kdaj zalotili, da od časa do časa kaj radi pogledujete na tiskano vezje, ki nastaja pod prsti? Občudujete razporeditev elementov, njihovo obliko, barvo. Nisem povsem prepričan, če je (vsako) tiskano vezje primerno tudi kot okrasek na jelki, to mora oko pač videti in presoditi. Toda funkcionalno delovanje vezja je lahko mnogo bližje ustaljenim pričakovanjem, o tem govore številni primeri. In to je tudi glavni namen današnje na¬ loge. Izdelali bomo preprosto vezje, ki bo prižigalo in ugašalo več svetlobnih diod. Priznati morate, da se to nežno mižikanja prav lepo poda prazničnim pričakovanjem. In če vemo, da lahko izbiramo kar med petimi barvami: rdečo, rumeno, zeleno, rjavo in modro, potem je jasno, kakšne so možnosti. Na tiskano vezje lahko prispajkamo samo rdeče „le- dice” ali kombinacijo barv. Oblikujemo lahko tudi tiskano vezje: v zvezdo, zvonček, srce ipd. Res- TIM 4 89/90 147 ZABAVNA ELEKTRONIKA Sl. 1. Shema električnega vezja za novoletni okrasek C1 4,7 fiF/16 V, elektrolit (Iskra) D1 svetleča dioda (3 mm) R1 med 47kfl in 330kSi/0,125W R2 1,2k«/0,125W U1 CD 40106 (Ei) k1, k2 priključek (3-polni) nost elementov na tiskanem vezju lahko popra¬ vimo, če jih pobrizgamo s snegom iz pršilke. Tudi srebrna ali zlata bronza bo prišla prav. Pri barva¬ nju moramo zaščititi svetleče diode. Tak okrasek moramo seveda povezati s primernim virom elek¬ trične napetosti. Najpreprostejša (a draga) rešitev bi bila tudi običajna baterija. Povprečna poraba vezja je približno 20 mA. Bolj smotrno pa je, če uporabimo usmernik. Lahko ga nabavimo tudi v tr¬ govini; zadostuje tisti, ki je namenjen za omrežno napajanje malih radijskih sprejemnikov (vvalkma- nov). Uporabimo lahko katerikoli usmernik med 6 in 12 volti. Če zmore 200 mA, potem nanj lahko priključimo kar 10 naših okraskov, pravi mali disko. Ker pa se spodobi, da vemo kaj delamo, nekaj besed o tem, kako vezje deluje. (Ker pišem prispe¬ vek za revijo na računalnik, lahko tu pa tam hitro vrinem kak stavek. Tako kot tega. Nehote sem se razpisal o delovanju vezja, da bi bil razumljiv tudi začetnikom. Stari mački lahko ta opis mirno pre¬ skočijo.) V osnovi je vezje na sliki št. 1 relaksacij¬ ski oscilator. Sestavljajo ga ojačevalnik (integri¬ rano vezje) U1, kondenzator C1 in upor R1. V tre¬ nutku, ko vključimo napajanje, je kondenzator pra¬ zen, brez električnega naboja in zatorej tudi brez električne napetosti. Ker je kondenzator priključen na vhod inverterja U1, bo njegova izhodna nape- 220V O Sl. 2. Način priključevanja napajanja N napajalnik (12 V) K povezovalni kabel O okrasek z LED diodami tost enaka +12 voltov. (Za inverter je značilno, daje njegova izhodna vrednost vedno nasprotna tisti na vhodu. Če je torej na vhodu 0V, bo na izhodu +12 V oziroma, če bo na vhodu +12 V, bo na izhodu 0V. Digitajna elektronika, kamor sodi tudi inverter (obračalec), je grajena tako, da je izhodna nape¬ tost le 0V ali +12 V (ali +9 V, če uporabimo 9 voltni usmernik). Ti dve napetosti spoznavajo tudi digi¬ talni vhodi. Če bi me hoteli prijeti za besedo, bi sedajle takoj priključili nek digitalni vhod na drugo električno napetost. Če bi ta bila blizu 0V, bi to vezja ne motilo. Enako bi bilo, če bi bil vhod nekoliko manjši od +12 voltov. Močno pa bi vezje »zmedli«, če bi na vhod priključili npr. +6 voltno napetost, vezje se nikakor ne bi moglo »odločiti«, kakšno naj bo stanje izhoda: 0V ali +12 V. Prav lahko se zgodi, da vezje zaniha: izmenoma po¬ stavlja 0V in +12 V. Seveda so možna tudi dru¬ gačna presenečenja. Zato si nikakor ne smemo privoščiti, da bi vhod priključili na +6V. Tako ne¬ kako so razmišljali ljudje, ki so naredili prva digi¬ talna vezja. Ljudje pa smo kaj čudna bitja in kaj 148 89/90 TIM 4 ZABAVNA ELEKTRONIKA Sl. 4. Tisakano vezje radi se ne držimo pravil ter tako hote silimo v te¬ žave. Ta trma pa tu in tam rodi tudi nekaj povsem uporabnega in načrtovalci integriranih vezij hitro ponudijo, ker so pač tudi poslovneži, vezje, ki je namenjeno »kršenju« pravil digitalne tehnike. Naše integrirano vezje (CD 40106) je že eno takih. OV in +12 V »razume« tako kot vsak drug digitalni inverter. C1, ki se polni prek upora R1. Napetost na kondenzatorju počasi narašča (težko je na hitro napolniti škaf z vodo skozi tanko cev - taka je primera za električni stik kondenzatorja in upora). Prej ali slej napetost na vhodu inverterja vstopi v »prepovedano« območje. Toda čipa U1 to ne zmoti in šele, ko napetost preseže »prepovedano« območje, hipoma ažurira izhod, preklopi ga na OV. Nenadoma se kondenzator ne polni več, na¬ sprotno, prične se prazniti, in spet napetost na kondenzatorju pade v »prepovedano« območje. Toda čipa U1 to tudi tokrat ne moti, in ko napetost na kondenzatorju pade pod »prepovedano« ob¬ močje, popravi stanje izhoda. Izhod postane zopet + 12 volten in kondenzator C1 se ponovno polni, čas prehoda »prepovedanega« območja določa frekvenco izhodnega signala. Vezje v strokovni literaturi imenujemo tudi Schmitt triger (izgovor¬ java: Šmit). Izhod U1 se torej spreminja med OV in +12 V. Kadarkoli bo izhod +12 V, bo prek upora R2 stekel tok, ki bo povzročil, da bo svetleča dioda zagorela. Če bodo imeli vsi R1 isto vrednost, potem bodo ledice utripale enako hitre, čeprav ne vse istočasno. Pravo razkošje se obeta, če so upornosti R1 pri danem kondenzatorju C1 ra¬ zlične. še nekaj besed o izdelavi. Nekaj smo omenili že na začetku. Predlog tiskanega vezja bo uporaben Sl. 3. Povezovalni kabel Sl. 5. Razporeditev elementov na tiskanem vezju le, če uspemo zbrati zahtevani material. Videli pa bomo, da morda razen kondenzatorja C1 to ne bo problem. Čar vezja bo tudi v tem, da uporabimo vse možne oblike elementov. Napajanje priklju¬ čimo na enega od priključkov, preostali priključek pa uporabimo za posredovanje napajanja prek preprostega kabla še ostalim okraskom. Celotno metodo povezovanja vidimo na sliki 2. Dolžino povezovalnih kablov ocenite kar sami, pač glede na potrebe. Na tem mestu ponujam pomoč pri izdelavi okraskov. Največ neprijetnega in nevar¬ nega dela bo z izdelavo tiskanega vezja. Tega pa prav z lahkoto izdelajo v specializirani delavnici. Nerodno je le to, da je cena fotoklišeja za tiskano vezje nesramno velika. Toda potreben je le en sam fotokliše, tako, da se stroški porazdelijo na vsa po njem izdelana tiskana vezja. Če se bo v uredništvo javilo vsaj deset naročnikov, ki bi želeli že izdelana tiskana vezja, jim bomo ustregli, vendar se morajo javiti v uredništvo najkasneje do 20. decembra t.l. Tiskano vezje bodo prejeli po pošti v dobrem tednu. Poravnati bo potrebno le materialne stroške izdelave. Upam, da smo se razumeli, če pa ne bo dovolj zanimanja, se že sedaj opravičujem vsem tistim, ki se bodo prijavili. Od upora R1 je odvisno, kako hitro bo utripala ledica, od upora R2 pa, kako močno bo svetila. Če nameravate uporabiti nižjo napajalno napetost, potem primerno znižajte vrednost upora R1 (npr. pri+9V velja R1=1kQ). Največje napajanje, ki ga integrirano vezje prenese, pa je 15 V. Za povezovalni kabel poiščite primerno tanko in mehko žico, po možnosti z zeleno PVC izolacijo. Pri izdelavi okraskov vam želim mnogo zabave, v novem letu pa poleg ustaljenih voščil še lepo spričevalo! TIM 4 89/90 149 NE IŠČEMO LUKENJ V ZAKONIH Z ISKRINIM ELEKTROMEHANSKIM KLADIVOM JIH VRTAMO V MNOGO TRSE SNOVI. Če želite o električnem orodju Iskro več podatkov, nam pišite na naslov: Iskra ERO, Prodaja, Trg revolucije 3, Ljubljana 61000, tel. (061) 213-213 ali na Iskrina predstavništva: Kotnikova 6, Ljubljana 61000, tel. (061) 312-322 Partizanska 11, Maribor 62000, tel. (062) 20-251 Iskra orodje za domiselne roke 150 89/90 TIM 4 MALE ŽELEZNICE IZDELAVA STIKAL IN REGULA¬ TORJEV Za upravljanje male električne želez¬ nice rabimo veliko raznih stikal. Z njimi priklopimo določen del tira na električno napetost, premaknemo kretnico, odpremo signal ali priž¬ gemo svetilko v hišici. S preklopnimi signali spreminjamo smer vožnje na¬ ših lokomotiv, z regulacijskimi stikali spreminjamo hitrost vožnje. Pa še bi lahko naštevali mesta, kjer brez sti¬ kal ne gre. Najenostavneje je seveda stikala ku¬ piti. Pri nas je, žal, bolj malo primer¬ nih izdelkov, morda se še največ najde pri Mladem tehniku. Velika in pestra je izbira v tujini. Številne to¬ varne, ki izdelujejo elemente za električno železnico, nudijo tudi pi¬ sano izbiro stikal. Obstajajo pa tudi specializirane tovarne, ki delajo ves električni material, ki se rabi pri grad¬ nji maket. Sem sodita, na primer, nemška BRAWA ali HERKAT. Kup¬ ljena stikala so lično izdelana in bre¬ zhibno delujejo, vendar so draga. Stikalo za vklop štirih elementov stane okoli 14 DEM. Na srednje ve¬ liki maketi rabimo vsaj 30 takih če¬ tvernih stikal, pa izračunajte, koliko bi to stalo! Ne preostane nam torej nič drugega, kot da vprežemo svojo iznajdljivost in ročnost ter se sami lotimo izde¬ lave stikal, kakor smo sami delali tudi hišice, mostove, drevesa in še kaj drugega. Verjetno se bomo spo¬ četka lotili bolj enostavnih izvedb, sčasoma pa se bomo usposobili tudi za kaj bolj zahtevnega. Rabili bomo trakove iz prožne medeninaste plo¬ čevine (lahko uporabimo kontakte starih ploščatih baterij), medenina¬ ste vijake in risalne žebljičke, žico, pa seveda električni spajalnik in še kakšno malenkost. Večina maket pri nas uporablja eno- smeri tok in bomo zato izdelali tudi preklopno stikalo za smer vožnje in © © ® © © © TIR TIR TIR TIR TIR TIR REGULATOR HITROSTI MENJALEC SMERI 2 TRANSFORMATORJA TRENUTNO STIKALO STALNO STIKALO TIM 4 89/80 151 MALE ŽELEZNICE regulacijsko stikalo za spreminjanje hitrosti. Slika 1 kaže električno pove¬ zavo med transformatorjem in še¬ stimi tiri. Takoj za transformatorjem je usmernik, nato pa za vsak tir po¬ sebej preklopno stikalo in regulator hitrosti. Na en transformator ni dobro vezati preveč tokokrogov, ker bi si¬ cer morali vzeti transformator večje moči. Računajte, da ena lokomotiva porabi okoli 7 amperov in če bi hkrati vozila po vsakem tokokrogu po ena lokomotiva, bi to zneslo 42 amperov. Dodati pa moramo še premikanje kretnic in kakšno razsvetljavo. Zato je bolje vzeti še en transformator, kar je prikazano na sliki 2. Leva proga, ki vozi med dvema krajema, je vezana na en transformator, drugi pa napaja ranžirni tir in odstavne tire na postaji. Ranžirni tir je stalno prik¬ ljučen, ostale štiri pa s stikali po¬ ljubno priključujemo. Kaj bo torej naloga stikala? Elek¬ trična napeljava je na nekem mestu prekinjena in tok tam ne more steči do drugega kraka napeljave. Če s prevodnikom zvežemo oba preki¬ njena kraka napeljave, bo tok lahko stekel po tem prevodniku tudi na drugo stran napeljave. Stikalo je to¬ rej naprava, ki premakne omenjeni prevodnik od enega kraka napeljave do drugega. Ena vrsta stikal je stalno izklopljena ali vklopljena, druga pa so taka, da so stalno iz¬ klopljena in se samo za trenutek vklopijo, ko jih pritisnemo. V našem prispevku prikazujemo le nekaj od številnih možnosti. Verjetno boste sčasoma sami »izumili« še kak boljši način in takrat nam pišite, da ga bomo objavili v TIMU. Najenostavneje je izdelati stikalo za trenutni vklop - na pritisk - narisano je na sliki 3 na levi strani. Ko lamelo pritisnemo na vijak, tok steče, ko jo spustimo, skoči nazaj in tokokrog je zoper prekinjen. V na¬ šem primeru imamo na deščici štiri stikala. Vzeli bomo prožne medeni¬ naste trakove. Bela pločevina od konzerv bi slabo prevajala električni tok, bakrena pa ni dovolj prožna, saj mora lamela odskočiti v prvotno lego, ko prst umaknemo. Na prečni medeninasti trak, ki ga z dvema vija¬ koma pritrdimo na ploščico, prispaj- kamo štiri upognjene lamele. Na enega od vijakov pritrdimo žico, ki vodi od transformatorja. Zgoraj, na¬ sproti vsaki lameli privijemo v deš¬ čico štiri medeninaste vijake in na vsakega od njih navijemo po eno žico, ki pelje k tirnemu odseku, kret¬ nici, svetilki ali drugemu porabniku toka. Lamele lahko na zunanji strani izoliramo, tako, da na vsako nale¬ pimo košček izolirnega traku. Nanj napišemo številko tirnega odseka, kretnice ali signala, da bomo vedeli, kaj s tem stikalom vključimo. Stikalo za stalni vklop ali izklop nam bo dalo malo več dela. Vidimo ga na desni polovici iste slike. Medenina¬ sto lamelo bomo v tem primeru zvili, kot kaže slika in prevrtali. Desni krak mora biti prožno upognjen. Rabimo mali zapah, ki ga pritrdimo na deš¬ čico, kot kaže slika in povežemo s transformatorjem. Lamela je pove¬ zana s porabnikom. Ko obrnemo za¬ pah na prožni del lamele, se vzpo¬ stavi stik, ki traja toliko časa, dokler je zapah na lameli. Na sliki 4 vidimo dve izvedbi štiripol- nega stikala. Na levi strani je stikalo za trenutni vklop na poteg, na desni pa stalni vklop na pritisk. Če pogle¬ damo najprej levo stikalo, vidimo, da ŠTIRIPOLNO STIKALO POGLED S PREDNJE I STRANI I TLAČNI GUMB ® ZAPAH NA TRAFO GUMB TRANSFORMATOF DEVETPOLNO TRENUTNO STIKALO PROŽNE MEDENINASTE LAMELE NOSILNA DEŠČICA STIKALA PROŽNO PERO ZA ODMIK PLOŠČICE TRANSFORMATOR LESENA DEŠČICA TEČAJ MEDENINAST TRAK PREKLOPNO STIKALO ZA SPREMEMBO SMERI t LESENA PLOŠČICA PREMIKANJE VIJAK ZA ZAUSTAVITEV ZAPAH RISALNI ŽEBLJIČKI -t f t + 152 89/90 TIM 4 MALE ŽELEZNICE je zadnja, daljša, lamela vezana na transformator, ostale štiri pa na po¬ rabnike. Ko potegnemo gumb k sebi, zadnja lamela stisne ostale štiri in jim na ta način dovaja tok. Pri stikalu na desni strani je zadnja lamela, ki je povezana s transformatorjem, zgo¬ raj. Ko zasučemo zapah tako, da z njim pritisnemo gumb skozi deš¬ čico, se vse štiri lamele naslonijo na zadnjo in tok steče do vseh štirih porabnikov. Stikalo je vključeno tako dolgo, dokler zapah tišči na gumb. Na sliki 5 je zanimiva izvedba devet- polnega stikala na poteg. Skica je dovolj zgovorna, da ne rabi še do¬ datnega opisa. Slika 6 daje predlog za izdelavo preklopnega stikala za spreminjanje smeri vožnje. S tem stikalom zamenjamo povezavo obeh tirnic. Pri tej vezavi je leva tirnica negativna, desna pa pozitivna. Ko preklopimo stikalo na desno, pa po¬ stane leva pozitivna in lokomotiva spremeni smer vožnje. Z zapahom na prednji strani premaknemo ploš¬ čico z obema lamelama. Na vsakem koncu premika imamo po en vijak, ki ne dopušča, da bi premaknili lamelo preveč v levo ali desno. Na skrajna risalna žebljička pritrdimo žico, ki je vezana na negativno napeljavo iz usmernika, na srednji žebljiček pa pozitivni pol. Drugi in četrti žebljiček sta brez povezave in sta samo zato, da lameli lepše drsita. Ploščica, na kateri sta priviti obe lameli, je lahko iz lesa, pertinaksa ali plastike, da je le dovolj čvrsta, da tišči lameli na risalne žebljičke. Zapah pritrdimo na to ploščico s pomočjo osi z navojem, kakršno dobimo pri raznih sestavlji¬ vih igračah, tudi Mehanotehnika ima tak komplet. Zapah mora biti trdno spojen s ploščico, luknjica v deščici pa dovolj široka, da se lahko zapah s ploščico premika levo in desno. Najbolj zahtevna bo izdelava regula¬ cijskega stikala za spreminjanje hi¬ trosti. Slika 7 kaže stikalo, ki služi samo za regulacijo hitrosti. V tem primeru rabimo posebej še stikalo za spreminjanje smeri. Slika 8 kaže iz¬ vedbo, ki regulira hitrost in hkrati spreminja smer vožnje. Za izdelavo teh regulatorjev rabimo posebno uporovno žico. Ko bomo speljeli električni tok prek uporovne žice do lokomotive, se bo del toka porabil za premagovanje upora in lokomotiva bo peljala počasneje. Tako moramo najprej s poskusom določiti dejan¬ sko dolžino uporovne žice. Na raz¬ dalji enega metra zabijemo v po¬ ljubno desko dva žebljička in mednju napeljemo uporovno žico. Na levi žebljiček poleg uporovne žice prik¬ ljučimo še žico iz transformatorja in usmernika. Drugo žico iz usmernika povežemo z eno tirnico kakšen me¬ ter dolge proge. Na progo postavimo lokomotivo. Drugo tirnico zvežemo z žico in se s to žico na poljubnem mestu dotaknemo uporovne žice. Lokomotiva bo začela peljati z neko hitrostjo. Če bomo šli z žico v levo proti žebljičku, ki je vezan na trans¬ formator, bo hitrost večja (ker je upo¬ rovna žica krajša), če bomo šli v desno, pa se bo hitrost zmanjše¬ vala. Ko bomo prišli do mesta, kjer je hitrost tako majhna, da se lokomo¬ tiva skoraj ustavi, ga zaznamujmo. Dodamo še kaka 2 cm in žico tu odrežemo. Sedaj lahko pričnemo z izdelavo re¬ gulatorja po skici na sliki 7. Na zuna¬ nji polkrog pritrdimo risalne žebljičke, vendar zaenkrat le do polovice glo¬ bine, na notranji polkrog pa navadne REGULATOR HITROSTI (ZA ENO SMER VOŽNJE) (PREMER 12 CM) RISALNI ŽEBLJIČKI -- (POTREBNO ŠTEVILO DOLOČIMO S POSKUSOM) RAZDALJA NAJ BO TAKA, DA IMA ENA LAMELA VEDNO STIK - UPOROVNA ŽICA ._ VIJAK ZA ZAUSTAVITEV DRSNIK @. VIJAK ZA 'ZAUSTA- I VITEV BREZ TOKA PREVODNA ŽICA POGLED S STRANI + B USMERNIK . STIKALO 3» MENJAVE SMERI GUMB ZA REGULIRANJE (PLASTIČNI ČEP) REGULATOR HITROSTI (ZA OBE SMERI VOŽNJE) (PREMER 15 CM) PLOŠČICA IZ LESA, KARTONA ALI PERTINAKSA PROSTO VISEČA MEHKA ŽICA (DOLŽINA MORA BITI ZADOSTNA, DA SE DRSNIK LAHKO PREMIKA) VIJAK ZA ZAUSTAVITEV DRSNIKA IN PRIKLJUČEK ŽIC TER PRITRDITEV MEDEN. TRAKU t- +t TIM 4 89/90 153 TIMOVA FANTASTIKA NOVO V ZBIRKI KLASIKI FANTASTIKE V zbirki mladinskega berila, v kateri objavljamo klasična dela znanstvenofantastične in pustolovske zvrsti, obogateni s črno-belimi ilustracijami priznanih slovenskih ilustra¬ torjev, sta izšli knjigi: V osemdesetih dneh okoli sveta je najuspešnejše delo Julesa Verna, v kate¬ rem avtor opisuje pusto¬ lovščine angleškega gent- lemana Phileasa Goffa in njegovega francoskega služabnika Jeana Passe- partouta, ki za stavo prepo¬ tuje svet v zelo kratkem času, kljub številnim pri¬ petljajem na poti. Knjigo je prevedel Franc Stopar, ilu¬ striral Miroslav šuput, opremil pa Matjaž Schmidt. KRT LOUIS STIVENSON DOKTOR jektll IN GOSPOD HTDE JULIS VtME V osemdesetih dneh OKOLI SVETA - Jedro nove knjige Roberta Louisa Stevensona, avtorja Otoka zakladov in Črne puščice, je fantastična po¬ vest o dveh osebnostih v enem človeku - Nena¬ vadna zgodba o dr. Jekyllu in gospodu Hydeu. Preva¬ jalec Božidar Pahor je v izbor uvrstil še nekaj Ste- vensonovih fantastičnih novel in povesti: Vrata go¬ spoda de Maletroita, Pre¬ nočišče, Markheim, Duh iz steklenice, Faleška obala. Knjigo je ilustriral Rudi Skočir, opremil pa Matjaž Schmidt. Obe knjigi lahko naročite ali neposredno kupite pri Tehniški založbi Slovenije, Lepi pot 6, Ljubljana. Naročniki revij Življenje in tehnika ali Tim, ki so poravnali četrtletno naročnino, imajo pri nakupu 20% popusta. žebljičke. Sedaj uporovno žico cik¬ cak navijemo med obema vrstama žebljikov. Najprej ovijemo žico okoli prvega risalnega žebljička na desni, hkrati pa tudi navadno žico do usmernika. Sedaj šele risalni žeblji¬ ček do konca porinemo v deščico. Nato navijamo žico do žebljička, ri¬ salnega žebljička in tako dalje, do¬ kler je je še kaj. Na koncu pritisnemo še en risalni žebljiček, ki pa ne bo povezan z žico. Če bomo postavili lamelo na ta žebljiček, bo tir brez toka in lokomotiva se bo ustavila. Kot kaže slika, moramo narediti iz medeninaste pločevine še drsnik, ki je povezan z žico, ki pelje na drugo tirnico. Na ' oba konca privijemo v deščico po en vijak, da drsnik ne bo zdrsnil prek žebljičkov. Če hočemo izdelati regulator, ki bo obenem menjal tudi smeri vožnje, se ravnajmo po sliki 8. Kot vidimo, sta to pravzaprav dva regulatorja - za vsako smer vožnje po eden. Rabili bomo torej dve uporovni žici in dvojni drsalnik; en krak bo drsel en¬ krat po medeninastem traku, ki je povezan s pozitivnim, drugič pa z negativnim polom. Izdelava obeh regulatorjev bo zahte¬ vala od nas že nekaj več spretnosti, zato se lotimo teh stikal na koncu, ko bomo poprej vadili na bolj preprostih stikalih. Harry Harrison Prevedel Mitja Zupančič KONČNA BITKA Zvečer, ko se pospravi po večerji, ni ničesar kar bi bilo nam, otrokom, v večje veselje kot sedenje okrog ognjišča in poslušanje Očeta, ko pri¬ poveduje zgodbo. Morda boste rekli, da zveni neumno ali staromodno, ob vseh sodobnih oblikah zabave. Ne zamerite mi, če se bom tedaj prizanesljivo nasmeh¬ nil. Imam osemnajst let in večino otroč¬ jih reči sem pustil za sabo. Toda Oče je govornik in njegov glas spleta ča¬ robne vezi, ki me še vedno vežejo, in, po pravici povedano, tako mi je tudi všeč. Čeprav smo Vojno dobili, smo vendarle pri tem mnogo izgubili, življenje pa je zdaj trdo in neiz¬ prosno. Dokler bo le mogoče, name¬ ravam ostati mlad. »Pripoveduj nam o končni bitki,« ga običajno prosijo otroci, in to zgodbo jim običajno tudi pove. Zgodba je grozljiva, čeprav vemo, da je vse to že mimo, vendar ni nič boljšega kot da te krepko zmrazi po hrbtu, preden greš spat. Oče vzame pivo, ga počasi srka, potem pa s prstom frcne peno z br¬ kov. To je znak, da bo pričel. » Vojna je pekel, tega nikar ne poza¬ bite,« reče, dva najmlajša pa se za¬ hihitata, kajti če bi spregovorila be¬ sedo, bi jima usta sprali z milom. »Vojna je pekel, je vedno bila, in edini razlog, da vam to zgodbo pri- 154 89/90 TIM 4 TIMOVA FANTASTIKA povečujem je, ker nočem, da bi to kdaj pozabiti. Bili smo končno bitko zadnje vojne in mnogo dobrih mož je umrlo za zmago, zdaj, ko je tega konec, pa hočem, da si to za vselej zapomnite. Če je imelo kakšen smi¬ sel, da so umrii, potem je bilo zato, da lahko vi živite, in da se vam nikoli več ne bo treba vojskovati. Predvsem opustite misel, da je v bo¬ jevanju karkoli plemenitega ali le¬ pega. Ničesar takega ni. To je le mit, ki že dolgo umira in verjetno izvira iz prazgodovine, ko je vojno predstav¬ ljal boj mož na moža pred vhodom v votlino, ko je le-ta branil svoj dom pred tujcem. Tisti dnevi so davno minili, in kar je bilo dobro za posa¬ meznika, lahko pomeni konec za ci¬ vilizirano družbo. Pomenilo je smrt zanje, mar ne?« Očetove velike, resne oči ošvignejo krog poslušalcev, a nihče ne dvigne pogleda. Iz neznanega vzroka se mi počutimo krive, čeprav nas je bila večina rojenih po Vojni. »Dobili smo Vojno, vendar pa nismo resnično zmagali, če se iz tega ni¬ smo kaj naučili. Druga stran bi lahko odkrila Popolno Orožje prej in tedaj bi bili mi tisti, ki bi umrli in izginili. Tega nikdar ne pozabite. Čisto nak¬ ljučje je rešilo našo kulturo in uničilo njihovo. Če ima ta usodni dogodek za nas kakšen nauk, potem mora biti ta, da se moramo naučiti malo po¬ nižnosti. Nismo bogovi in nismo po¬ polni - opustiti moramo vojskovanje kot način reševanja človekovih spo¬ rov. Bil sem tam, pomagal sem jih ubijati in vem, kaj govorim .« Po tem pride trenutek, na katerega čakamo in v pričakovanju zadržimo dih. »Tukajje,« reče Oče, vstane in seže z roko visoko na steno. »To je tisto: orožje, ki seje smrt na daljavo, in je Popolno Orožje.« Ponudi se nam dramatičen prizor, ko Oče v svetlobi ognja zavihti lok nad glavo, in se njegova senca razpro¬ stre čez votlino ter pade na steno. Celo najmlajši otrok se pod svojim krznenim ogrinjalom preneha pra¬ skati za bolhami in strmi z odprtimi usti. »Človek z gorjačo, kamnitim nožem ali kopjem nima kaj iskati proti loku. Dobili smo vojno, to orožje pa mo¬ ramo uporabljati samo v miru, da ubijamo jelene in mamute. V tem je naša prihodnost.« Nasmehne se in skrbno obesi lok nazaj na steno. » Vojskovanje je zdaj preveč grozna reč. Napočila je doba trajnega miru.« NA KRATKO ROBOTOVE OČI- MODERNI OPTIČNI SISTEMI To, da svet okrog sebe vidimo, je eden izmed največjih čudežev na¬ rave, ki hkrati omogoča preživetje skoraj vseh živih bitij na Zemlji. V do¬ ločenem obdobju svojega razvoja pa se človek ni več zadovoljil s tem, kar je videl okoli sebe, ampak je posku¬ šal ta svet tudi ohraniti v obliki risb. Začel je risati primitivne skice po skalnatih zidovih svojih bivališč, po glinastih ploščicah, pa po papirusu in nazadnje tudi po pravem papirju in platnu. Slike podob okrog sebe je človek najprej ujel v leseno skrinjico na kovinsko ploščico, pokrito s foto- občutljivo kemikalijo. To se je zgo¬ dilo pred stopetdesetimi leti. Kot ste verjetno že uganili, imamo v mislih primitivni fotografski aparat gospo¬ dov Daguerra in Niepca. Kljub silovi¬ temu razvoju fotografije pa je stro¬ kovnjakom šele pred petdesetimi leti uspelo ustvariti barvno fotografijo. Na polovici našega stoletja je gibljivo sliko iz kinematografov uspešno »konservirala« televizija. Vsa ta sredstva pomenijo nadaljnje iskanje še popolnejšega načina snemanja in reprodukcije slik. Danes, ko moramo na nezdrava in nevarna mesta v in¬ dustriji postaviti namesto človeka in¬ teligentne robote, tako ni treba izu¬ miti še umetnega zraka in zdravega okolja, ki bi ga zase morali. Toda ves ta čas se kljub trudu in raziskavam še nikomur ni posrečilo izdelati niti očesa insekta, kaj šele človeškega očesa z izjemno zaple¬ tenim živčnim sistemom. Izumitelji so med raziskavami kljub vsemu spoznali mnoge zanimive stvari. Predvsem dejstvo, da živo oko raz- TIM 4 89/90 155 NA KRATKO deli sliko na majhne sestavne dele, podobne mozaiku, nato pa v obliki signalov s teh točk sliko zopet se¬ stavi, jo pošlje na daljavo, nazadnje pa s pomočjo možganov in čutil tudi prepozna njen smisel. S tem smo pravzaprav nakazali, da poskušajo strokovnjaki opremiti robote s televi¬ zijskimi očmi - snemalno elektro¬ niko, ki bi delovala na enak način. Zaenkrat so te »oči« še zelo velike in ranljive, toda mikroelektronika nam za bodočnost ponuja nekaj mnogo lepšega in popolnejšega - polpre- vodne elemente CCD, ki svojo na¬ logo opravljajo zelo uspešno, pa tudi mnogi roboti so z njihovo pomočjo dobesedno spregledali. Prav je, da njihovo sposobnost primerjamo z zmožnostjo živega očesa in tradici¬ onalnega fotografskega aparata. ŽIVO OKO Muha in večina insektov imajo tako imenovane fasetne oči (A). Sestav¬ ljene so iz tisočih medsebojno loče¬ nih očesc, tako imenovanih omatidi- jev (B), izmed katerih vsak sprejema svetlobne žarke prek zaščitne rože- nice (1) in leče (2), ki lomi svetlobo. Po nekakšnem valjastem kanalu jih optične točke mreže (3) spremenijo v živčne signale. Te signale nato živčna vlakna (4) privedejo v živčni center. Muha torej vidi mozaično sliko, ki je podobna grobi, zelo pove¬ čani sliki v časopisu. Omatidiji so hkrati zelo občutljivi in omogočajo mrčesu, da se ravna v prostoru po soncu oziroma viru svetlobe. Nji¬ hova občutljivost se menja glede na okoliščine, obsega pa tudi občutlji¬ vost na spremembo barvne svet¬ lobe. Mnoge družine mrčesa vidijo tudi ultravioletne žarke, ki jih člove¬ ško oko ne zaznava. Čebelje oko je tako mnogo bolj občutljivo od člove¬ škega. Tam, kjer vidimo mi le mige¬ tajočo senco, vidita čebela in osa vsako najmanjšo podrobnost. Zato pa si za razliko od človeka ne bi mogli ogledati filma po televiziji ali v kinodvorani - videli bi namreč le posamezne fazne slike, ki pred na¬ šim »počasnim« očesom splavajo, se zlijejo v eno in ustvarijo iluzijo premikanja. Človeško oko (C) je torej bolj zaple¬ tena stvaritev. Roževina kot pro¬ sojno oko z zaščitno veko spusti ža¬ rek skozi zenico oziroma iris (2). Ta kot zaslonka regulira količino vpadne svetlobe s širjenjem in oža- njem. Leča (3) sliko zmanjša, jo obrne na glavo in jo izostreno spusti na mrežnico (4) z več zelo tankimi plastmi. V eni izmed plasti je po do¬ ločenem pravilu zloženo stopetind- vajset milijonov paličic in šest in pol milijonov čepkov. Paličice reagirajo na svetlobo, ne zaznajo pa barv. Čepki delujejo pri polni osvetlitvi in zaznavajo barve. Če so eni v polni akciji, so drugi nekoliko v ozadju in obratno. Čepki in paličice so fotore- ceptorji za pretvarjanje množice fo¬ tonov v živčne impulze, torej ne¬ kakšne slabotne električne signale. Te signale nato očesni živci obdelajo in jih prenesejo v možgane. S svojo tehniko in sposobnostjo pretvarjanja fotonov v živčne signale spremeni oko v sliko le en odstotek vpadnih fotonov, kar za nas sicer popolnoma zadostuje, ni pa vrhunski dosežek narave. FOTOGRAFSKO OKO Fotografiranje temelji na fotokemič- nem pojavu, ki se dogaja v emulzi¬ jah, ki so občutljive za svetlobo. Pod mikroskopom bi v filmski emulziji opazili nepravilno razmeščene tri¬ kotne ali šesterokotne kristale sre¬ brovega bromida (D), ki so vloženi v želatino. Ko pade svetlobni žarek skozi objektiv aparata na emulzijo, se v teh zrncih sprostijo elektroni, ki potujejo po kristalih tako dolgo, da se centri občutljivosti zapolnijo in na¬ stane nevidna, tako imenovana la¬ tentna slika. Pri razvijanju in fiksira¬ nju filma se k izločenim atomom sre¬ bra pridružijo novi in novi - merijo od 0,3 do 0,8 mikrometra - in tako ustvarijo nitasto strukturo. Te struk¬ ture prodirajo do globin posameznih barvnih plasti (slika E). Najmanjšo opazovano formacijo, na primer piko, tvori pet do osem zrnc. Dimen¬ zije zrnc vplivajo na razlikovalno sposobnost materiala. Pri večini fil¬ mov je to najmanj sto pik na milime¬ ter. To število se sicer ne zvišuje, se je pa zato tehnologom posrečilo iz¬ boljšati svetlobno občutljivost filmov. Z nekoč standardne svetlobne ob¬ čutljivosti 15 se je strokovnjakom po¬ srečilo izdelati filme s svetlobno ob¬ čutljivostjo 33, merjeno z DIN le¬ stvico za svetlobno občutljivost. Kot vam je verjetno znano, poznamo še ameriško lestvico, oziroma na kratko ASA lestvico svetlobne občutljivosti. Izboljšali so tudi spektralno občutlji¬ vost filmov. Slika E ponazarja, kako se je z uporabo tanjših vrst filmov posrečilo doseči ostrejšo sliko. V plasteh debelejšega filma se žarek kar nekako razleze. Kemična foto¬ grafija sicer še zdaleč ni rekla zadnje besede, vendar moramo povedati, da tudi ta ta trenutek še ne izkorišča več od borega poldrugega odstotka vpadenih fotonov! TELEVIZIJSKO OKO Slika F ponazarja funkcije snemalne elektronke tipa superortikon. Slika se prek objektiva kamere projicira na polprevodno kovinsko fotokatodo z nabitjem kakšnih 500 V. Ustrezno intenzivnosti vpadne svetlobe z nje sevajo primarni elektroni, usmerjeni proti tako imenovani signalni elek¬ trodi, ta pa reagira z emisijo sekun¬ darnih elektronov. Tako nastane na signalni elektrodi električna slika, se¬ stavljena iz več nabitih točk. Od za¬ daj si to sliko »ogleduje« vrstični ža¬ rek elektronov, ki prihajajo iz emi- torja - cevi. Ta elektronski naboj se na signalni elektrodi uravna in se nato z različno intenziteto vrača na fotoojačevalec, ki vrstični signal več desetkrat okrepi. Občutljivost je pri¬ merljiva z občutljivostjo človeškega očesa. Snemalne elektronke, ki zadostujejo za amaterske videokamere ali pa za očesa robotov, delajo s štiristopet- desetimi vrsticami, slika pa je se¬ stavljena iz dvestosedemdeset tisoč točk. Te elektronke uporabljajo pri¬ bližno do petnajst odstotkov fotonov z vpadne slike. V zadnjem času pa jih kljub uspešnosti zamenjujejo mnogo odpornejši in cenejši polpre- vodni čipi CCD. SLIKOVNI ČIPI CCD (G) Tako imenovani »nabiti vezani ele¬ menti«, prevedeno iz angleškega naziva Charged Coupled Device, ki jih kratko označujejo z imenom CCD, so silikonske ploščice, manjše od poštnih znamk, na katerih je iz integralnih krogotokov skonstruira¬ nih kakšnih 240.000 do 500.000 svetilnih točk. Slika skozi zmanjše- valno optiko pride na mozaik teh ele¬ mentov (H), ki so pravzaprav samo¬ stojni kondenzatorji. Njihove kovin¬ ske elektrode (1) so od silikonskih ploščic (2) ločene s plastjo kremen¬ čevega oksida (3). Po vpadu fotonov nastane pod vsakim elementom na¬ boj od 40.000 do 70.000 elektronov. Če na elektrode privedemo kon¬ trolno napetost, lahko nosilce nabo¬ jev premestimo v elektronsko ure¬ jeno kompozicijo. To se lahko zgodi v vrstičnem registru (4) ali v kasnej¬ šem izstopnem registru (5) - kot je to urejeno pri snemalni napravi firme Sony, ali pa v pomožnem računal- 15« 89/90 TIM 4 NA KRATKO FOTOGRAFSKO FOTOKATODA „ ELEKTROD A EMISUSI « CEVKS OPTIČNI DEL p SLIKA 1 PRIMARNA EMISIJA ELEKTRONOV CEVKA ZA FOTOOJAČEVALEC SLIKOVNLSIGNAL °A/> ' v o— SEKUNDARNA EMISIJA ELaaaat^ f S EMITOR ELEKTRONOV SLIKOVNI ČIP CCD 70% ČLOVEŠKO OKO 0/ Q TELEVIZIJSKO OKO 15% 1,5% OKO MRČESA niku, kot je to urejeno pri transforma¬ torju Philips. Občutljivost se ravna po svetlobni občutljivosti filma 21 DIN. Za osvetli¬ tev prizora zadostuje že svetloba sveče - sposobnost sprejemanja vpadnih fotonov je namreč osupljivo visoka - kar sedemdeset odstotkov! CCD čipi so praktično neuničljivi in pri serijski izdelavi povrhu še izredno poceni. Pri izdelavi video kamer, fo¬ toaparatov in drugih optičnih pripo¬ močkov so že postali nenadomest¬ ljivi. Najpreprostejše CCD čipe že vstavljajo celo v otroške igrače. TIM 4 89/90 157 ISKRA Marjan Kralj TIPALA Senzorji - po slovensko tipala - so elektronski ali mehanski ele¬ menti, ki pretvarjajo fizikalne ali kemične veličine, to je parametre (koeficiente spremenljive vredno¬ sti) v električne signale v obliki napetosti ali toka. Tipala pred¬ stavljajo vmesni člen med sta¬ njem materiala ali energije in pre¬ tokom podatkov. Z njimi omogo¬ čimo vodenje procesov ali celo avtomatizirano proizvodnjo. Pre¬ prost primer: kontroliranje vozila in v prihodnosti tudi njegovega vodenja. Tipala uporabljamo za merjenje temperature, tlaka, razdalje, pre¬ toka, napetosti in toka, svetlobe, premika, magnetizma, vlažnosti, pH vrednosti, to je kislosti ali al¬ ka ličnosti, nadalje radioaktivnega sevanja, vonja, zvoka in še drugih lastnosti. Osnovni senzorski sig¬ nal najprej ojačimo, prečistimo glede na morebitne električne motnje, predelamo v digitalne vrednosti ter primerjamo in v no¬ vejšem sodobnem sistemu pre¬ tvorimo v računalniški signal. Ra¬ čunalnik ovrednoti vrednost, jo predela v primeren podatek in ga po potrebi preoblikuje za tekoče- kristalni prikazalnik ali zaslon na računalniku oz. monitorju. Oglejmo si naloge, ki jih bo moral opravljati sistem tipal v zahtevnej¬ šem osebnem vozilu bližnje pri¬ hodnosti. Dosedanje meritve so predstavljale v klasični obdelavi le primere, kot so nivo goriva v re¬ zervoarju, mejna količina v rezer¬ voarju, temperatura motorja, pri¬ tisk olja, polnjenje akumulatorja, meritve hitrosti vrtljajev, zapis prevoženih kilometrov, kontrola priključitve varnostnega pasu, notranji termometer, kontrole luči in utripalnikov. Računalniško pa že prihajajo pre¬ delani podatki večine klasičnih meritev. Tako npr. na podlagi pre¬ toka goriva o celotni porabi glede na pritiskanje stopalk za plin, pre¬ voženi kilometri od zadnjega čr¬ panja goriva, stanje zavor, ča¬ sovne meritve, pritisk v gumah ter številni vnaprejšnji dodatni opo¬ zorilni znaki. Tipala prihodnosti bodo uravna¬ vala medsebojno delovanje zavor na ovinkih in na mokri cesti, pri speljevanju na pesku, pri sneže¬ nju, ali kar je še posebej važno, pri poledici. Uravnavala bodo raz¬ merja moči pri avtomatičnih pre¬ stavah, pri prenapetostih zaradi večjih vrtljajev, kontrolirala bodo delovanje zadnjega brisalca in brisalk na lučeh, avtomatično vklapljala utripalke, zatemnjevala bodo vetrobransko steklo pred premočno svetlobo in še v ne¬ šteto drugih primerih. Posebno bodo važni senzorji pre¬ toka za gorivo, olja in hlajenja, senzorji pritiska (mazanje delov, ki se vrte), pritiska v gumah, priti¬ ska v cilindrih motorja, senzorji tlaka, kot je npr. sprožitev napih¬ njene varnostne blazine med trče¬ njem. Senzorji temperature bodo uravnavali ali preprečevali more¬ bitno pregrevanje motorja, izklop avtomatičnega čoka, kontrolirali bodo izpušne pline za kataliza¬ torji. Zunaj vozil pa bodo senzorji skrbeli za štetje prometa, ekolo¬ ško kontrolo pred onesnaževa¬ njem, sinhronizacijo semaforjev - upoštevajoč prometne obreme¬ nitve, poledico, meglo, zastoje in drugo. Iskra izdeluje, razvija in načrtuje mnogo vrst senzorjev, predvsem za uporabo v procesni industriji. Tod se pojavljajo posebni pogoji, kot so visoke ali nizke tempara- ture, spremenljiva vlažnost, agre¬ sivni plini ali tekočine, neugodne atmosferske razmere, tlak, va¬ kuum, mehanski vplivi, eksplozij¬ ske atmosfere, sevanje, elek¬ trično ali magnetno polje, prah or¬ ganskega izvora itd. Za to uporab¬ ljamo celo množico tipal. Število vrst se še znatno povečuje, ker moramo upoštevati, ali potrebu¬ jemo popolno stabilno meritev (absolutno ničlo), ali pa zadošča le merjenje odklonov. V industriji uporabljajo senzorje predvsem v merilno-regulacijskih sistemih in proizvodno procesnih poteh, redkeje v obdelovalnih po¬ teh, medtem ko je uporaba v avto¬ matiziranih linijah in robotih pri nas še relativno zelo redka. V svetu že teče razvoj in proizvod¬ nja izpopolnjenih senzorjev, ki omogočajo popolno avtomatiza¬ cijo in robotizacijo proizvodnih procesov, ki jih nadzorujejo raču¬ nalniki - sistem CAM - da se prila¬ gajajo in izločajo nezaželene učinke na okolico. 158 89/90 TIM 4 TIMOVI OGLASI PRODAM računalnik ZX spectrum 48 K. Dodam še 10 kaset z igri¬ cami. Prodam tudi CB postajo znamke UTAC TRX-500. Vse to pa tudi zamenjam za računalnik COMMODORE 64 K z opremo (ka¬ setnik, kakšna kaseta in yostick). Podrobnejše informacije na tele¬ fon (0608) 32-538, Matjaž). PRODAM - QRP 80 - sprejemno- oddajno postajo, naglavni spre¬ jemnik - stereo, anteno YAGI YU 0 B - brez nosilnih cevi za 144-146 MHz. Informacije po telefonu (061) 578-045. PRODAM DV model letala Graup- ner CESSNA CARDINAL 177 z ne¬ rabljenim motorjem OS MAX 6,5 cm 3 in DV model OFFSHORE gliserja Graupner COBRA z elek¬ tromotorjem. Jure Valentinčič Medvedova 19 61000 Ljubljana tel. (061) 312-801 PRODAM električno lokomotivo Santa Fe (novo) in več kretnic, vse po ugodni ceni. Pokličite po¬ poldan (061) 738-642. PRODAM DV motorno letalo TAXI, trup za jadralno letalo BETA ter veliko tirov in kretnic za HO želez¬ nico. Primož Marolt Kuzmičeva 4 61000 Ljubljana tel. (061) 313-396 NUJNO kupim načrt za DV heli¬ kopter. Cena naj ne presega 100.000 din. Boštjan Marolt Poljane 84 64223 Poljane JEDKAM ploščice za tiskana vezja. Pošljite shemo vezja, ki pride na ploščico v merilu 1:1. Kupim kondenzator 3,3 - 220 nF in zvočnik 4-30 Ohmov, 0,1-2 W. Zoran Lah Ljubljanska 15a 62000 Maribor KUPIM Računalnik ZX Spectrum 48 K, z vgrajenim mikrotračnikom. Tov. Dragovan tel.: (063) 748-177 od 7.30 do 15. ure. PRODAM DV motorje Enya 5,5 (nov), OS 1,76 (nov), dizel 1,5, MWS 2,5 (za hitrostne modele), DV modele ASW 17 (epoxy trup 3200 mm), Amateur, Dandy, elek- tro motor Mabuchi RS 540 E (nov), timer in veliko materiala (balsa, gorivo, svečke, elise, DUR Al, Aero zavore...). Jernej Kovič Kresnice 109 61281 Kresnice Tel. (061) 877-186 KUPIM načrt za model letala v me¬ rilu 1:1 CESSNA CARDINAL ali pa jadralno letalo ASW 7 in načrt za jadralni model JUNIOR. Prosim, da v pismu navedete ceno. Mitja Vušnik Čečovje 54 62390 Ravne na Koroškem PRODAM novo 45-basno harmo¬ niko za 300 DEM ali zamenjam za računalnik C-64 z monitorjem. Riko Vrenčur Vodovodna cesta 24 62352 Selnica ob Dravi UGODNO prodam DV napravo CONRAD (oddajnik, sprejemnik, 3 servo motorje in akumulatorje za oddajnik in sprejemnik). Ivo Čosič Peleckova 6 61235 Radomlje tel. (061) 831-447 int. 26 do 8. ure zjutraj PRODAM DV avtomobila na elek¬ trični pogon, servo motor MULTI- PLEX (2 kosa), akumulatorje SAFT 4Ah, 1,2 V (20 kosov), aku¬ mulatorje SANYO 1,2 Ah, 1,2 V (6 kosov), polnilec akumulatorjev MULTILADER 4, drobni material (osi, Kardani). Tomaž Demšar Na Rojah 7 61210 Ljubljana-Šentvid tel. (061) 50-398 NAJNOVEJŠA izbira programov (za Commodore 16/116 + 4)! Ogla¬ site se! Brezplačen katalog! Andrej Lužnik XXX. divizije 2 65000 Nova Gorica-Solkan tel. (065) 24-739 DV NAPRAVO Robbe economic z dvema servomotorjema - Robbe S 181 ter avto z motorjem HP 3,5 (Graupner) ugodno prodam. Bojan Sep Ul. Roberta Kukovca 45 62000 Maribor tel. (062) 305-945 PRODAM nov astronomski tele¬ skop Bresser (povečava 112-krat) in TV modulator MP 2 za računal¬ nik SCHNEIDER 464, 664. Jure Kamenik Stanetova 17 63320 Titovo Velenje tel. (063) 853-885 KUPIM resonančni izpuh za 3,5 cm 3 motorček MVVS. Prodam 0,8cm 3 motorček z eliso. Tomaž Dvorak Vodnikova 195/B 61117 Ljubljana PRODAM nov motorček MVVS 1,48cm 3 za 1,800.000 din. Motor¬ ček ni rabljen. M. Smajič Šlandrova 10 63320 Titovo Velenje PRODAM 2 dirkalna čolna, pri¬ merna za tekmovanje v kategoriji FSR-ELEKTRO do 2 kg brez mo¬ torja in akumulatorjev; dolžina 560 mm, širina 200 mm, osnovni material: balsa, ojačana z epoxi smolo in stekleno tkanino, poki- tan in kvalitetno pobarvan - belo- oranžno z osjo in krmilom, 100% tesnenje, masa cca 200 g (cena 100 DM - dinarska protivrednost). Tadej Šterk Na Zavrteh 5 61230 Domžale TIM 4 89/90 159 UGANKE Pavle Gregorc KRIŽANKA Vodoravno: 1 podolgovat kos kamna za brušenje kose, 5 prvina ugankarstva, 7 spodnji, navadno podzemni pro¬ stor v hiši, 8 pripomoček za plezanje, 10 otožen glasbeni način, 11 umetno korito, po katerem je speljana voda na mlinsko kolo, 12 ime črke M, 13 neprijeten vonj, 14 drugo ime za katran, 16 žensko ime (tudi najvišja gora na otoku Kreti), 17 skupek več klasov, 20 množinski osebni za¬ imek, 21 manjša priprava za čiščenje ali gladenje, se¬ stavljena iz šopov ščetin ali žic, vstavljenih v lesen ali plastičen hrbet, 25 prozorna lahna tkanina, 26 puščica, 28 dolgorepa pisana tropska papiga, 30 začetni črki besede fotelj, 31 prizorišče boksarskega dvoboja, 32 naslov nekdanjih mongolskih vladarjev, 33 ljubkovalno žensko ime, 34 prostorna, arhitektonsko lepa veža, 35 sol ocetne kisline, 37 pripadnik Avarov. Navpično: 1 vogal, 2 tvorba v panju, ki jo čebele napol¬ nijo z medom, 3 začetnici slovenske pesnice Lili Novy, 4 steklena posoda z vodo za gojenje vodnih rastlin ali živali, 5 število, ki je izraženo v obliki števca in imeno¬ valca, 6 obokano stebrišče, 7 figura pri šahu, 9 znanost, 11 soglasnika v besedi rama, 15 soglasnika v besedi rele, 18 pozdrav starih Rimljanov, 19 del teniške igre, 21 razsežnost, prečna na dolžino ali višino ploskve, 22 pripadnica kake organizacije, 23 avtomobilska oznaka Kotorja, 24 zmes bitumna in peska za prekrivanje cestnih površin, 25 teža ovojnine, v kateri pošiljajo blago, 27 tisoč kilogramov, 29 soglasnika v besedi rog, 32 okvara, poškodba, 34 oče, 36 oznaka za »elektronski volt«. UGANKA Po žici v hišo je pritekla, segrela, skuhala in spekla, potem naprej je odhitela, povsod ima veliko dela. PREMIKALNICA MEŽIKANJE PETEROBOJ KOLIBRI ABECEDA PLAZILEC VOJTEH Navedene besede premikajte v levo in desno toliko časa, da boste naenkrat v treh zaporednih stolpcih prebrali imena treh kovin. VIZITKA MIRO P. SKOK Miro pri delu uporablja optično napravo. Katero? REŠITVE UGANK IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Križanka: Vodoravno: 1 osla, 5 uganka, 7 klet, 8 vrv, 10 mol, 11 rake, 12 em, 13 smrad, 14 ter, 16 Ida, 17 klasje, 20 ve, 21 ščetka, 25 til, 26 ost, 28 arara, 30 fo, 31 ring, 32 kan, 33 Ani, 34 avla, 35 acetat, 37 Avar. Premikalnica: železo, iridij, kobalt. Uganka: elektrika. Vizitka: mikroskop. NAGRAJENCI TIMOVE SLIKOVNE KRIŽANKE IZ 3. številke TIMA 89/90 SIMON KUZMA, Kmečka ul. 16/a, 69231 BELTINCI KATARINA BAN, I. tankovske brigade 1, 66210 SE¬ ŽANA MAŠA ŠMID, Jesenovec 2, 64228 ŽELEZNIKI 160 89/90 TIM 4 NAGRADNA SLIKOVNA KRIŽANKA Pavle Gregorc 4 -—* ■ PRAVA BATERIJA PRAVO MESTO NAJDE Nova Zmajeva baterija HIT požene elektriko po žilah zaspanih aparatov, obrzda iskre in poskočne, daje takt maratonskim stopinjam urnih kazalcev. Energija, pritajena v treh velikostih in treh izvedbah baterije HIT, tekne še tako izbirčnim električnim napravam. HIT Hermetična in trajna baterija ElB mm Iskra o >o Q O. >N m E o I (0 ,Q> (L ; | i u S' 'Oi ” i .Si ?Š3| !i|i 'lil Q) N ^ i q 5 >o -fci 1 m $ ^ i c £5 1 E . a S o? « C „ p .§>«1 a | * i* 23 Q 3 O > o ■* $ tj -c ^ -S 3 iOS lž| C0 (Q o>.s> ■§ <0 8*«f 3 E-o N !; 3 C °-3 . i <« £ 3 5 »tj «J 0) TJ N 433 E " S. J? g rfS Ž D) c o a - S 1 g >5 £ oj 5 “ c* o S S “> cb ■ 6 £ w o c o g >o c E 91 ^S|«E :34! ' 5 N, 1 3 0 O CŠ •fc co sssS^-SS lt a s^a o5o®5.> a £ -JE "o o o Js -C O 'N ? °’ § 3 5 -g o ostisa E 5 "o 'o S «) g- o o.-g .s 4 a *:* "St' co »O ^ ■S O S;« ■9:3 «S S 3 0«« 0.5 o 2 ‘O 3» <0 3 ‘O 58 I E ..E “> 2 N o 3 « 3 a . SfSi 5« S e §.| 1°-E ScS *£* S £ o o Q §5 o3 a >= a> br¬ co c ® E E 3 S 0)2 3 -o I £ O O i-« 3) 5 la g S c cc 5 C p ^ -j ^ ■ Q c O O ■ 2 , S 'c s Sg C o asi O. CB CB 3 en O) *fl 3 S. o T3 0).g tfg* e|.s> t$a >25 =6 ao 2 .c E r5 0) "§ o.« 3 co i. co c^-o 2)3 a" ■E f o “g -i 3 if! a o o o » o,j) s s. e e a ° 3 w o O ni » .r ? b -O -O 113 ■ssi ■g .g 3 3 n«i .sl 8 ■O NOl S i- ■ =3. S 5 C ^ o ?a* N Q:° 3^ lil o o -S a-* -o ‘o c — E S 5.2*11 ? cb •* tj „ 5? M « r- ® * 2 E >.« ■2 o ■* 3. c -E o-clc m 3 3 « ^ s N a N E 2 c J< 2 >o V-3.Z c o .2 c n i a '5 a.«'S 5 3 o CB c #1123 1 * 11 « c 2 3, o o o j?*- *« ffQ>5'3? E 3 o 3 BfljrS? .5- c 9 2 3 n S o.«) i -s-Je g ud CB C -SL ■U>« a o ° IffSS 3 3 -Si, C O ‘O 3 ■= CB E -S,« ^ ■§• ifs p,e 211 lil o ■¥ o 3 ■C E 3 3> ^ c „3 o E ’ CB s ~ O c a.s o g 2 c ^ E c 0 O o _ _o r 9 3 2- o-3 E 3 o ■*> o. ■ e 3 - ^22 ^ oi o 9-3 a o o 3 ^ ^ E O . 3 3«) -C ■1 .3 ‘“3, cu S.S” tv o S .c a c i Jo; c >co .2 a o i ?.2 i o c .* C Cft cc 5 ; o 433 ■0)ac . E O 3 3 > C E O O ?jSic£ 8 3 a I a -a 2 *o .g. c E c 5*3.2 -E 5 2f 2 sra| s ■S O 3 ^ O C Q_ _ i o a “* a l *« c „ ,0) ■= E O ^ •«, ? E «5 g g r.g» 3 3 § '•£*£ 2 -9 -S