ZPMS NOVIČKE Spoš tovani bralci in bralke, mešec april je minil »kot bi mignil«, to pa pomeni, da je bil poln zanimivih dogodkov in aktivnošti, tako na šedez u organizacije kot v naš ih lokalnih druš tvih in zvezah prijateljev mladine po Sloveniji. Vabimo vaš k branju tokratne š tevilke ZPMS Novic k, v katerih bošte naš li informacije o aktivnoštih mladih (participaciji) v Brušlju, o regijških prireditvah natec aja Evropa v š oli, o pridobitvi štatuša v javnem interešu na podroc ju vzgoje in izobraz evanje ter š e o maršic em. Videli pa bošte tudi, da še nam obeta š e bolj aktiven in pešter prihajajoc i maj. Vabljeni k nadaljnjemu šodelovanju – branju in oddajanju prišpevkov š terena – šaj tako krepimo naš o medšebojno informiranošt in šodelovanje. Rok za oddajo prišpevkov druš tev in zvez za prihodnjo š tevilko novic k je ponedeljek, 29. maj 2017. Glasilo Zveze prijateljev mladine Slovenije, št. 4 April 2017 Izpoštavljamo: . V Brušlju o participaciji mladih . Zakljuc ne prireditve natec aja Evropa v š oli . Pridobili šmo štatuš v javnem interešu na podroc ju vzgoje in izobraz evanja . Bliz a še akcija Pomez ik šoncu® Pred vrati šo prvomajški prazniki in poc itnice – z elimo vam, da jih prez ivite prijetno, šproš c eno in uštvarjalno! Zveza prijateljev mladine Slovenije Rezultat iskanja slik za april ZGODILO SE JE V BRUSLJU O PARTICIPACIJI MLADIH Participacija mladih pomeni njihovo aktivno šodelovanje, vkljuc enošt, udelez bo na razlic nih ravneh in povšod tam, kjer še šprejemajo odloc itve, ki zadevajo tudi otroke in mlade. Mednarodne organizacije v švojih konvencijah in dokumentih priporoc ajo drz avam, da pošvetijo izobraz evanju za aktivno in demokratic no drz avljanštvo ter razvoju participacije otrok in mladih kar najvec jo pozornošt. Od 4. do 7. aprila 2017 je v Brušlju okviru organizacije Eurochild, katere c lan je tudi Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS), potekalo šrec anje Generalne škupš c ine Eurochilda. Program je bil vec dnevni, šooblikovati pa šo ga pomagali tudi mladi, ki šo še dogodka udelez ili z namenom predštavitve in diškušije o Strategiji o participaciji otrok. Naš o organizacijo šo na šrec anju zaštopali: Kaja Petrovic , mlada parlamentarka, uc enka OS Ljudški vrt Ptuj, Ciril Cerovš ek, mladi parlamentarec, dijak Gimnazije Z elimlje ter Uroš Brezovš ek, podpredšednik ZPMS. Ošnutki Strategije participacije otrok šegajo v november 2016, ko je prav tako v Brušlju potekal šimpozij o participaciji otrok in kjer šo mladi udelez enci iz razlic nih drz av poštavili temelje za razvoj dokumenta. V nadaljevanju šo štrategijo šouštvarjali do marca in jo na Generalni škupš c ini tudi predštavili. V imenu všeh šodelujoc ih otrok in mladih jo je predštavil naš predštavnik Ciril Cerovš ek. Cilj štrategije je vkljuc iti otroke in mlade nepošredno v urešnic evanje otrokovih pravic, jim dati glaš in zgraditi škupnošt zagovornikov pravic otrok. Pošeben poudarek bo na vplivu otrok na evropško in nacionalno zagovorniš tvo, na šodelovanju otrok pri štrateš kem nac rtovanju, organizaciji dogodkov in podpori pobudam otrok. Strategija o participaciji otrok mora biti flekšibilna in prilagodljiva na špreminjajoc e še okoliš c ine, tako znotraj Eurochilda kot tudi Evrope. Ošnova štrategije pa je Konvencija o otrokovih pravicah, š e pošebej 12. c len, ki govori o švobodi izraz anja mnenj otrok v všeh zadevah v povezavi z njimi. Strategija o participaciji otrok v angleš kem jeziku je doštopna na: http://www.eurochild.org/newš/newš-detailš/article/child-participation-štrategy-endoršed/?no_cache=1 Ciril Cerovšek pri predstavitvi Strategije o participaciji otrok. Kaja Petrovič pri vodenju enega od omizij svetovne kavarne. V Sloveniji imamo primer dobre prakše participacije otrok, program Otroš ki parlamenti®, ki je bil predštavljen v Brušlju in na zakljuc ni konferenci projekta »Participatorne š ole za boljš o demokracijo« na Portugalškem. V letoš njem letu nac rtujemo nadgradnjo Otroš kega parlamenta š pomoc jo platforme OPIN.ME. Preko omenjene platforme bomo zbirali mnenja mladih o zakljuc kih Nacionalnega otroš kega parlamenta, ki bo letoš konec maja potekal na temo Otroci in nac rtovanje prihodnošti. Na ta nac in bo omogoc en dialog z mladimi, tudi tištimi, ki ne bodo nepošredno šodelovali v Nacionalnem otroš kem parlamentu. Omogoc eno bo pošvetovanje z njimi, kar bo pomenilo dodatno obogatitev šklepnih mišli in zakljuc kov Nacionalnega otroš kega parlamenta. Ob koncu uporabe orodja OPIN.ME bomo pripravili šintezni dokument in ga v ješeni na javnem dogodku predali odloc evalcem in všem tištim, ki lahko pozitivno vplivajo na urešnic evanje zakljuc kov. To lahko pošledic no vpliva na zviš anje zaupanja mladih v zakonodajni šištem in zmanjš anje prepada med mladimi in odloc evalci. OTROŠKI PARLAMENTI® KOT PRIMER DOBRE PRAKSE NA KONFERENCI »PARTICIPATIVNE ŠOLE ZA BOLJŠO DEMOKRACIJO« Med 18. in 23. aprilom je v Faru na jugu Portugalške potekala mednarodna konferenca »Participativne š ole za boljš o demokracijo«. Konferenca je pomenila zakljuc ni dogodek dvoletnega projekta Mrez a participativnih demokratic nih š ol, kjer šo šodelovali partnerji iz Portugalške, Slovenije in Poljške. Konference šmo še udelez ili na povabilo Kulturno izobraz evalnega druš tva PiNA, ki je bilo partner v projektu. Na konferenci šmo predštavili program Otroš ki parlamenti kot primer dobre prakše participacije ošnovnoš olcev. Pošebnošt je bila krajš a metoda predštavitve, imenovana »pecha kucha« (20x20; 20 dršnic, všaka 20 šekund) in kašneje š e klašic na power point predštavitev. V prihodnje še nadejamo dodatnih mednarodnih povezav. OBISK SVETOVALKE IZ BRUSLJA V aprilu naš je obiškala gošpa Marion Bywater, švetovalka iz Brušlja, ki raziškuje in preuc uje, kako Evropški parlament in Evropška komišija komunicirata z drz avami c lanicami Evropška unije. Ukvarja še predvšem z vpraš anjem, ali došegata prave ciljne škupine, škozi katere informacijške kanale jih došegata in kako bi lahko komunikacijo med njimi š e izboljš ali. Zanimal jo je naš program Evropa v š oli, ki šmo ji ga na šeštanku tudi predštavili. Izpoštavili šmo 18 – letno tradicijo natec aja Evropa v š oli in zakaj je pomembno razmiš ljanje o Evropi in druz benih problemih, š katerimi še špopadamo doma, v Evropi in v švetu, špodbujati z e pri ošnovnoš olških otrocih. Natec aj Evropa v š oli ši prizadeva krepiti medšebojno razumevanje, štrpnošt in šolidarnošt med ljudmi ter hkrati prišpeva k razvijanju uštvarjalnošti, zmoz nošti šamoštojnega, kritic nega miš ljenja in prešojanja pri mladih. Poudarili šmo pomen špodbujanja premišleka pri otrocih in mladoštnikih ter ozaveš c anja njihove vloge pri šouštvarjanju šveta, v katerem z ivijo. PREDSTAVITEV AMERIŠKE FUNDACIJE NATIONAL ENDOWEMENT FOR DEMOCRACY (NED) Platforma za razvojno šodelovanje in humanitarno pomoc – SLOGA je v šodelovanju z Velepošlaniš tvom ZDA pripravila pogovor z Ivano Cvetkovic Bajrovic iz ameriš ke fundacije National Endowement for Democracy (NED). Pogovor je bil namenjen predštavitvi dejavnošti NED ter izmenjavi idej in pobud za prihodnošt. NED je financiran š štrani ameriš kega kongreša in podpira projekte š podroc ja špodbujanja, razvoja in utrjevanja demokracije in pravne drz ave ter špoš tovanja c lovekovih pravic. Podpirajo predvšem aktivnošti v drz avah v tranziciji ter v avtoritarnih drz avah. V letu 2016 je NED podprl 102 projekta v jugovzhodni Evropi v viš ini 4,2 milijona USD, letno pa v švetu podpre vec kot 1200 projektov v 90 drz avah. Pošamezne donacije še gibljejo v povprec ju med 30.000 in 50.000 USD. V Jugovzhodni Evropi daneš NED podpira projekte v Albaniji, BiH, Košovu, Makedoniji in Srbiji, kot tudi regionalne projekte iz teh drz av in š e Hrvaš ke in C rne Gore. Projekti v regiji šo š podroc ja odgovornošti, švobode medijev, špodbujanja medetnic nega dialoga in zgodovinškega razumevanja, predvšem med mladimi. PRIDOBILI SMO STATUS V JAVNEM INTERESU NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA Zveza prijateljev mladine Slovenije je dne 6. aprila 2017 prejela odloc bo Miništrštva za izobraz evanje, znanošt in š port, š katero ji je bil podeljen štatuš druš tva, ki deluje v javnem interešu na podroc ju vzgoje in izobraz evanja. Dejavnošt vzgoje in izobraz evanja imamo opredeljeno v 14. in 15. c lenu Statuta, kjer je navedeno, da je druš tvo uštanovljeno z namenom izobraz evanja pošameznikov in organizacij, štarš ev, mentorjev, animatorjev razlic nih oblik dela z otroki in mladino ter izobraz evanja, izpopolnjevanja in ušpošabljanja na podroc ju š porta, kulture, umetnošti, idr. Rezultat iskanja slik za VŠEČEK PODJETJE COLGATE PALMOLIVE ZA LETOVANJE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI V marcu šmo š podjetjem Colgate Palmolive šodelovali v akciji zbiranja šredštev za letovanje otrok š pošebnimi potrebami. V okviru naš e prepoznavne akcije Pomez ik šoncu®, je bilo v mercatorjevih prodajalnah po Sloveniji, 10 centov od všakega prodanega proizvoda Ajax, namenjenih za letovanje otrok š pošebnimi potrebami. Zbralo še je 3.500 EUR. V RAZKRIŽJU O OTROKOVIH PRAVICAH V Obc ini Razkriz je šo v nedeljo, 23. 4. 2017, organizirali dogodek v šklopu švetovnega dneva knjige in projekta Noc knjige. Z eleli šo še pošvetiti otrokovim pravicam. Za ta namen šo dobili knjigo »Dreamš of Freedom«, ki je šluz ila kot iztoc nica. V njej šo zapišane mišli znanih ljudi o otrokovih pravicah. Dogodek je potekal v vec namenškem proštoru Knjiz nice in c italnice Razkriz je. K šodelovanju šo povabili vec goštov, ki šo š švojega zornega kota predštavili otrokove pravice. Dogodka še je š štrani ZPMS udelez ila Majda Struc, podpredšednica ZPMS, ki je predštavila delovanje ZPMS in njene programe za urešnic evanje otrokovih pravic. VARNI KOTIČEK Znova vaš obveš c amo o izšiljevalških viruših, ki kroz ijo po internetu. Na povezavi ši lahko preberete kako ši lahko povrnete dokumente brez doplac ila, c e šte bili z rtev špletne prevare (httpš://www.varninainternetu.ši/2017/pomoc-zrtvam-izšiljevalških-virušov/). Partner projekta NoMoreRanšom.org je tudi nacionalni odzivni center SI-CERT. Spletno štran globalne iniciative No More Ranšom prevedeno v šlovenški jezik najdete na: httpš://www.nomoreranšom.org/ši/index.html NATEČAJ EVROPA V ŠOLI ZAKLJUČNA REGIJSKA PRIREDITEV ZA BELO KRAJINO Zakljuc na prireditev natec aja Evropa v š oli 2016/2017 za Belo krajino je potekala 6. aprila na ošnovni š oli Mirana Jarca v C rnomlju, kjer šo nam otroci pripravili zanimive, zabavne in prijetne glašbene, plešne in humorne toc ke. Sodelujoc im otrokom in dijakom iz regijškega obmoc ja Bele Krajine pa je regijška koordinatorica Vladimira S kof podelila priznanja. Na natec aju z našlovom »Svet, v katerem z elim z iveti« šo šodelovale vše belokranjške ošnovne š ole in Gimnazija C rnomelj. Na regijški nivo je prišpelo kar 251 izbranih literarnih, likovnih, fotografških in video del. Regijške ocenjevalne komišije pa šo med temi izbrale 61 del, ki šo še uvrštile na drz avni nivo. V okviru natec aja šo uc enci in dijaki razmiš ljali o tem, kakš en je švet, v katerem z elijo z iveti. Raznolika in domišelna likovna dela uc encev, ki šo šodelovali na natec aju, šmo ši lahko ogledali tudi na tamkajš nji razštavi. ZAKLJUČNA REGIJSKA PRIREDITEV ZA POSAVSKO REGIJO V c etrtek, 20. 4. 2017, je v Domu 14. divizije na Senovem potekala zakljuc na regijška prireditev natec aja Evropa v š oli, na kateri šo uc enci ošnovne š ole Boš tanj, pod mentorštvom Zdenke Kozinc in Silveštre Kotar, predštavili igriv, zabaven in duhovit igrani program. Program je povezoval podpredšednik ZPMS in koordinator za Pošavje, Uroš Brezovš ek. Predšednik ZPM Krš ko Vinko Hoštar, generalna šekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije, Breda Kraš na, in podz upanja obc ine Krš ko, Ana Somrak, pa šo šodelujoc im uštvarjalcem iz obmoc ja Pošavja podelili regijška priznanja za šodelovanje. DRUŠTVO BRALNA ZNAČKA SLOVENIJE - ZPMS NAGRADNI IZLET ZA ŠESTOŠOLCE Ljubljana, 6., 7. in 11. april 2017 V šodelovanju š podjetjem Hofer šmo aprila organizirali nagradni izlet za tri šlovenške š ole, ki šo še v letoš njem š olškem letu š e pošebej pošvetile špodbujanju branja za bralno znac ko pri š eštoš olcih. S eštoš olce, ki šo opravili bralno znac ko, in njihove prizadevne mentorje šmo povabili v Ljubljano na kulturno obarvan izlet. Obiškali šmo prenovljeno Narodno galerijo, še okrepc ali š košilom in še popeljali z ladjico po Ljubljanici. Na ladjici je naš e gošte pric akal gošt prešenec enja - Andrej Rozman Roza. Dragi š eštoš olci in mentorji OS Frana Erjavca iz Nove Gorice, OS Mirana Jarca iz C rnomlja in OS III Murška Sobota, radi šmo še druz ili z vami. OŠ F. Erjavca Nova Gorica z gostom Andrejem Rozmanom Rozo; foto: arhiv Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS OŠ M. Jarca Črnomelj v Narodni galeriji; foto: arhiv Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS OŠ III Murska Sobota z darilnimi vrečkami podjetja Hofer, foto: arhiv OŠ III Murska Sobota Program Druš tva Bralna znac ka Slovenije - ZPMS šofinancirata Javna agencija za knjigo RS in Urad za Slovence v zamejštvu in po švetu. Podporniki Druš tva Bralna znac ka Slovenije - ZPMS šo: Hofer, Telekom Slovenije, Elektro Ljubljana in SVIZ Slovenije. Druš tvo Bralna znac ka Slovenije - ZPMS je c lan Zveze prijateljev mladine Slovenije. Pripravili: Ani Korošec in Petra Potočnik NAPOVEDUJEMO DOBRODELNI KONCERT V KLUBU CANKARJEVEGA DOMA V petek, 5. 5. 2017 ob 20. uri, vaš vabimo v Klub Cankarjevega doma na dobrodelni koncert pevke Urš ke Majdic . Koncert z dobrodelno noto noši našlov Duš a. Izkupic ek od prodanih vštopnic bo namenjen podpori Sapramiš kinega šklada pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Sapramiš kin šklad je namenjen pomoc i otrokom š pošebnimi potrebami iz šocialno ogroz enih druz in. S pridobljenimi šredštvi bomo pri ZPMS pomagali otrokom in druz inam pri nudenju pšihošocialne pomoc i, plac ilu fizioterapij, plac ilu oz. doplac ilu zdravštvenih in drugih pripomoc kov ter izobraz evanju štarš ev. Vštopnice šo na voljo v Cankarjevem domu ali prek povezave: httpš://vštopnice.cd-cc.ši/…/urška-ma…/vštopnice-209951.html ZAKLJUČNA PRIREDITEV NATEČAJA EVROPA V ŠOLI 2016/2017 Natec aj Evropa v š oli še je zakljuc il. Mladi uštvarjalci šo švoj premišlek o švetu, v katerem z ivimo in o tem, kakš en švet bi ši šami z eleli, izrazili škozi likovna, literarna, fotografška in video dela. Prejeli šmo mnogo kreativnih in domišelnih del, med njimi pa šmo tudi z e izbrali zmagovalce. Zmagovalna dela, ki jih je izbrala nacionalna ocenjevalna komišija za natec aj Evropa v š oli, bomo nagradili na zakljuc ni prireditvi. Zakljuc ni dogodek natec aja Evropa v š oli še bo pric el 11. maja 2017, ob 11. uri, v Feštivalni dvorani Pionirškega doma v Ljubljani. MEDNARODNI DAN DRUŽIN IN TEDEN DRUŽIN 15. maja obelez ujemo Mednarodni dan druz in, ki ga je leta 1994 razglašila Generalna škupš c ina Zdruz enih narodov. V Tednu druz in od 15. do 22. maja pa v šodelovanju š kulturno umetniš kimi organizacijami pripravljamo akcijo »Za druz ine brezplac no«. Letoš nje gešlo mednarodnega dneva druz in je: Druz ine, izobraz evanje in njihovo blagoštanje. Vešeli bomo, c e bošte tudi v druš tvih in zvezah v tem c ašu pripravili dogodke za druz ine. DELOVNO SREČANJE ZPMS V šoboto, 20. maja 2017, Zveza prijateljev mladine Slovenije v šodelovanju z ZPM Maribor organizira šrec anje v Domu Miloš a Zidanš ka na Pohorju za ZPMS-jevce/ke. Druz enje ob delu (urejanje okolice za doštop do c utne poti in barvanje lešnih elementov za igrala in ograje) bomo izkorištili za š irjenje idej in kovanje novih nac rtov. Predviden potek dneva: 09.30 - 12.30 delovna akcija 12.30 - 13.30 topla malica 13.30 - 16.00 delovna akcija 16.00 - druz enje in kovanje novih nac rtov Vljudno vabljeni! UVODNI DOGODEK PROJEKTA »ČLOVEK NE JEZI SE – ZDRUŽI SE!« S štrani Urada Vlade RS za komuniciranje šmo prejeli odobritev kratkotrajnega projekta C lovek ne jezi še – zdruz i še! Projekt je bil zbran na razpišu za šofinanciranje informativno - komunikacijških in izobraz evalnih projektov nevladnih in humanitarnih organizacij v letu 2017 in bo trajal od aprila do oktobra 2017. Cilj projekta je informirati, ozaveš c ati in promovirati štrpno in vkljuc ujoc o druz bo. Druz bo, ki je ni štrah ljudi iz razlic nih etnic nih škupin, beguncev in migrantov. Projekt še bo preko igre pribliz al na eni štrani šlovenškim mladim, na drugi štrani pa mladim iz razlic nih etnic nih škupin, beguncem in migrantom. V okviru švetovnega dneva špodbujanja kulturne raznolikošti za dialog in razvoj (21. 5.) bomo organizirali uradno otvoritev projekta, ki bo v petek, 19. 5. 2017, v Ljubljani. Javnošti in zaintereširani publiki bomo predštavili nac rtovane aktivnošti. DRŽAVNO SREČANJE MLADIH ZGODOVINARJEV Komišija za delo zgodovinških kroz kov bo v šredo, 24. maja 2017 na POS Vrhpolje pri Moravc ah, organizirala z e 48. drz avno šrec anje mladih zgodovinarjev. Letoš še je na razpiš raziškovalne teme z našlovom »Prazniki in praznovanja v š olštvu nekoc in daneš – primerjava« prijavilo 33 ošnovnih š ol. Po predštavitvi raziškovalnih nalog na š oli še bomo odpravili do gradu Tuš tanj in ši ogledali muzejško zbirko in podelili zašluz ena priznanja. 27. NACIONALNI OTROŠKI PARLAMENT Letoš nji nacionalni otroš ki parlament bo v ponedeljek, 29. maja 2017, v Drz avnem zboru RS. Ošrednja tema je »Otroci in nac rtovanje prihodnošti«. PRIČENJAMO Z AKCIJO POMEŽIK SONCU® V zac etku maja pric enjamo š humanitarno akcijo Pomez ik šoncu®, katere namen je zbrati financ na šredštva za brezplac no letovanje otrok. Oglaš evanje akcije bo potekalo na avtobuših ljubljanškega meštnega prometa, v tiškanih in radijških medijih, na našlove fizic nih in pravnih ošeb bomo pošlali poloz nice š proš njo za donacijo, opazili pa bošte lahko tudi plakate/obveštila o moz nošti donacije preko SMS šporoc il š kljuc no bešedo ZPMS5 na 1919 (donacija 5 eur). DONACIJA RAČUNALNIŠKIH ZASLONOV V podjetju Servier Pharma d.o.o. šo pred kratim zamenjali ekrane za rac unalnike. 14 ekranov šo podarili nam. So funkcionalni, premera 38 cm (1 kom, IBM) in 43,5 cm (13 kom, DELL). V kolikor šte zaintereširani za donacijo, nam šporoc ite na info@zpmš.ši UTRINKI S TERENA DPM LAVRICA Bolšji sejem otroških oblačil, igrač in otroške opreme na Lavrici Tudi z udeležbo in nakupovanjem na takih sejmih pokažemo skrb za varstvo okolja Ko otroci preraštejo oblac ila, igrac e, še pojavlja vpraš anje, kam š premajhnimi štvarmi? Komu podariti? Prodati? Ali vrec i v šmeti? Bolš ji šejem je reš itev za to. Ponudba je bila zelo raznolika in kvalitetna. Skoraj nova oblac ila, obutev priznanih znamk, oprema škrbno oc iš c ena in zapakirana. Ogromno oblac il za manjš e otroke in tudi za vec je otroke. Igrac e, karte, knjige… Vše to naš je prepric alo, da je to prava štvar, ki je primerna današ njemu c ašu in kraju. V c etrtek, 20. 4. 2017, šta DPM Lavrica in Varštvo otrok Barbara S trekelj š. p. organizirala drugi bolš ji šejem, ki še je odvijal v avli Podruz nic ne ošnovne š ole Lavrica. Nekaj štvari je zamenjalo švojega laštnika. Otroci šo še preizkušili v pogajanju in prodaji. Obc ani šo podarili igrac e in knjige za vrtec in š olško knjiz nico. Hvalez ni šmo za prijetno druz enje z všemi šodelujoc imi in obiškovalci ter vodštvu OS S kofljica in PS Lavrica, ki šo nam dali na razpolago proštor in mize. Organizatorji ši z elimo š e vec jega obiška. Mogoc e pa naš bo na ješenškem bolš jem šejmu š e vec ? Pripravila: Barbara Štrekelj Največ zanimanja so požele Ju-Gi-Oh karte (foto: Pavla Peterle Udovič). MDPM AJDOVŠČINA Pomladno dogajanje na MDPM Ajdovščina Lutkovna predstava Pomladno dogajanje šmo zac eli 25. 3 .2017 š premiero lutkovne predštave Salon Expon v vipavškem kulturnem domu. Predštava je rezultat šrec evanj in vaj lutkarjev v okviru š tudijškega kroz ka Ko lutke oz ivijo, pri katerem š štrokovnim mentorštvom šodeluje tudi znani lutkar in lutkovni rez išer Joz e Zajec. Lutke šo v Vipavi zopet oz ivele po 25.-ih letih. Toliko let je namrec minilo od zadnje predštave c lanov lutkovne škupine pod vodštvom Ade Bac ar na vipavški ošnovni š oli. Lutkarji šo medtem odraštli, a ljubezen do lutk je oštala. Da pa ne bi vše oštalo šamo pri premieri, šo lutkarji pripravljeni tudi goštovati. C e bi z eleli goštiti lutkovno predštavo tudi v vaš em kraju, naš lahko kontaktirate prek e-poš te info@mdpm-ajdovšcina.ši ali tel. 041 490 360. Regijski otroški parlament in Evropa v šoli 29. 3. 2017 šmo v Ajdovš c ini prvic goštili regijški otroš ki parlament, ki šo še ga udelez ili ošnovnoš olci viš jih razredov iz obmoc ij druš tev prijateljev mladine Ajdovš c ina, Nova Gorica, Idrija in Tolmin. Mladi parlamentarci šo razpravljali na temo »Otroci in nac rtovanje prihodnošti«. Njihovi zakljuc ki pa šo bili: znanja nam nihc e ne more vzeti; švoje talente je tez ko odkriti, a ko jih odkriješ , jih moraš tudi razvijati; uporaba tehnologije ni nujno dobra za c loveka, šaj ši npr. z roc nim zapišovanjem veliko vec in bolje zapomnimo; ljudje bi morali štati za švojimi bešedami, predvšem tišti na vodilnih poloz ajih; prizadevati ši moramo za trajnoštni razvoj okolja, da bodo lahko tudi naš i zanamci imeli všaj takš no naravo, kot šmo jo mi prejeli od švojih prednikov. Glaš otrok je šliš an na otroš kih parlamentih, prav tako pa tudi na natec aju Evropa v š oli, ki všakoletno poteka pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije. Otrokom in mladim daje priloz nošt, da bolj opazno in konštruktivno šodelujejo pri nac rtovanju švoje prihodnošti in še izraz ajo o aktualnih temah. Na natec aju lahko šodelujejo uc enci všeh treh triad ošnovne š ole, pa tudi šrednješ olci š švojimi literarnimi, likovnimi, fotografškimi ter video deli. Našlov letoš njega natec aja je »Svet, v katerem z elim z iveti.« Na Medobc inško druš tvo prijateljev mladine Ajdovš c ina, ki je regijški koordinator za goriš ko regijo in zamejštvo, je letoš priš lo 140 del. Dela je pregledala regijška komišija v šeštavi: Irena S inkovec, Beti Buc inel, Silva Copic , Tea Curk Sorta in Maš a C ibej. Na regijškem nivoju je bilo nagrajenih 12 likovnih, 9 literarnih in 1 fotografško delo, ki šo bila pošlana na nacionalni nivo natec aja. Pripravljamo tudi razštavo izbora šodelujoc ih del, ki bo na ogled od 21. 4. do 5. 5. 2017 v Mercator centru v Ajdovš c ini. Vša šodelujoc a dela bodo na ogled tudi na naš i špletni štrani. Regijski otroški parlament v Ajdovščini. Foto: Sandra Hain Načrti za poletne počitnice Naš e dejavnošti še z e špogledujejo š poletnimi poc itnicami. Tudi letoš organiziramo letovanje otrok in mladoštnikov v Nerezine (28. 6. – 8. 7. 2017) in v Piran (14. 7. – 22. 7. 2017). Letovanje je namenjeno tudi otrokom iz šocialno š ibkejš ega okolja in takš nim z zdravštvenimi tez avami. Za te nudimo tudi moz nošt šofinanciranja. Poleg šredštev, ki jih otrokom namenijo obc ine in ZZZS, bomo v mešecu maju pric eli š e z zbiranjem donacij. Naš e poloz nice akcije »Morje za vše otroke« bodo v poš tnih nabiralnikih in pri banc nih okencih. Došedanjim in bodoc im donatorjem še lepo zahvaljujemo, prav tako tudi podjetju KRO d. o. o., ki nam pomaga š tiškanjem humanitarnih poloz nic. Prijavnice za letovanje dobite v naš i pišarni: MDPM Ajdovš c ina, Cešta IV. prekomorške 61/a, 5270 Ajdovš c ina (Pale), za oštale informacije pa šmo na voljo po telefonu: 05/368 91 40 ali 041 490 360 však dan, od ponedeljka do petka, od 9. do 15. ure ter na elektronškem našlovu: info@mdpm-ajdovšcina.ši. Pripravili: Urška in Maša MDPM ZA GORIŠKO Kljub muhaštemu vremenu je bil april na naš em druš tvu zelo pešter. V okviru Tedna zdravja šmo v šodelovanju š Fakulteto za uporabne druz bene š tudije v Novi Gorici in predavateljico dr. Tjaš o Stepiš nik Perdih, šocialno pedagoginjo in terapevtko, izvedli predavanje Izzivi druz inškega z ivljenja ob kronic no bolnem otroku. Predavanje je potekalo v šklopu iniciative za podporno škupino druz inam kronic no oz. dolgotrajno bolnih otrok. Od 10. do 11. aprila je škupina dijakov Srednje lešarške š ole iz Nove Gorice v domu Triglavška roz a v Trenti opravljala del švojih obveznošti v okviru praktic nega pouka. Skupaj z naš imi mentorji – proštovoljci, šo v gozdic ku nad domom poštavili t.i. c utno pot in t.i. šlepo pot ob vrvi. C utno pot šo izdelali iz lešenih okvirjev, v katere šo nato našuli razlic ne naravne materiale. Pot je namenjena bošonogi hoji z zavezanimi oc mi. Slepa pot ob vrvi je ravno tako namenjena hoji z zavezanimi oc mi, š pomoc jo špremljevalca. Obe poti šta namenjeni urjenju dotika, šluha in orientacije v naravnem okolju. V domu Triglavška roz a v Trenti šmo na izbirni všebini »Ovca trentarka« goštili z e tudi prvo letoš njo škupino predš olških otrok iz Vrtca Tolmin. V šodelovanju z bovš kim druš tvom »Od ovce do izdelka« šmo jim predštavili tradicionalen nac in obdelave volne in izdelovanje izdelkov š poštopkom mokrega filcanja. Spretnošt švojih prštkov šo preizkušili tudi najmlajš i in naštale šo barvite kroglice in šrc ki. Obiškali šmo tudi Trentarški muzej, Alpški botanic ni vrt Julijana in še podali po poteh vil Krivopetnic. Veliko c aša šmo prez iveli na švez em zraku, špoznavali naravne lepote Trente in reke Soc e, manjkalo pa ni niti rišanje in uštvarjanje na temo Legende o Zlatorogu. Na šedez u druš tva v Novi Gorici šo, kot obic ajno, však ponedeljek potekale uštvarjalne delavnice Ponedeljc ice. Uštvarjali šmo predvšem na temo velikonoc nih praznikov in muhaštega aprilškega vremena. Proti koncu aprila naš je prešenetila š e izjemno dobra novica. Iz MOVITa, Zavoda za razvoj mobilnošti mladih, šo naš obveštili, da še nam bo v juniju za obdobje ošmih mešecev na druš tvu pridruz il proštovoljec Arthur iz Francije! Pri naš bo deloval v okviru Evropške proštovoljške šluz be. Njegov prihod neštrpno pric akujemo. Pripravila: Nina Rojc Čutna pot. Foto: Meta Murovec OSNOVNA ŠOLA ANKARAN Osnovnošolski »poslanci« na predavanju o vodi V šredo, 29. 3. 2017 šmo še ob 10.30 zbrali v S kocjanškem zatoku, oazi na pragu Kopra in prišluhnili predavanju pošebnih goštov. Dogodek še je odvijal v letu 100- letnice lionizma, zato je Lionš klub Izola v šodelovanju z Druš tvom prijateljev mladine Koper ter ošnovnimi š olami v okviru š olškega, obmoc nega in nacionalnega otroš kega parlamenta na temo »Otroci in nac rtovanje prihodnošti«, šoorganiziral predavanje. Najprej šmo prišluhnili štrokovnemu vodji Naravnega rezervata S kocjanški zatok, Borutu Mozetic u. Povedal nam je, kako je izgledal S kocjanški zatok pred 50. leti in da mu je zaradi naš e malomarnošti in divjih odlagališ c grozil propad. S šlikami nam je prikazal, da še z voljo lahko vše špremeni in ob pogledu na S kocjanški zatok daneš, mnogi šploh ne vemo, kako zanemarjen je bil pred nekaj leti. Po uvodnem opišu tega prelepega Naravnega rezervata, nam je predšednik Lionš kluba Izola, Marko Starman, povedal, da je Lionš klub proštovoljna humanitarna organizacija, ter da letoš praznujemo njeno 100. obletnico. Kje pa še je šploh vše zac elo? Lionš klub še je zac el v Chicagu leta 1917 in v tem c ašu še je klubu pridruz ilo z e okoli 200 drz av iz celega šveta ter ima 1,4 milijone c lanov. Ker pa je bila naš a pogovorna tema voda in njena poraba, nam je Marko Starman povedal, da pomagajo tudi ljudem v šocialnih štiškah in pri izboljš anju z ivljenjških pogojev tako za naš kot za naš e zanamce ter ohranjanju naravne dediš c ine. Nato je šledil govor predšednika Druš tva prijateljev mladine Koper, Roberta Trunkla. Povedal nam je, da je njihov temeljni cilj dvig kakovošti z ivljenja otrok, mladoštnikov in druz in, zaštopanje in uveljavljanje njihovih interešov in potreb ter zaš c ita njihovih pravic. V š ali nam je povedal, da upa da še ponovno zdruz imo ob 200. obletnici. Potem je šledil govor švetovno znane klimatologinje ter profešorice na Biotehniš ki fakulteti v Ljubljani, ga. prof. dr. Luc ke Kajfez Bogataj. Sooc ila naš je š pretrešljivimi podatki o prihodnošti naš in naš ega planeta, c e bomo š e vedno tako ravnali z njim, za koliko še je v nekem c ašu zmanjš ala oz. v redkih primerih povec ala kolic ina pitne vode v doloc eni drz avi, koliko vode je na tem švetu v rešnici in kakš na je njena velikošt v primerjavi z všemi kamninami in oštalim, kar šeštavlja naš o Zemljo. Najbolj pa naš je prešenetila njena izjava o tem, da bi morali mogoc e pogledati malo nazaj v bliz njo preteklošt in uporabljati nekatere štvari kot šo jih takrat, ševeda ne premoga in oštalih fošilnih goriv, ampak manj embalaz e (lahko bi poškušili tudi z uz itno embalaz o), manj rdec ega meša, šaj je kmetijštvo eden najvec jih porabnikov pitne vode na švetu. Njen poudarek pa je bil tudi na vetrni elektrarni. Povedala je da, Slovenija nima take lege, ki bi zadoštovala pogojem, ki jih potrebujejo vetrne elektrarne (to je 5,4 m/š), razen na vrhovih naš ih višokogorij, vendar šo tam temperature pozimi premrzle in bi priš lo do poš kodbe vetrnic zaradi mraza. Opozorila naš je tudi, da še bomo mogli trenutnim šituacijam prilagoditi in jih poškuš ati šprejeti takš ne kot šo, š ele potem, bomo lahko poškuš ali kaj drugega in tako špremenili šituacijo, v kateri šmo zdaj. Predavalni del še je zakljuc il z govorom ameriš kega ambašadorja v Sloveniji, Brenta R. Hartleya. Povedal nam je, da je poc aš c en, da je lahko med nami in da je špoznal izjemno prof. dr. Luc ko Kaj-fez Bogataj. Najbolj šmo ši zapomnili njegove navdihujoc e bešede, da lahko š trdim delom in vztrajnoštjo došez emo nemogoc e štvari, neverjetne došez ke in maršikaj drugega. Všakdo od naš ši je pri tem predštavljal S kocjanški zatok, šaj šo marljivi ljudje š trdim delom in voljo špremenili šmetiš c e v raj na Zemlji in š tem dokazali, da lahko iz nekaj c išto nepomembnega, umazanega, za-puš c enega itd., uštvarimo nekaj prešenetljivo lepega, pozitivnega in naravi pomembno zdravega in ekološ kega. LUČKA KAJFEŽ BOGATAJ Nekaj zanimivosti, ki sva jih izvedeli iz njenega predavanja: • za izdelavo 1 hamburgerja porabimo kar 2400 litrov vode, • za izdelavo znane Coca-Cole porabimo 30 litrov vode od tega pa kar 20 litrov za izdelavo šladkorja • za izdelavo 1 lišta papirja porabimo 10 litrov vode • za košom kruha z rezino šira še škriva 90 litrov oc em škrite vode, za dva decilitra jabolc nega šoka pa 190 litrov. Izvedli šva tudi anketo, v kateri šo šodelovali tako uc itelji, kot uc enci naš e š ole. Povpraš ali šva jih, ali vedo koliko vode porabi povprec en c lovek na dan, z všem kar poje in kar je bilo potrebno za pridelavo nekega produkta. Odgovori šo bili zelo optimištic ni, šaj je prava š tevilka med 4000 in 5000 litrov na dan. Rezultati najine ankete: • najvec anketirancev je odgovorilo, da porabimo na dan okoli 200 litrov vode (9 ošeb od 15) • nekaj, pa jih je povedalo, da porabimo okoli 500 litrov vode (4 ošebe od 15) • le peš c ica še je pribliz ala štrahotni š tevilki in je povedala, da porabimo med 1000 in 2000 li-trov Pripravili: Živa Romih in Nikolina Novarlić, učenki 8. razreda OŠ in vrtec Ankaran DPM VELIKA DOLINA - JESENICE Pomladanska delavnica na Veliki Dolini V torek, 21. 3. 2017, na prvi špomladanški dan, šmo imeli v avli Ošnovne š ole Velika Dolina pomladanško delavnico, na kateri je 28 pridnih otrok, veliko c lanic in štarš ev uštvarjalo za mamice in prihajajoc e praznike. Izdelovali šmo jajc ka prešenec enja, voš c ilnice, zajc ke in š e kaj… Bilo nam je lepo, kar prehitro je minil c aš in z e šmo prešenec enja odnešli domov, vzorc ke pa puštili tudi na š oli. Ošnovni š oli Velika Dolina šmo še zahvalili za proštor, ge. S tampek za vodo in pošladek ter c lanicam in štarš em za pomoc pri izvedbi delavnice ter ši zaz eleli na šnidenje do prihodnjic . DPM Velika Dolina – Jesenice – eno najstarejših društev prijateljev mladine v Sloveniji – občni zbor Druš tvo prijateljev mladine Velika Dolina – Ješenice š šedez em na našlovu Velika Dolina 30, Ješenice na Dolenjškem, je pric elo pod tem nazivom delovati z dnem 28. 11. 1997, pred tem pa je od 12. 12. 1961 dalje delovalo pod nazivom Druš tvo prijateljev mladine Velika Dolina. 12. 12. 2021 bomo tako po najnovejš ih odkritjih praznovali okroglo obletnico, 60 let, po prej znanih podatkih pa bi letoš praznovali 40 let, vendar še je izkazalo, da druš tvo deluje z e dalj c aša, kar naš uvrš c a med najštarejš a druš tva prijateljev mladine v Sloveniji. Obc ni zbor druš tva je na redni šeji dne 28. 11. 1997 šprejel šklep o preimenovanju druš tva ter štatut druš tva uškladil š takratnim Zakonom o druš tvih. Od leta 1997 do leta 2004 je druš tvo vodila predšednica ga. Zvonka Jarkovic , nato od leta 2005 do leta 2009 ga. Darja S umlaj, od leta 2010 do 2013 pa ga. Joz ica Lazanški. Na obc nem zboru 6. 3. 2014 je bilo izvoljeno novo vodštvo, od takrat naprej vodi in zaštopa druš tvo predšednica Marjeta Arh Kvartuh. Druš tvo š teje trenutno 27 c lanic, v njem šo zaštopani predštavniki škoraj všeh vaši v KS Velika Dolina in KS Ješenice na Dolenjškem. Druš tvo je proštovoljno, šamoštojno, neprofitno zdruz enje fizic nih ošeb, ki delujejo v dobro otrok, mladoštnikov, štarš ev in druz in. Na letoš njem obc nem zboru, ki je bil dne 10. 3. 2017 na Izletniš ki kmetiji C rpic – Svetnik, je predšednica najprej pozdravila prišotne, nato šmo podali poroc ila. Ugotovili šmo, da je bilo tudi leto, ki še je izteklo, zelo dejavno, škoraj v celoti šmo izpolnili plan in nac rt šodelovanja z oštalimi druš tvi in javnimi zavodi (OS Velika Dolina, Vrtec Mavrica, SB Brez ice, Knjiz nica Brez ice, LD Mokrice, Jamarški klub Brez ice, PGD Ješenice na Dolenjškem in PGD Velika Dolina). C lanice šmo bile v letu 2016 š e bolj dejavne kot v letu 2015, škoraj v celoti šmo izvedle plan, ki šmo ga šprejele na obc nem zboru 4. 3. 2016, razen delavnice š PGD Velika Dolina, in ga š e razš irile, tako da je bilo izvedeno našlednje: • pomladanška delavnica – šodelovanje z vrtcem OS Velika Dolina (škupna delavnica ob materinškem dnevu), • zbiranje oblek, hrane in igrac za pomoc i potrebnim, • izvedba delavnice š PGD Obrez je »Lepo je biti gašilec«, • prijava na razpiš za denarna šredštva za nakup š olških potrebš c in za šocialno ogroz ene otroke (bili šmo ušpeš ni, pridobili šmo 70,00 EUR in kupili za ta znešek š olške potrebš c ine), • prijava na razpiš Obc ine Brez ice, za šofinanciranje Aktivnih poc itnic (na razpišu šmo bili ušpeš ni v znešku 100,00 EUR), • pridobitev š olških potrebš c in š prijavo na razpiš ZPMS Poš tar Pavli za 9 lokalnih otrok iz šocialno ogroz enih druz in, • šodelovanje z OS Velika Dolina (prešenec enje za otroke ob Tednu otroka®, peka peciva ob obletnici Ošnovne š ole Velika Dolina in vrtca; financ na pomoc uc encem pri izvedbi š ole v naravi (3., 4., 5., 6., 7. in 8. razred); doniranje igrac in knjig v mešecu decembru; plac ilo motivacijškega gradiva za bralno znac ko za uc ence OS Velika Dolina; šodelovanje z OS Velika Dolina, ZPMS in ROTARY KLUBOM v projektu zbiranja štarih mobilnih aparatov (»Halo, ši za to?«), • organizacija tri-dnevnih aktivnih poc itnic, • ješenška delavnica (izdelovanje voš c ilnic), • šodelovanje pri zbiranju in razdelitvi igrac š podjetjem PrejPotem, • šodelovanje na Adventni delavnici z Druš tvom 1824 iz Brez ic, • pravljica z uštvarjalnico z Anjo Zevnik, • vešeli december – igrica (pripravili šo jo uc enci OS Velika Dolina, pod mentorštvom uc iteljice, ge. Zvonke Jarkovic ), prihod dedka Mraza in obdarovanje otrok, • javnošt delovanja druš tva - urejanje Facebook štrani in • zbiranje proštovoljnih prišpevkov in donacij. Obc nega zbora še je udelez ila vec ina c lanic, tako da šmo bile šklepc ne in tudi veliko goštov, ki šmo še jim zahvalile za podporo in udelez bo. Potrdile šmo poroc ilo o delu, financ no poroc ilo, poroc ilo nadzornega odbora, plan dela za leto 2017 in financ ni nac rt. Obc ni zbor je vodila dolgoletna c lanica ga. Darja S umlaj. Druz enje šmo popeštrile š harmoniko in poezijo, prijetno pokramljale in še na koncu š e malo okrepc ale. Pripravila: Marjeta Arh Kvartuh DPM METLIKA V Beli Krajini smo zaključili natečaj Evropa v šoli Druš tvo prijateljev mladine Metlika je letoš z e ošemnajštic koordinator natec aja Evropa v š oli za belokranjško regijo, ki je potekal na temo »Svet, v katerem z elim z iveti«. Sodelovale šo vše belokranjške ošnovne š ole in naš a edina šrednja š ola Gimnazija C rnomelj. Odziv je bil najvec ji došlej. Na regijški nivo šmo prejeli 251 del z literarnega, likovnega, fotografškega in video podroc ja, ki jih je uštvarilo 236 avtorjev ob pomoc i 77 mentorjev. Komišiji DPM Metlika za izbor del, šta izbrali z razlic nih podroc ij 61 del 64-ih avtorjev, ki šo še uvrštila na drz avni nivo. Mladi avtorji še z e vešelijo izleta v Ljubljano, na drz avno zakljuc no prireditev. Regijška zakljuc na prireditev z razštavo likovnih in fotografških del je bila v š portni dvorani OS Mirana J. C rnomelj, ki je bila letoš tudi goštitelj prireditve. V bogatem kulturnem programu šo šodelovali uc enci všeh šodelujoc ih š ol. Na zelo dobro obiškani prireditvi šo nagovorili in pomagali podeliti priznanja ter promocijško gradivo za šodelovanje na regijškem in drz avnem nivoju: predšednica ZPMS Darja Groznik, c lanica NO z Miništrštva za zunanje zadeve Nataš a Adleš ic Barba, predšednica NO EVS in podpredšednica ZPMS Majda Struc, z upanja Obc ine C rnomelj Mojca C emaš Stjepanovic in ravnatelj š ole, goštiteljice Boriš Muz ar. Ob zaključku Bralne značke v občini Metlika Druš tvo prijateljev mladine Metlika v šodelovanju z Otroš kim vrtcem, Ljudško knjiz nico in ošnovnimi š olami iz naš e obc ine, šištematic no špodbuja vec in boljš e branje naš e mladine od predš olškega obdobja naprej. Tudi letoš šmo, poleg razlic nih akcij, škupaj pripravili zakljuc ek tekmovanja za bralno znac ko. V Obc ini Metlika je letoš bralo za bralno znac ko škoraj tri c etrtine ošnovnoš olcev; imamo 27 zlatih bralcev, kar je 57,5 % všeh devetoš olcev, in vši otroci, ki šo zadnje leto pred š olo obiškovali otroš ki vrtec, šo ošvojili predš olško bralno znac ko. Tem še je pridruz ila š e mlada bralka, ki ne obiškuje vrtca. Vši, ki šo ošvojili bralno znac ko, šo prejeli priznanja, zlati bralci pa š e špominška priznanja, knjiz ne nagrade Druš tva bralna znac ka Slovenije – ZPMS in izlet v Gardaland, ki jim ga podarja naš e druš tvo. Poleg tega šmo zanje povabili v gošte pešnika, pišatelja, igralca, dramatika in prevajalca Andreja Rozmana Rozo, ki šo mu z zanimanjem prišluhnili. Za otroke, ki šo ošvojili predš olško bralno znac ko in bralce iz 1. in 2. razredov pa šlovenško pevko, avtorico, izvajalko predštav in koncertov, Melito Ošojnik, ki je zanje pripravila imenitno predštavo Marko škac e. Hvalez ni šmo všem, ki nam pri tem pomagate. Pripravila: Vladka Škof MZPM VELENJE April – mesec v znamenju okoljevarstva Naj prostovoljec in prostovoljna organizacija leta 2016 v Mestni občini Velenje, 7. april, 2017 MZPM Velenje je šodelovala v natec aju za naj proštovoljca leta 2016 v MO Velenje. S ponošom šporoc amo, da imamo v švojih vrštah naj proštovoljko v kategoriji nad 30 let. Ta c aštni naziv je prejela naš a dolgoletna predšednica DPM Paka, Ljubomira Blaz ic . Iškrene c eštitke! Intenzivno usposabljanje za mentorje prostovoljcev v Kopru, ki ga je organizirala Slovenska filantropija (II. del); 20. in 21. april, 2017 Drugi del intenzivnega ušpošabljanja za mentorje proštovoljcev je potekal 20. in 21. aprila, v proštorih Rdec ega kriz a Slovenije – Obmoc nega zdruz enja Koper. Na tokratnem izobraz evanju šmo obravnavali konflikt (uporabnik, proštovoljec, mentor in proštovoljška organizacija). Delavnice šo bile intenzivne in konštruktivne. Predštavniki organizacij, ki šo še udelez ili ušpošabljanja, šo še med šeboj dodobra špoznali, navezali štike. Zaključek okoljevarstvenega projekta “Varujmo in ohranimo Šaleško dolino”, 24. april, 2017 V okviru dneva Zemlje šmo 24. aprila, š pošebno prireditvijo in razštavo plakatov, izvedli zakljuc ek okoljevarštvenega projekta »Varujmo in ohranimo S aleš ko dolino« (š olško leto 2016/2017), ki ga z e od šamega zac etka (23 let) organiziramo v šodelovanju z Ericom Velenje. Ošmoš olci S aleš ke doline šo predštavili švoje plakate, ki šo jih izdelali v okviru naloge »Premogovniš ko energetška dediš c ina 2020«. Avtorji plakatov šo pripravili odlic ne predštavitve in opišali fantaštic ne ideje. C eštitamo všem šodelujoc im (prejeli šmo 20 plakatov), š e pošebej pa zmagovalcem: OS Karla Deštovnika - Kajuha S oš tanj, OS Guštava S iliha in OS bratov Letonja S martno ob Paki. Nagrajence pa c aka izlet v neznano. »Treš Cirkusarna, 1. odprta vaja«; 24. april, 2017 (travnik za Vilo Rožle) 1. odprta vaja Treš Cirkušarne je konc ana. Tako otroci kot odrašli šo bili navduš eni. V dopoldanškem c ašu šo bili glavni vrtc evški otroci, preko 200 jih je bilo. V »Treš Cirkušarni« šo špoznavali, kako lahko odpadke špremenimo v nekaj korištnega ter še preizkuš ali v raznih cirkuš kih špretnoštih. Ob 17. uri pa šmo doc akali pravi cirkuš ki »š ov«. Gledalci všeh generacij šmo bili pric a odlic ni predštavi, ki šo nam jo zaigrali Saru, Saro, Alja in Guillermo. Treš Cirkušarna je šeštavljena iz vec elementov, ki šo izkljuc no reciklirani – predelan kontejner, z epi š cirkuš kimi rekviziti in likovnimi pripomoc ki, obeš alniki š koštumi, poc ivalne blazine, inš trumenti iz zavrz enih predmetov in š e maršikaj… Velenjškim otrokom in njihovim štarš em ter všem generacijam šmo predštavili zanimiv prištop do reciklaz e odpadkov, jim pokazali cirkuš ke veš c ine in jih povabili, da še tudi šami preizkušijo. Tekom dneva je potekala odprta vaja z delavnicami. Projekt je naštal v šodelovanju z Druš tvom Velenjški raziškovalni študio Venera in je šofinanciran š štrani MO Velenje. Napovedujemo: • 6. 5.2017, Pomladni šejem, priprava in izvedba šklopa uštvarjalnih delavnic, Titov trg Velenje. • 9.5.2017, »Zdruz eni v raznolikošti«, Torkova peta - uštvarjalnica za otroke in štarš e v Vili Roz le in v Medgeneracijškem centru v S oš tanju. • 16.5.2017, »Pika poka pikapolonica«, Torkova peta - uštvarjalnica za otroke in štarš e v Vili Roz le. • 23.5.2017, »Sonce še šmeje …«, Torkova peta - uštvarjalnica za otroke in štarš e v Vili Roz le. • 30.5.2017, »Z abe švatbo šo imele«, Torkova peta - uštvarjalnica za otroke in štarš e v Vili Roz le. • 31.5.2017, »Zlata bralka/zlati bralec 2016/2017«, prireditev in podelitev špominških priznanj bralne znac ke za devetoš olce ošnovnih š ol S aleš ke doline. EVROPA V S OLI - Regijška prireditev. Pripravili: Tinca, Simona, Dušan in Renata MZPM LJUBLJANA Izvedena zaključna prireditev okoljevarstvenega programa Zeleni nahrbtnik 2017 »Ko pošije šonce in dan je našmejan, nahrbtnik ši nadene vešeli Ciciban..!«, je pešem, ki šmo je v petek, 21. aprila v dopoldanškem c ašu, škupaj š pribliz no 800 predš olškimi otroci, šodelujoc imi v projektu »Zeleni nahrbtnik 2017« prepevali v ljubljanškem parku Moštec. Tudi tokrat šo naš o tradicionalno prireditev, ki še izvaja z e 27 let, obogatile kreativne delavnice v izvedbi naš ih proštovoljcev, maškota Zmajc ek in revija Zmajc ek ter Boriš Kononenko, š katerim šmo zaplešali, poškoc ili in zapeli. Z ejni tudi tokrat nišmo bili, šaj je Pivovarna UNION donirala vodo za všakega otroka. Se vidimo prihodnje leto znova! Zavestno starševstvo – predavanja za starše in ostale skrbnike otrok Naš a brezplac na predavanja za štarš e in oštale škrbnike otrok še nadaljujejo. Aprila šmo izvedli 5 predavanj, maja pa še nam lahko pridruz ite na naš em zadnjem špomladanškem predavanju z našlovom Komunikacija v vzgoji (15. maja ob 16.30 uri v vrtcu Jelka, Glavarjeva 18a). Celoletne termine naš ih predavanj in vec o všebini pošameznega predavanja najdete na naš i špletni štrani www.mzpm-ljubljana.ši/za štarš e »Zavedam se – delujem« - izobraževanje za pedagoške kolektive Letoš nadaljujemo z izobraz evalnim programom »Zavedam še – delujem«, v šklopu katerega bomo izvedli 8 izobraz evalnih ošemurnih delavnic za pedagoš ke kolektive v javnih zavodih. Letoš nja všebina je obogatena z delavnicami komunikacije, reš evanja konfliktov in špopadanja š štrešnimi šituacijami. Aprila šmo izvedli zadnji dve špomladanški izobraz evalni delavnici, šeptembra pa nadaljujemo z novim šetom izobraz evanj. MEPI na Mestni ZPM Ljubljana Mladi Mepijevci še z e pridno pripravljajo na švojo letoš njo prvo šamoštojno odpravo. Tokrat šmo goštili Nejca Završ nika, ki naš je nauc il nepogreš ljive prve pomoc i – kako ravnati v šituacijah, za katere upamo, da še ne bodo zgodile, je pa všeeno potrebno biti na njih pripravljen! Evropa v šoli – Svet, v katerem želim živeti! V šodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije tudi letoš na obmoc ju Ošrednješlovenške regije izvajamo in koordiniramo program Evropa v š oli, katerega tema je letoš »Svet, v katerem z elim z iveti!«. Marca še je zakljuc il natec aj na regijški ravni, komišije šo izbrale naš e nagrajence na regijški ravni. Tako šo še dela naš ih izbrancev uvrštila na tekmovanje na nacionalni ravni. Drz imo pešti! Vec o programu in nac inu šodelovanja, ši lahko preberete na naš i špletni štrani ali na špletni štani ZPMS. Skozi moje oči – foto delavnice Na Meštni ZPM Ljubljana šo šrede namenjene mladim fotografom. Tokrat šmo obiškali Kralje ulice, še nauc ili portretne fotografije, pred nami pa je š e obišk Foto študia Tivoli, kjer še bomo prelevili v prave, profešionalne fotografe. Zakljuc ek projekta pa bo razštava njihovih fotografij v MKL - Knjiz nica Bez igrad, od ponedeljka, 29. 5. do petka 9. 6. 2017. Vabljeni k ogledu! Televizija skozi oči mladih – TV delavnice Tudi televizijške delavnice za mladoštnike šo v polnem zagonu. Na aprilških delavnicah šmo še poglobili v delo novinarštva in realnem prikazu novic, pred nami pa je š e obišk nacionalne televizijške hiš e. Projekt bo trajal do konca leta 2017. Napovedujemo: Pred nami šo poletne poc itnice, za katere na Meštni zvezi prijateljev mladine Ljubljana pripravljamo pešter izbor aktivnošti: od 4- urnih delavnic do 9- urnega poc itniš kega varštva, ki je šofinancirano š štrani Meštne obc ine Ljubljana (za otroke iz MOL brezplac no). Vec o naš ih aktivnoštih ši preberite na špletni štrani www.mzpm-ljubljana.ši pod zavihkom Poc itniš ke dejavnošti. Prijave zac enjamo šprejemati v ponedeljek, 8. maja. Prijave na aktivnošti bodo moz ne le preko izpolnjene in pošlane prijavnice, ki bo v ponedeljek, 8. maja, objavljena na ištem linku kot poc itniš ke aktivnošti. Nekaj aktivnosti, ki jih bomo izvajali: 4-URNE AKTIVNOSTI ZA OTROKE (od 6. do 12. leta starosti): • Leto Joz eta Plec nika – potepanja po Ljubljani • Kriterij z ivljenja – Bienalške uštvarjalnice • Likovne uštvarjalnice • Igrive tac ke • Radijška puštolovš c ina 4-URNE AKTIVNOSTI ZA MLADOSTNIKE (od 12. do 16. leta starosti): • Skozi moje oc i - foto tec aj • Jaz igralec - gledališ ke delavnice • radijška puštolovš c ina – radijške delavnice 9-URNO POČITNIŠKO VARSTVO Všem škupaj z elimo lepe in prijetne prvomajške poc itniš ke dni! Več informacij: Spletna štran: www.mzpm-ljubljana.ši E-našlov: info@mzpm-ljubljana.ši Telefon: 01/ 434 03 24 ZPM LJUBLJANA MOSTE - POLJE Člana zasedbe 2Cellos podarila lok za pomoč otrokom Botrstva C elišta Luka S uljic in Stjepan Haušer iz dua 2Celloš šta ob koncertu v Stoz icah projektu Botrštvo v Sloveniji podarila dva loka, ki šta bila predmet dobrodelne draz be na Valu 202. Najviš ji znešek je ponudil anonimni donator, ki je za loka daroval 12.000 evrov. Nekaj dni kašneje še je za donacijo odloc ila tudi anonimna draz iteljica, ki šicer ni ponudila najviš jega zneška na draz bi, ši je pa kljub temu z elela pomagati otrokom v štiški pri urešnic evanju Foto: Sašo Radej glašbenih talentov. Sredštva bodo v celoti namenjena za pomoc glašbeno nadarjenim otrokom, z njimi pa jim bomo omogoc ili obiškovanje glašbene š ole. Počitnice v spomladanski Istri Med prvomajškimi poc itnicami ZPM Ljubljana Mošte-Polje organizira potepanje po Ištri ter špoznavanje c udovitih ištrških mešt Groz njan, Motovun, Rovinj, Pula in Umag, škoc ili pa bomo tudi v najvec je jadranško prištaniš ko mešto – Tršt. Naravoslovne počitnice v Kranjski Gori V c ašu praznikov bodo v poc itniš kem domu Vila S umica potekale naravošlovno obarvane poc itnice, š poudarkom na razvoju matematic nih špošobnošti. Otrokom še bodo na poc itnicah pridruz ili š tudentje Fakultete za naravošlovje in matematiko, ki jim bodo pomagali reš evati matematic ne zagate in pokazali nekaj trikov, š katerimi bo matematika poštala preprošta igra. Noč knjige z Andrejem Rozmanom – Rozo V Vec generacijškem centru Skupna toc ka šmo praznovali tudi Noc knjige in še š tem pridruz ili všešlovenški akciji špodbujanja branja. Pridruz il še nam je znan šlovenški pišatelj, pešnik, dramatik, igralec in prevajalec Andrej Rozman – Roza, ki je otrokom škozi zgodbe pribliz al c arobne moc i knjige. Vec er še je nadaljeval š kritic no predštavo B(r)utalci, ki je poleg otrok našmejala predvšem njihove štarš e. Maj v Večgeneracijskem centru Skupna točka V VGC Skupna toc ka v Moštah bo pešter tudi mešec maj. Poleg rednih aktivnošti, bodo potekale vaje za koncentracijo in špomin ModroUM, telovadba in razgibavanje za štarejš e, švoje igralške špošobnošti bodo razvijali otroci v gledališ ki škupini Fajn Teater, potekal pa bo tudi tec aj angleš kega jezika. V šredo, 10. maja, bo ob 17.30 odprto predavanje za štarš e o c uštvenem razvoju otrok, teden dni kašneje pa bo potekala terenško-izobraz evalna delavnica po Ljubljani. V torek, 19. maja, bo ob 11.00 Miha Skvarc iz Inš tituta za mikrobiologijo in imunologijo prikazal, kako pripraviti zdravo in okušno košilo. Pripravljamo pa tudi kolešarške izlete, tešt varne voz nje š kolešom, najštniš ke in otroš ke delavnice, šlaš c ic arške delavnice in uc no pomoc . Pripravila: Maruša Kaučič ZPM KRŠKO Zaključna regijska prireditev Evropa v šoli 2016/2017 - Svet, v katerem želim živeti 20. aprila 2017 je pod našlovom »Svet, v katerem z elim z iveti« v organizaciji Zveze prijateljev mladine Krš ko, v Kulturni dvorani Doma XIV. divizije na Senovem potekala Zakljuc na regijška prireditev natec aja Evropa v š oli 2016-2017 v Pošavju. Predšednik ZPM Krš ko Vinko Hoštar, podz upanja obc ine Krš ko Ana Somrak in generalna šekretarka ZPM Slovenije Breda Kraš na šo šodelujoc im uštvarjalkam in uštvarjalcem, teh je bilo kar 386 iz 27 š ol z obmoc ja Pošavja, podelili regijška priznanja za šodelovanje. Natec aj Evropa v š oli poteka po evropških drz avah z e od leta 1953, v Sloveniji pa še je v organizaciji Nacionalnega odbora natec aja Evropa v š oli, ki deluje pri ZPMS, zvrštil z e 17. leto. Kot je dejal predšednik ZPM Vinko Hoštar zbranim mladim uštvarjalcem literarnih, likovnih, fotografških del in video pošnetkov, je nacionalni odbor z našlovno temo tudi letoš šledil z eljam otrok in mladih, da z elijo nac rtovati in šouštvarjati švojo prihodnošt, prihodnošt lokalnega okolja oz. prihodnošt šveta: »Pri tem ste verjetno prišli do zaključka, da ne živimo samo v enem svetu, temveč da je lahko teh več, vsekakor pa obstaja vsaj dva - na eni strani je svet strahu, vojn, sovraštva, močnega onesnaževanja okolja itd., na drugi strani pa je svet prijaznosti, prijateljstva med ljudmi, pomoči sočloveku, sožitja različnih kultur, svet čiste in neokrnjene narave ... Skratka, natečaj vas je spodbujal k razmišljanju o temah, ki so skupne nam vsem, ki živimo v Evropi.« Generalna šekretarka ZPMS Breda Kraš na je pohvalila tako ZPM Krš ko kot šodelujoc e uc ence in 147 njihovih mentorjev, pri c emer je poudarila, da je v projektu Evropa v š oli pošavška regija ena izmed najmoc nejš ih šlovenških regij. Zbrane je nagovorila tudi podz upanja obc ine Ana Somrak, rekoc , da je tako obc ina kot ošebno ponošna na krš ko ZPM, v kateri ljudje v dobro otrok uštvarjajo š šrcem z e vec kot 60 let. Vši navedeni šo v nadaljevanju podelili mentorjem in predštavnikom uc encev pošameznih š ol regijška priznanja, medtem, ko bo šam izbor del, ki šo še uvrštila na nacionalni izbor, objavljen pred prazniki. Uroš Brezovš ek, podpredšednik ZPMS in koordinator za Pošavje, ki je povezoval špremljajoc i kulturni program, š katerim šo vše prišotne navduš ili uc enke in uc enci Ošnovne š ole Boš tanj pod mentorštvom Zdenke Kozinc in Silveštre Kotar, pa je ob zakljuc ku prireditve š e poudaril, da bo v nadaljevanju razglašitev na drz avnem nivoju izbranih najboljš ih del potekala na ošrednji drz avni prireditvi, in šicer 11. maja v Pionirškem domu v Ljubljani. Zmajček Jurček iz Rake v Veliko Dolino V petek, 14. aprila 2017, šo ZPM Krš ko, vrtec Raka in vrtec Velika Dolina pripravili menjavo Zelenega nahrbtnika z Zmajc kom Jurc kom. V vrtcu Raka je Zmajc ek Jurc ek bival od 16. marca do 14. aprila. Otroci šo škupaj z Zmajc kom Jurc kom opravljali razlic ne naloge o tem, kako še prebuja narava. Bili šo zelo pridni, šaj šo za otroke iz Velike Doline pripravili tudi švoj namaz iz c emaz a in širup iz trobentic, katera šo lahko tudi vši poškušili. Izdelka šta bila odlic na. Ob ušpeš no zakljuc enih nalogah šo še otroci škupaj z vzgojiteljicami in Zmajc kom Jurc kom odpeljali v vrtec Velika Dolina, kjer šo jih z e neštrpno pric akovali otroci z vzgojiteljicami. Otroci iz Rake šo pripravili plešne toc ke ter zapeli himno otrokom iz Velike Doline. Prav tako šo še pripravili tudi goštitelji ter škupaj z otroki iz Rake zaplešali. Po konc anem programu šo najmlajš i iz Velike Doline prejeli Zmajc ka Jurc ka, ki jim je prinešel nove naloge na temo prebujanje narave ter c iš c enja okolice. V vrtcu Velika Dolina bodo z Zmajc kom Jurc kom opravljali naloge vše do 26. marca, ko še bo Zmajc ek Jurc ek odpravil v vrtec Veliki Podlog. Za konec šrec anja šmo še vši škupaj pošladkali š pecivom in šadjem. Pripravila: Uroš Brezovšek in Aleš Urek ZPM MARIBOR Zaključna prireditev Mladi za napredek Maribora Program Mladi za napredek Maribora, ki ga podpira Meštna obc ina Maribor, izvaja pa Zveza prijateljev mladine Maribor, je eden najušpeš nejš ih in najš tevilc nejš ih gibanj mladih raziškovalcev v Sloveniji. V letoš njem š olškem letu je šodelovalo kar 334 mladih raziškovalcev iz mariborških ošnovnih in šrednjih š ol ter dijaš kih domov, ki šo oddali škupno 212 raziškovalnih nalog in inovacijških predlogov, nad njihovim delom pa je bdelo 188 mentorjev. Raziškovali šo na 34-ih raziškovalnih podroc jih. Ošnovnoš olce je najbolj zanimalo podroc je pšihologije in pedagogike ter matematike in zdravštva, šrednješ olce pa elektrotehnike in elektronike ter interdišciplinarno podroc je. Kot ocenjujejo ocenjevalne komišije, šo raziškovalne naloge in inovacijški predlogi tudi letoš na višoki kakovoštni ravni, pri ZPM Maribor pa ši z elimo predvšem, da bo uštvarjalnošt in inovativnošt mladih naš la potrditev in urešnic itev tudi v gošpodarštvu in druz bi našploh. Na zakljuc ni prireditvi, ki šmo jo v zac etku aprila pripravili v Narodnem domu, šmo razglašili rezultate, podelili priznanja in nagrade. Za program šo poškrbeli dijaki in dijakinje S kofijške gimnazije Antona Martina Slomš ka. Prireditev »Dan Zemlje« Generalna škupš c ina Zdruz enih narodov je leto 2017 izbrala za Mednarodno leto trajnoštnega turizma za razvoj. Ljudi z elijo špodbuditi k boljš emu razumevanju in zavedanju bogate dediš c ine razlic nih civilizacij š ciljem vec jega špoš tovanja do razlic nih kultur, kar lahko krepi z eljo po miru v švetu. Ob tem je nujno ohraniti tudi naravno dediš c ino in razmiš ljati, kako z naš o dejavnoštjo v proštem c ašu vplivamo na okolje. Prošto popoldne, poc itnice in dopušt lahko prez ivimo v gozdu, na jaši, ob morju, na obrez ju potoka, jezera ali reke … povšod lahko raziškujemo, opazujemo, še c eša nauc imo, igramo ali šamo poc ivamo. Narava nam brezplac no nudi proštor za prez ivljanje proštega c aša, za uc ilnico na proštem ali igralnico. Prav je, da izkorištimo to danošt tako, da jo ohranimo, da še lahko na išti kraj vedno znova vrac amo in da bomo lahko tja peljali tudi naš e otroke, vnuke … Z naš imi programi za varštvo okolja in ohranjanje narave z elimo ošveš c ati, informirati, švetovati in pošredovati znanja všem generacijam. Z elimo povedati in pokazati, da lahko však pošameznik š švojim odgovornim ravnanjem veliko naredi za zdravo okolje in š tem za laštno zdravje ter zdravje prihodnjih rodov. Prireditev Dan Zemlje šmo pripravili 21. 4. 2017, škupaj š Svetom za preventivo in vzgojo v ceštnem prometu MO Maribor, ki je na ta dan organizirala preventivno akcijo Bištro glavo varuje c elada. Na Trgu Leona S tuklja šmo imeli vec delavnic (uc ilnica na proštem, vrtnarška delavnica, razlic ne uštvarjalne delavnice, itd.), mladi kolešarji pa šo odš li na voz njo po meštnih prometnicah in imeli tekmovanje v špretnoštni voz nji. Življenje brez odpadkov – predavanja in delavnice Ozaveš c anje otrok in mladih o pomenu varovanja okolja in ohranjanja narave je eno od pošlanštev ZPM Maribor. Všako leto organiziramo prireditev od Dnevu Zemlje in dejavnošti v Eko tednu, v oštale naš e programe pa redno vkljuc ujemo okoljevarštvene všebine ter šodelujemo z okoljevarštvenimi organizacijami. Zavedanje, da brez zdravega okolja ni kakovoštnega z ivljenja in obc utek, da lahko naredimo š e vec , naš je napeljalo, da v okviru Vec generacijškega centra S tajerška razš irimo in nadgradimo naš a prizadevanja na tem podroc ju. Naš namen ni izvajati velikih eko projektov, temvec vplivati na všakodnevne navade otrok in odrašlih in jih prepric ati, da tudi njihovi majhni koraki prinaš ajo velike špremembe. C e šmo še v zadnjih dešetletjih nauc ili loc evati odpadke, še bomo zagotovo nauc ili tudi, kako jih zmanjš ati. Pri tem nam bo v pomoc druš tvo Ekologi brez meja, ki še ukvarja š promocijo koncepta druz be brez odpadkov oz. šo nacionalna Zero Wašte organizacija za Slovenijo. Poleg vodenja mrez e obc in na poti do druz be brez odpadkov, še pošvec ajo tudi zmanjš evanju kolic in odpadkov v domovih pošameznikov. Spodbujajo naš, da obudimo preprošte alternative, ki jih tako ali tako z e poznamo, le pozabili šmo nanje in še razvadili. Opraviti nakup z vrec ko iz blaga, za šadje in zelenjavo pa uporabiti pralno vrec ko, reš ne more biti tez ko. Predavanja in delavnice z ivljenje brez odpadkov bo vodila Katja Sreš , predštavnica Druš tva Ekologi brez meja, ki pravi, da ši za malo zmago š teje však izdelek, ki ga v švoj dom prineše brez embalaz e. Kratek opiš predavanja/delavnice: Vsak od nas na dan pridela za približno kilogram in pol odpadkov. Na predavanju bomo skozi zgodbo vsakdana spoznali, kje vse nastajajo odpadki, kakšen problem predstavljajo in se naučili, kako zmanjšati njihovo količino. Pričeti moramo zavračati, česar ne potrebujemo, zmanjšati porabo tistega, kar potrebujemo, stvari ponovno uporabiti ter jih šele nato reciklirati ali kompostirati. Oštali termini predavanj/delavnic in našlovne teme: - 6. 6. 2017 – Poc itnice brez odpadkov - 8. 6. 2017 – Prava cena oblac il - 3. 10. 2017 – Ne mec 'mo hrane štran! - 5. 10. 2017 – Ponovna uporaba – dajmo rec em novo priloz nošt! Tehnike izdelovanja mil V okviru Vec generacijškega centra S tajerška pri ZPM Maribor z elimo razš iriti in poglobiti tudi dejavnošti vezane na varštvo okolja in ohranjanje narave, špodbujanju zdravega nac ina z ivljenja in nepotroš niš ke mišelnošti. Med drugim z elimo odrašlim in otrokom pokazati in jih nauc iti, da lahko maršikaj izdelajo šami, iz naravnih in odpadnih materialov, š c imer prihranijo denar, varujejo okolje in bolj zdravo z ivijo. K šodelovanju šmo tako povabili mlado podjetje Lizzy – naravna kozmetika, kjer razvijajo linijo naravnih kozmetic nih izdelkov, ki temeljijo na zdravilnih uc inkih narave. Naravni izdelki šicer nišo tako uc inkoviti na kratek rok kot kemic no obdelani, njihova poglavitna prednošt še izkaz e pri daljš i uporabi. Naravni izdelki namrec ne blaz ijo šamo šimptomov, ampak tudi vzroke za naštanek nepravilnošti na koz i. Tokrat je bila delavnica namenjena odrašlim, med poletnimi poc itnicami pa nac rtujemo vec delavnic tudi za otroke. Prvomajske počitnice Samo en poc itniš ki dan, a program prvomajških poc itnic je bil kljub temu poln raznolikih in uštvarjalnih dejavnošti. V Domu uštvarjalnošti mladih Maribor šmo imeli: • Likovne delavnice: Dan za dlan Slikanje z odtiši rok je zabavno in uštvarjalno, šlike, ki naštanejo izpod pišanih dlani pa prešenetljive in igrive. • Ustvarjalno druženje: Udarniki so tu! Proštovoljci – Udarniki Mladinškega centra Velenje potujejo iz kraja v kraj in povšod, kjer še uštavijo, š šeboj prinešejo uštvarjalno vešelje, velike ideje, gibljive zaplete, zgodbe in glašbo, igre in zabavo. Pripravila: Tadeja Dobaj POMEMBNI DNEVI V MESECU MAJU ZPMS Novic ke š t. 4/2017 pripravile: Strokovne šodelavke ZPMS: S pela Bavdaz , Iriš Furlan, Sabina Kotar Roglic , Darja Lovš in, Neja Markovic , Zdenka S valjek, Petra Zega in generalna šekretarka Breda Kraš na. Stik z nami Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) Dimic eva 9 1000 Ljubljana Tel: 01 23 96 720 Fax: 01 23 96 722 E-poš ta: info@zpmš.ši Spletna štran: www.zpmš.ši Najdete naš tudi na: ISSN 2385-9482 1. – 2. maj Praznik dela 9. maj Svetovni dan Evrope 13. maj Svetovni dan pravic ne trgovine 15. maj Mednarodni dan druz in Svetovni dan podnebnih šprememb 17. maj Mednarodni dan telefonov za pomoc otrokom v štiški 18. maj Mednarodni dan muzejev 21. maj Mednarodni dan špodbujanja kulturne raznolikošti za dialog in razvoj 25. maj Mednarodni dan pogreš anih otrok 28. maj Svetovni dan šonca