1.03 Kratki znanstveni prispevek UDK 929Rode A. Prejeto: 9. 1. 2012 Zlati odlikovanec ] Rodice - Anton Rode (1895-1917) MIHA S IMAC univ. dipl. zgod. in prof. teol., mladi raziskovalec pri Inštitutu za zgodovino Cerkve TF UL Vrba 26, SI-4274 Žirovnica e-pošta: milia.simac@gmail.com izvleček V tem prispevku sem skušal predstaviti življenjsko pot slovenskega odlikovanega vojaka Antona Rodeta. Med prvo svetovno vojno seje namreč posebej izkazal na romunskem bojišču, svojo hrabrost pa je plačal z življenjem. Časopis Slovenec je napisal novico, da mu je bila posmrtno podeljena zlata medalja za hrabrost. Ob tej notid in podatku, da je Anton Rode izhajal iz Rodice, se je kar samo po sebi postavilo vprašanje, ali je bil omenjeni hrabri vojak morda tudi sorodnik kardinala Franca Rodeta? KLJUČNE BESEDE: Anton Rode, Rodica, Danilo Majaron, 1. svetovna vojna, LIR 27, soška fronta, romunsko bojišče, zlata medalja zfl hrabrost, kardinal Franc Rode abstract ANTON RODE (1895-1917) -RECIPIENT OF THE GOLDEN BRAVERY MEDAL FROM RODICA The article portrays the life of the Slovenian decorated soldier Anton Rode, who distinguished himself on the Romanian battlefield during the First World War but paid for his braven with his life. According to the notice in the newspaper j o J J -v7 J o J J »Slovenec« the golden bravey medal was awarded to him posthumonsly. Based on that newspaper notice and the information that Anton Rode was originally from Rodica, one can't help but wonder whether is perhaps somehow related to this brave soldier Cardinal F ranee Rode. KE Y WORDS: Anton Rode, Rodica, Danilo Majaron, World War I, LIR 27, the Isonzp Front, Romanian battlefield, golden bravey medals, Cardinal Franc Rode Uvod Časopis Slovenec je dne 9. 10. 1917 objavil to vest: »Po smrti odlikovan. Pred sovražnikom padli praporščak 2. sorskega strelskem polka Anton Rode je odlikovan O O O J J % sjato hrabroslno svetinjoTednik Ilustrirani glasnik je kasneje objavil tudi fotografijo Antona Rodeta in ob tem zapisal, da je izhajal iz vasi Rodica.2 Ob tem podatku se je nehote kar samo po sebi postavilo vprašanje, ali ni šlo morda za sorodnika gospoda kardinala, dr. Franca Rodeta, čigar rod tudi izhaja iz te vasice? Raziskovalna žilica mi ni dala miru, da ne bi poizkusil izvedeti še kaj več o tem hrabrem vojaku Rodetu. Kot odgovor na zastavljeno vprašanje je na podlagi dokumentov in drugih zapiskov tako nastal ta prispevek, ki prikazuje življenjsko pot mladega Antona Rodeta. Mlada leta V vasi Rodica, v hiši s številko 9 (domače ime Adam), se je v številni družini Janeza Rodeta in matere Marije, roj. Cerar, 17. januarja 1895 kot osmi otrok rodil Anton Rode.3 Iz popisa duš (status ani-marum) je razvidno, da je bil Anton v resnici mlajši brat kardinalovega očeta Andreja.4 Anton Rode je osnovno šolo obiskoval v domači fari, »uka žeja« pa ga je nato vodila na gimnazijo. V domačem izročilu je ostalo v spominu, da se je šolal na kranjski gimnaziji, tega pa letna iz-vestja kranjske gimnazije ne potrjujejo. Zato pa ga najdemo v Ljubljani, kjer je šolanje nadaljeval na I. klasični gimnaziji. Izvestja za šolsko leto 1907/ 1908 nam tako povedo, da je bil učenec 1. b oddelka,5 med njegovimi sošolci pa najdemo tudi Danila Majarona,6 sina znanega odvetnika dr. Danila Majarona.7 1 Slovenec, 9. 10. 1917, str. 2. 2 Ilustriranißasnik, 24. 1. 1918, str. 164. 3 NŠAL, ZA Mengeš, RMK Mengeš 1893-1900, pag. 45, zap. št. 7. 4 NŠAL, ZA Mengeš, Razne knjige, fasc. 4, Status animarum 1794-1904. 5 Prim. Požar: Jahresbericht des k. k. L Staatsgymnasiums Laibach, str. 91. 6 Danilo Boris Majaron je bil skupaj z nekaterimi drugimi sošolci vpoklican v vojaško službo. Kljub vojni vihri se je vpisal na pravno fakulteto, saj je želel slediti očetu. Zal pa je postal žrtev španske gripe. Umrl je 15. 10. 1918 v Ljubljani, star 21 let. Prim.: Slovenec, 15. 10. 1918, str. 4. 7 Danilo Majaron (1859-1931), slovenski pravnik, politik in častni doktor ljubljanske univerze. Kratka biografija o njem: http://www.borovnica.si/?m=pages&id=44 (zapis z dne 6. 9. 2011). V vojaški suknji Časopis Slovenec je dne 17. februarja 1915 objavil razglas o novih naborih: »Cmovojnisko pregledovanje v Ljubljani, V četrtek dne 18. februarja t, 1. se prične črnovojnisko pregledovanje v Ljubljani, V četrtek 18. februarja pride k pregledovanju letnik 1891., in sicer ob 8. uri domači, ob 9. uri tuji Črno-vojniki. V petek 19. februarja pride k pregledovanju letnik 1895. domačih in v soboto 20. februarja letnik 1895. tujih čmovojnikov. Letnik 1896. pride k pregledovanju meseca m ar ca. «8 Čeprav je bil Anton Rode v tem času še dijak, si je že nadel vojaško suknjo. Tudi on je bil namreč eden tistih, ki so se v vojski znašli kot enoletni prostovoljci. Med njegovimi sorodniki se je ohranil spomin, da naj bi se ob začetku vojne proti Italiji uril za pilota v Devici Mariji v Polju.9 Res je bilo tam kratek čas vojaško letališče, toda dokumenti, ki se nanašajo nanj, razodevajo, da je bil dodeljen k 27. domobranskemu pehotnemu polku. Kot je zapisal Albin Peterim, so enoletne prostovoljce iz tega polka, kakor tudi tiste iz 17. in 97. pehotnega polka, poslali v mestno ljudsko šolo na Vrtači: »Tu so nas počeli takoj se^nanjevati s prvimi vojaškimi znanostmi, kot so: „Habt Acht! Rucht! Salutiert!"10 itd. Pod Rožnikom smo ž§ delali prve male vaje.«n Albina Peterima so 30. marca 1915 skupaj s približno 150 prostovoljci poslali v rezervno častniško šolo v Breže na Koroškem. Tu je nadaljeval svoje urjenje in ostal v zaledju vse do konca julija, ko je bil kot pripadnik 1. stotnije 12. maršbataljona poslan v Galicijo. Medtem ko so Albina Peterlina marca poslali v častniško šolo, se je Anton Rode po nadaljnjih urjenjih že 11. maja 1915 znašel na bojišču.12 Zanimivo je, da v predlogu za zlato medaljo za hrabrost zasledimo malce drugačne podatke. Po njih naj bi Anton Rode namreč prišel na bojišče nekaj tednov kasneje, in sicer 27. maja 1915.13 27. domobranski pehotni polk je bil v maju 1915 na ruski fronti. Toda že sredi avgusta je bil premeščen na soško bojišče. Kakšna je bila njegova 8 Slovenec, 17. 2. 1915, str. 5. 9 Pismo gospoda kardinala Franca Rodeta z dne 18. 3. 2011 (hrani avtor). 10 Nem. vojaški ukazi: »Pozor! Mirno! Salutiraj!« 11 Šimac: Zapiski vojaka Albina Peterlina, str. 359. 12 ÖSTA/KA, Belohnungsakten des Weltkriegs 1914-1918, Mannschaftsbelohnungsanträge (MBA), Anton Rode, MBA 646.711, karton 366. is ÖSTA/KA, Belohnungsakten des Weltkriegs 1914-1918, Mannschaftsbelohnungsanträge (MBA), Anton Rode, MBA 100/4967/17, karton 163. Pokopališče v kraju Tifes ti v Romuniji. pot iti kje vse so se vozili fantje, ki so bih poslani na jugozahodno fronto, nam je opisal Albin Peter-lin: »Naslednji dan zjutraj smo se že poslavljali od blatne Galicije, katere sem bil ž? sit, v nad i, daje ne bomo videli nikdar več kar se nam pa ni godilo, raketi tistim, ki so dali na laski fronti življenje domovino. I- ožfja me ni več tako zanimala, čeprav smo se od S-yatmar-Newtija vodili dmgod kot pred pol mesecem. Ce-y Miskol-y in Godollo smo se 18. avgusta opoldne pripeljali v Budimpešto. Na kolo-dvoni, ki ležj na desnem bregu Donave, na kateri se je gibalo polno čolnov in ladjic, smo se ustavili. Tu smo na svoj način proslavili cesarjev rojstni dan. Kratek govor, trikratni „hoch in cesarska pesem. Po triurnem odmom odhiteli dalje. Ponoči, žfl smo se vodili mimo Blatnega jezera. Ce-y l eliko Kinižp in Ptuj smo se pripeljali po treh tednih -yppet v Maribor. Tu bil daljši odmor, nato pa naprej na Celovec in Beljak. I- 'jutru 20. avgusta smo se pripeljali v Brnco (Fiirnit-y) na Koroškem, kjer smo izstopili. Tu smo ostali pet dni, da so nas opremili -y go rs ko opravo in nas preiskali, ako nima kdo kake nalezljive bolezni. 25. avgusta smo se odpeljali v Trbiž■ i-11 Pcl mt° korakali v Rabelj, od koder smo po 5 km dolgem rovi ondotnega rudnika ponoči j. <_> <_> i prišli v Spodnji Tog (Unterbreth). Do tu je korakal nas I. 14 Nem. »živijo!« bataljon redno skupaj. I- * Logu so pa vsako stotnijo poslali kam drugam.«15 Po tej poti se je peljal tudi Anton Rode. Ce gre verjeti skopim podatkom iz ohranjenih dokumentov, je bil tedaj pripadnik 1. stotnije 1. bataljona,16 po tem pa je mogoče sklepati, da se je najverjetneje zadrževal na položajih pod Rombonom. Tu je s soborci doživljal vremenske nevšečnosti in sovražna obstreljevanja, pa tudi dočakal božične in novoletne praznike. V februarju 1916 je bil 27. domobranski pehotni polk premeščen na tirolsko bojišče, v bojno črto na l'üidenig-Kofel (1.216 m). Po nekaj dneli lepega vremena so dočakali močno sneženje, ki je povzročalo še dodatne težave: »Snežilo je bre-y prestanka dan na dan. I- edno je bilo treba odkidavati pota in naše barake, da nismo ostali popolnoma neseni. -1 pomagalo je malo, ker je brila kar naprej mr-yfa burja in sproti vse mmela, kar smo od kidali. Poleg tega so Še vedno J. \> <_> <_> drvili v dolino snežni plazovi, ki so marsikaterega odnesli s seboj, a je bil vsak rešen.«11 15 Simac: Zapiski vojaka Albina Peterlina, str. 360-361. 16 Prim. ÖSTA/KA, Belohnungsakten des Weltkriegs 19141918, Mannschaftsbelohnungsanträge (MBA), Anton Rode, MBA 646.711, karton 366. 17 Simac: Zapiski vojaka Albina Peterlina, str. 364. Vendar je prav 12. marca 1916 snežni plaz povzročil tudi smrtne žrtve med vojaki tega polka. Zato so bili veseli, ko so jih čez nekaj dni premestili v zaledje. Prvi in tretji bataljon sta se nastanila v vasi Auer, drugi pa v Branzollu. Tu so ostali ves čas priprav na ofenzivo, tako imenovano kazensko ekspedicijo (Strafexpedition),18 ki so jo avstro-ogr-ske vojaške sile sprožile 15. maja 1916 in s katero so želele presenetiti Italijane in jih poraziti. Po začetku ofenzive so tudi 27. domobranski pehotni polk poslali na fronto. Tu se je 3. junija 1916 v bojih za Monte Cengio še posebej izkazal njegov prvi bataljon. V njem sta služila tako Anton Rode kot tudi Albin Peterlin. Peterlin je kot pripadnik 2. stot-nije takole opisal dogodke tistega dne: »Prišel je 3. junij 1916, dan, ko se je prvi bataljon našem domobranskem polka tako junaško obnesel Ob 9h o o J J dopoldne je prišla menama zfl nas in tudi mi smo jo dobili Zfl polentarja, namreč ročnih granat in municije. Ob 10h napovedan napad, kije bil pa kmalu prestavljen na 11 h. Ob pol 11 h se je pričelo prodiranje. Vreme krasno, naša artiljerija delala izborno. Teren je bil za nas zflo ugoden, t^ato smo se brez izgub približali po hosti sovražnim postojankam samo na 40—50 korakov. Tedaj pride od artiljerije povelje, da naj počakamo artiljerijske priprave, kar smo pa v našo srečo prepozno izvedeli. Kajti ravno tisti čas smo Zflj"urišali in planili v laške postojanke, kjer so se nam vdali skoraj brez odpora. Sem in tje se je kdo ustavljal, kar ga je pa stalo življenja. Tedaj se pa privale cele množice Lahov — bili so grenadirji, elita laške annade, — ki so čakali naše artiljerijske priprave v kavernah, a prišli so prepozno in vdati so se morali tudi ti. Veseli so pometali orožje proč in z belimi ovratnimi rutami mahajoče so jih odvedli doli. Tedaj se je brž telefoniralo artiljeriji, da je Mte Cengio že zav\et in ravno Še o pravem času, ker so naši ravno nameravali storiti bobneči ogenj (Trommelfeuer) na Lahe, ki jih pa že ni bilo več gori. Nato smo Še pretaknili vse luknje in preiskali, če se ne skriva Še kje kak Lah, fantje so pobrali po laških pozicijah, kar je bilo kaj vrednega, jaz sem lačas ogledoval krasno, smejočo se beneško ravan, kije ležala pod nami. Tu smo bili zaplenili več strojnih pušk, dva 15 cm možnarja in veliko množino raznega materiala. Ker so prišli drugi zasest osvojene pozjdje, smo mi odšli na drugo stran, se tam zbrali, da bi se malo odpočiliL«19 Srebrna medalja za hrabrost 1. razreda Prav ob tem zavzetju Monte Cengia, o katerem poroča Peterlin, se je kadetni aspirant Anton Rode, ki je tedaj pripadal 1. stotniji, posebej izkazal z 18 O tej ofenzivi glej Simič: Po sledeh soške fronte, str. 113. 19 Šimac: Zapiski vojaka Albina Peterlina, str. 368. drznim nastopom in hrabrostjo. Njegovi nadrejeni so zato zanj predlagali odlikovanje s srebrno medaljo za hrabrost 1. razreda. V predlogu so o njem zapisali: »Ta drzni mož seß v naskoku na Monte Cengio dne 3. 6. 1916 odlikoval j spretnim vodenjem svoje čete. Na težkem terenu jo je zgledno znal obdržati skupaj. Z bodrilnimi klici mu je kljub strašnemu čelnemu in bočnemu ognju uspelo j hrabrimi vojaki prodreti naprej. Ko je dosegel juriŠno razdaljo, je na čelu vrlih mož v sovražnikov strelski jarek in zmetal na nasprotnika ročne granate. Ob predirljivem kriku „hural" sta sovražnikov strelski jarek Zajela nered in zfneda. Ta pogumni poveljnik čete je bil že v mnogih bojih in se je vselej junaško vedel pred sovraž-nikom. 7 h dopoldan prekoračimo reko P nt na. Ob 7h pridemo v pme mske jarke, kjer so jih že sinoči pregnali. Nimamo do sem nič izgnb. Medlem postane vroče. Ob /i 12j dobim povelje napasti Ruse ip flanke pri Olesesli, medlem ko ji napadala dve kompaniji fronlalno. Pred menoj je ž? dr. GoljevŠček z Jagdkomdo; ta mi pove, da so se Rusi ž? tudi tam umaknili. In res nismo dobili več ujetnikov kot samo enega. Zato gremo dalje in na sredi vasi 'Yifest¥H ustavim kompanijo in pa Jagdkommando, ki je ž? na severnem robu vasi. Na desno nimamo namreč zi>eK?- Zato posije stotnik Nejedly kompanijo 8 Obit, Nale-yjnek) na desno stran od mene, da bi dobila Z!>eK9- Ob 2. 40h pride do regimenta povelje, da moramo spustiti do 2.30h bele rakete v ^rak, ker bo ob 3h pričela streljali arlilerija. Gremo, da bi premaknili vse kjimpanije v črto jagdkompanije, v tem pa me opozori neki Zugführer, da se -cf mjo v gozdu poldesno od nas k protinapadu. Žvižgam in vpijem, da bi to povedal stotniku Nejedlfu (baonskdtu), pa je ž? prepolno. Streljanje je ž? tu. Zasučem kompanijo, ki se res nadve hrabro di~ži. Pa premoč je na strani Rusov. /.../«2,) Prav v teh spopadih se je še posebej izkazal rezervni praporščak Anton Rode, pri tem pa z življenjem plačal svoj pogum.3" Njegovi nadrejeni so v predlogu za postliumno podelitev zlate medalje za hrabrost zapisali: »9. avgusta 1917 je v boju pri Tifesliju na čelu svoje čete vdrl v sovražnikov strelski jarek. I- * naslednjih številnih neskih napadih je ostal odrezan od svoje stotnije, a je z ostankom svoje čete prebil sovražnikove vrste in se potem skušal priključiti svoji stotniji. I- * boju prsi ob prsi je ostanku čete uspelo doseči stotnijo. Praporščak Rode pa je v bližjnskem boju padel junaške smrtu ' <_> V. <3 obviseli«33 Le malce drugače je o smrti Antona Rodeta že v vojnem času poročal njegov soborec. V pismu, ki ga je objavil časopis Slovenec 19. septembra 1917, je med drugim zapisal: »Tebe, draga mati g. praporščaka - int. Rode iz Rodice <_> <_> 1.1. v pa osebno poznam in 'Vi poznaš mene. I- eni, da si vse svoje sinove, ž? zdavmtj odposlala v težko službo domovine in dva od njih ž? izgubila. Ne ustraši se preveč, ko ti povem, da tudi Tvojega Toneta ne bo več. Njegova z. veliko srebrno kolajno odlikovana prsa ne dihajo več. Tudi on je tu našel svojo poslednjo z/nago nad Štirimi Rusi, ki so mrtvi ležali okoli njega, razni esarjeni vsi. I- * zadnjih mukah je razjil težko ranjeni . \nton vso prst okrog sebe — znak< kako težko se je ločil od mladega, krepkega življenja in zapustil Tebe, priletno mamico, ki 'Ve je ljubil z vso dušo in kakor vsak pošten fant ljubi svojo mater. I- * tolažbo naj 'Vi bo, da je padel kot junak na čelu svoje čete za domovino — da siga darovala domovini. Ta dan (9. avg. in 12. avg.) je nešteto slovenskih in drugih mater ter ž°-m postalo nesrečnih in je izgubilo toliko nedolžnih otročičkov svojega očeta. Pokopan je bil Anton dva dni potem pri omenjeni cerkvici za razrušeno vasjo. Na Širokem grobu stoji priprosti križ "in mcl^cl tablica z napisom: Lt. Kuhn, Lt. Žužek, Vähnr. Rode und 8 Russen«. In ve, vse druge drage slovenske matere, ki vam je usoda ali 9. ali 12. avgusta ugrabila drage svojcejunake, ne pla- <_> <_> <_> j i. kaj te, s ponosom gleda hvaležna domovina na vase sinove in može, iz neba pa se vsiplje tolažba in blagoslov božji na I- as, da ne opeša vaša vera in ne opeša vaš pogum. — l sem prav lepe pozdrave — Drago.«H Sklep Zlato odlikovanje za hrabrost, ki ga je za junaško dejanje posmrtno prejel Anton Rode, so izročili njegovim domačim. Mati Marija se zaradi njegove smrti v Galiciji ni mogla utolažiti. Upala je namreč, da bo nekoč postal duhovnik. To si je očitno tudi sam želel, saj si je po opravljeni maturi za svojo nadaljnjo študijsko pot izbral teologijo.35 Vojna vihra in njegova smrt pa sta to preprečili. Materi so tako ostali le še spomini in njegova zlata medalja za 33 Pismo gospoda kardinala Franca Rodeta /, dne 18. 3. 2011 (hrani avtor). 34 Pismo slovenskim materam /, bojišča. V: Slovenec, 19. 9. 1917, str. 3. 35 Prim. Jahresbericht des k.k. I. Staatsgf/miasiimrs Laihacb, str. 30. hrabrost. »Spominjam se s kakšno pieteto je hranila zlato medaljo, ki jo je po smrti prejel za hrabrost«, je v svojem pismu zapisal gospod kardinal hrane Rode.36 Tudi če se to odlikovanje ni ohranilo, pa se je zato ohranil spomin na tega hrabrega fanta, ki vse do danes vsaj med njegovimi domačimi ni zbledel. Viri in literatura Viri Nadškofijski arhiv Ljubljana (NSAL) Župnijski arhiv (ZA) Mengeš, RMK Mengeš 1893-1900. ŽA Mengeš, Razne knjige, fasc. 4, Status anima-ruin 1794-1904. Avstrijski vojni arhiv na Dunaju (ÖSTA/KA) Belohnungsakten des Weltkriegs 1914-1918, Mannschaftsbelohnungsanträge (MBA), Anton Rode, MBA 646.711, karton 366. Belohnungsakten des Weltkriegs 1914-1918, Mannschaftsbelohnungsan träge (MBA), Anton Rode, MBA 100/4967/17, karton 163. Verzeichnis über eitij. h'reiw. Welche die Res. Offz. Schule in der Zeit von Juli 1916 bis Ende des Jahres 1916 absolviert haben. V: ÖSTA/KA, Mil. Schulen, karton 1670. Anton Rode. V: ÖSTA/KA, Totenkartei, karton 768. Pismo gospoda kardinala Franca Rodeta z dne 18. 3. 2011 (hrani avtor). Časopisi Ilustrirani glasnik, 24. 1. 1918. Slovenec, 17. 2. 1915. Odlikovanja pri 27. domobr. polku. V: Slovenec, 28. 8. 1916, str. 5. Pismo slovenskim materam z bojišča. V: Slovenec, 19. 9. 1917, str. 3. Slovenec, 9. 10. 1917. Slovenec, 15. 10. 1918. Internet http://\vww.borovnica.si/?m=pages&id=44 (zapis z dne 6. 9. 2011). 36 Pismo gospoda kardinala Franca Rodeta /, dne 18. 3. 2011 (hrani avtor). ARHIVI 35 (2012), št. 1 Iz arhivskih fondov in zbirk 233 Miha Šimac: /Jati odlikovanec z Rodice - Anton Rode (1895-1917), str. 227-233 Literatura Jahresbericht des k. k. I. Staatsgymnasiums pu Laibach für das Schuljahr 1916/17. Laibach: Verlag des k. k. I. Staatsgymnasiums, 1917. Letopis Cerkve na Slovenskem 2000, stanje 1. januar 2000. Ljubljana: Nadškofija, 2000. Požar, Dr. Laurenz: Jahresbericht des k. k. I. Staats^mnasiums Laibach, veröffentlicht am Schlüsse des Schuljahres 1907'/1908. Laibach: Verlag des k.k. I. Staatsgymnasiums, 1908. Simič, Marko: Po sledeh soske fronte. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996. Simac, Miha: Zapiski vojaka Albina Peterlina (1895—1916) : iz župnijske kronike župnije Homec. V: Arhivi 32 (2009), št. 2, str. 355-378. Zupančič, Franc: Dnevnik 1914—1918: spomini na vojskovanja slovenskih vojakov. Ljubljana: Slovenska matica, 1998. Zusammenfassung ANTON RODE (1895-1917): TRÄGER DER GOLDENEN TAPFERKEITSMEDAILLE AUS RODICA Die Zeitung Slovenec brachte am 9. Oktober 1917 folgende Meldung: »Posthume Auszeichnung. Der vor dem Feind gefallene Fähnrich des k. k. Gebirssschüt- •o J o \enregiments Nr. 2, Anton Rode, wurde mit der Goldenen Tapferkeitsmedaille ausgezeichnet.« Die Wochenzeitung Ilustrirani glasnik veröffentlichte später auch sein Foto mit der Notiz, dass er aus dem Dorf Rodica stammte. Es stellte sich von selbst die Frage, ob auch über diesen tapferen Soldaten eine Kurzbiographie verfasst werden könnte. Mithilfe von archivierten Dokumenten und Zeitungsartikeln wurde festgestellt, dass Anton Rode am 17. Januar 1985 als achtes Kind der Familie Janez und Marija Rode, geb. Cerar, im Dorf Rodica Nr. 9 geboren wurde. Interessant ist die Tatsache, dass Anton Rode ein Onkel des Kardinals Dr. Franc Rode ist. Nach dem Ausbruch des Ersten Weltkriegs besuchte Anton Rode das I. klassische Gymnasium in Ljubljana. Er trat schon in den ersten Monaten des Jahres 1915 in die Armee ein und wurde dem k. k. Landwehrinfanterieregiment Nr. 27 zugeteilt. Schon im Mai 1915 kämpfte er an der russischen Front, später wurde das Regiment an die Südwestfront verlegt. Da sich der Kadett Rode durch mutigen Einsatz und Tapferkeit insbesondere Anfang Juni 1916 hervorgetan hatte, als das Regiment bei Monte Cengiu im Einsatz war, wurde er mit der Silbernen Tapferkeitsmedaille I. Klasse ausgezeichnet. Daraufhin wurde er hinter die Front geschickt, in die Schule für Reserveoffiziere. Nach der Ausbildung und Beförderung zum Fähnrich der Reserve im Februar 1917 suchte er um Studienurlaub an. Im Sommer 1917 legte Rode die sog. Kriegsmatura ab und wurde schon einige Tage später wieder an die Front geschickt. Als Fähnrich der Reserve wurde er dem k. k. Landsturminfanterieregiment Nr. 27 (Laibach) zugeteilt, das damals an der rumänischen Front kämpfte. Das Regiment war in schwere Gefechte verwickelt, in denen sich am 9. August 1917 bei Tifegti auch Rode besonders hervortat und seinen Mut mit dem Leben bezahlte. Er wurde posthum mit der Goldenen Tapferkeitsmedaille ausgezeichnet, die man seinen Angehörigen schickte, wie es in solchen Fällen üblich war.