Poštnina pavSalirana. Uredništvo In upravništvo lista je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119. Štev. 18. 11 Ljubljani, 8. avgusta 1921. Leto I. •p** AVTONOMIST Izhaja vsak pondeljek zjutraj Celoletna nf> ročnina 120 K« mesečna 10 „ Posamezne Številke se ra-Ciinljo po t K. Risertftl te računajo t ptfl str. 800 K, manjši sorazmerno. — Pri malih Oglasih beseda 1 K. Najnovejše. Pregovori med radikalci in demokrati. Zagreb, 7. avgusta. Iz Belgrada javljajo: Pregovori med radikalci in demokrati se nadaljujejo. Njihov cilj je določitev skupnega delovnega programa za bližnjo bodočnost in eventualna ustanovitev nove »delovne večine“, za katero naj bi tvoril podlago združeni radi-kalno-demokratski blok. Temu načrtu pa nasprotujejo mnogi ugledni politiki med radikalci in med demokrati, zlasti z ozirom na bližajoče se nadomestne državnozborske volitve. Skupina, ki zastopa zedinjenje obeh strank, računa na mnogo večje pridobitve pri nadomestnih volitvah v slučaju skupnega nastopa kakor če nastopita obe stranki vsaka s svojimi kandidati proti najnevar- nejšim svojim političnim nasprotnikom, zemljoradnikom. Nepomirljive struje v obeh klubih pa so za to, da nastopita obe stranki samostojno in da poskušata vplivati na izid volitev s pomočjo vladnega aparata. Vsled tega je boj za ključ, po katerem naj se imenujejo okrožni in sreski načelniki v Srbiji, silno hud, ker vsaka stranka pričakuje od teh imenovanj znaten prirastek k svoji dosedanji številčni moči, ako se ji posreči spraviti na odločilna mesta večje število svojih kandidatov, Kakor govore v poučenih političnih krogih, so izgledi za skupen nastop radikalcev in demokratov za enkrat Še jako slabi. Ilrvaško-slovenska parlamentarna zveza. Zagreb, 7. avgusta. Med hrvaškimi opozicijonalnimi strankami se je dosegel kompromis negativnega značaja proti demokratom. Trumbič se drži še rezervirano, Hrvatska pučka stranka pa stavlja pogoje. Delegati „Hrvatskega bloka" pridejo začetkom septembra v Ljubljano na razgovoie. Šlo bo za iir-vaško-slovensko parlamentarno zvezo. Velikobritanska konferenca. Dunaj, 7. avgusta. Velikobritanska državna konfcrenca, ki zboruje te dni v Londonu, je sklenila, da mora britanski vnanji urad v bodoče zastopati interese vseh delov (dominionov) in da mora Pred vsako važno odločitvijo v vitalnih vprašanjih vprašati vlade posameznih dominionov in kolonij za njihovo mnenje. Vslcd tega sklepa bo LIoyd George na prihodnji seji zaveznikov glede Gornje Šlezije govoril v imenu celega ve-likkobritanskega imperija in ne samo v imenu londonskega kabineta, ker je državna konferenca odobrila nejgovo stališče v tem vprašanju. (Ta sklep pomeni naravnost federalizacijo velikobri-tanske države. Kaj bodo rekli na to naši ultracentralisti? Op. ur.) Italija in albansko vprašanje. Dunaj, 7. avgusta. Italijanski vnanji minister della Torretta je izjavil, da se bo Italija z vso silo zavzela za neodvisnost Albanije. Sedaj divjajo po celi Al- baniji upori in skrbeti bo treba, da se dežela umiri. K pomirjenju pa bo mnogo pripomogla gotovost, da ostane Albanija neodvisna. Prisega na novo ustavo. Zagreb, 7. avgusta. Včeraj so zaprisegli v Belgradu uradništvo v ministrstvih na novo ustavo. Zaprisega onih uradnikov, ki se lnude sedaj na dopustu, se bo vršila jeseni. Dnevne vesti. Ustanovitev radikalne stranke v Sloveniji. V Sloveniji se snuje nova politična organizacija: srbska radikalna stranka namerava razširiti svoj delokrog in svojo orgnizacijo tudi na Slovenijo. Kakor poroča „Slov. Narod11 (tesno?), se je baje že ustanovila prva fili-jaia v — Kočevju! Kot nekak prvobori-telj in glavni propagator nove organizacije nastopa znani dr. Niko Zupanič, ki je objavil v sobotnem „Narodu“ dolg tozadeven članek. Članek je imel velik uspeli zlasti v uradniških krogih, kjer se mnogi mislijo priključiti novi stranki, ki ima v Belgradu glavno besedo. Pismo-nose, ki sortirajo ljubljansko pošto, so nam »zaupno povedali1', da je danes prišla polna torba pisem za g. dr. Zupaniča. Naslovi so bili pisani z izrazito uradno pisavo. Isto »zaupno povedanje“ w prejelo tudi ljubljansko »Jutro11, seveda kot prvi slovenski dnevnik že mnogo pred nami. Tam so sc gospodje te novice silno ustrašili in včeraj so imeli, kakor pravi drugo »zaupno povedanje“, cel dan važne konference, »da se stane pretečoj opasnosti od strane radikala svoin snagom na put.“ Holandski časnikarji v Belgrndu. V Belgradu sc mudi že več dni večje število holandskih časnikarjev. Gospodje proučavajo v prvi vrsti naše gospodarske razmere. Oglasili so se tudi v trgovskem ministrstvu, kjer so zaprosili, naj se jim da točna statistika o naši trgovini z inozemstvom. Iz tega dejstva sklepajo, da stoji obisk časnikarjev iz Holandije v tesni zvezi z nameravanim milijardnim posojilom, ki ga misli naSa Pokrajinski namestnik potuje. država najeti v inostranstvu. Dobro poučeni krogi trdijo, da so bili gospodje iz Holandske glede statističnih podatkov o naši vnanji trgovini precej razočarani, čemur se ni čuditi, ker mi še nimamo dobro urejenega certralnega statističnega urada. Novo fabriko orožja v Jugoslaviji nameravajo ustanoviti gg. Radomir Pa-šič (sin predsednika vlade?), Velizar Jankovič („kum“ predsednika vlade?) in še nekaj drugih bankirjev. Država naj garantira konzorciju 3 procente obresti in 15 procentov dividende in pravo izkoriščanja rud na večjem terenu, kjer bo stala fabrika. Kakor je videti, se »poro-dica Pašič“ vrlo dobro razume na „za-rado“. Kongres narodnih železničarjev v Belgradu se bo vršil okrog 20. t. m. v Belgradu. »Samouprava11 objavlja obširen program slavnosti, ki jih nameravajo prirediti ob tej priliki in poziva Belgrajčane, da store pri tej priliki svojo dolžnost. Isti list javlja, da se bo sestanka udeležilo okrog 1000 udeležencev iz Slovenije z godbo in močnim pevskim zborom. Demokratski špiritisti so klicali in srečno priklicali na pomoč proti klerikalnemu zmaju in rdečim jezuitom »duha iz Šuffiadije". »Šumadinski duh“ je res prišel, ua ni nevaren. Boje sc ga samo demokratje. Sliši ua ime Zupanič in straši po predalih »Slov. Naroda11. Sobotni »Slov. Narod" se boji hudiča v »Avtonomistu11. Ali ima „Narod" tako slabo vest? Hirro k spovedi gospodje! Hudič je to, če se kdo hudiča Novi pokrajinski namestnik za Slovenijo, oziroma »načelnik pokrajinske uprave za Slovenijo" kakor ga hočejo imenovali drugi, se je odločil za obsežno potovanje po celi Sloveniji. Cilj njegovega potovanja je, da vidi, kakšno je stanje v Sloveniji. Spoznati hoče nove razmere na licu mesta, se-znati se z novimi ljudmi, proučiti narodove težnje med narodom samim. Mi mu želimo najboljši in najlepši uspeh. Kar človek sam vidi na svoje oči in sliši i a svoja ušesa, to najbolj verjame. Vsega pa le ne more slišati in ne more videti. Zato smatramo, da ne bo hud na nas, če si dovolimo tudi mi povedati mu svoje želje in mu dati na znanje svoja opazovanja. Mogoče najde tu-' di pri nas kakšno zrnce, ki mu bo pojasnilo naš položaj. Gospod Ivan Hribar je mož obsežnega praktičnega znanja. Kot tak bo gotovo stopil tudi v stike z našimi gospodarskimi krogi. Mi ne vemo, o čem bo mož ž njimi govoril; vemo pa, da bo slišal iz njihovih ust mnogo pritožb o sedanjem težko vzdržnem stanju našega gospodarstva, ki ga tarejo razne centralistično-upravne naredbe, ako se bodo upali ti gospodje govoriti z visokim dostojanstvenikom odkritosrčno in jasno. »Tako kakor gre sedaj, ne more iti več dolgo" — to je stalen refren naših gospodarskih krogov. Ne vemo, ali bo stopil gospod namestnik v neposredne stike z našimi delavci ali ne. Mogoče bo, mogoče ne. Naše delavstvo je pa precej nezaupljivo proti gospodi in mu mogoče ne bo govorilo vsega, kar misli. Zato si dovoljujemo opozoriti gospoda namestnika na neprijetno dejstvo, da je tudi naše delavstvo nezadovoljno z obstoječimi razmerami. Delavstvo trpi vsled brezposelnosti in draginje. Kaj je vzrok brezposelnosti in draginje pri nas v Slo— veniji, pa or: sam prav dobro ve. Gotovo bo pa govoril z našimi kmeti. Kdo ve, če bo iz kmečkih ust slišal mnogo razveseljivega? Mi bi skoraj rekli, da ne. Kmeta tlačijo danes bremena, mnogo hujša od onih pred vojno. Obleka je draga, oblivalo drago, orodje še dražje. Cene poljskih pridelkov so res visoke, a i.ene industrijskih proizvodov še višje. O davkih niti ne govorimo. Mnogo bo pa lahke slišal o — Ameriki! ^ Tako pojde vse po vrsti, povsod več slabega kakor dobrega. Kako naj si tolmači ta pojav v naši tako bogati državi? Mi imamo eno prošnjo do njega: Naj si ne tolmači splošne nezadovoljnosti, ki v naši državi in v Sloveniji res obstoji, kot rezultat kake protlcfržjfv-nosti! Mi lahko rečemo ž mirnim srcem in z mirno vestjo: Proti državi pfl rtas — z maio, malo izjemami! — rti nihče, pač pa so ljudje nezadovoljni s sedanjim režimom! Mogoče so v deželi kje posamezni »laudatores temporis actl“ (slavilci preteklosti), toda ti so tako re morajo tudi imeti enotno državo s centralistično zakonodajo. Ta argument izgleda zelo vabljivo in zapeljivo in je vsled navidezne doslednosti, ki leži v zvoku ponavljajočih se besed „enoten“, gotovo zavedel mnogo ljudi, ki ne razpolagajo z dovoljno mero kritičnega čustva in izkustva, na popolnoma pogrešno pot. Omenjeni argument centralistov temelji na predpostavki, da so Srbi, Hrvati in Slovenci (kje so Bolgari?) en r.arod, enoten narod: To pa je trditev, katero je treba šele dokazati!! Mi smo že opetovano v različnih člankih nagla-šali, da ta trditev stoji mogoče za davno preteklost, ker nam pravi jezikoslovna veda (oziroma vsaj nekateri zastopniki te vede), da so bili nekdaj v prastarih časih ne samo današnji .Jugoslovani" (Srbi, Hrvati, Bolgari in Slovenci) en narod, ampak sploh vsi Slovani in tudi vsi Arijci z Indi vred! Kakor pa so se arijski (mdogermanski) narodi razcepili tekom stoletij na Slovane, Inde, Germane, Komane itd., tako so se razcepili tudi Slovani na svoje posebne veje, Romani na svoje, Germani na svoje in v teku časa so se začele cepiti tudi te veje na manjše vejice, med temi tudi Jugoslovani na Srbe, Hrvate, Slovence in Bolgare. Kdoi* torej trdi, da so Srbi, Hrvati itd. en sam enoten narod še danes, ta ne govori točno, natančno in jasno: pravilno bi morali reči: Srbi, Hrvatje etc. so bil! nekdaj en sam enoten narod. To resnico priznavajo tudi naši centralisti, seveda le podzavestno, ker oni sami trde, da so „Srbi, Hrvati itd. šele narod, ki nastaja..Kar nastaja, nastaja iz elementov, iz prvin, iz sestavin. Te prvine so pa nekaj samostojnega, nekaj, kar obstoji in živi samo zase. rov in ga pridobiti za svoje nazlranje. Ta proces opažamo v vsem evropskem in svetovnem javnem življenju. Pridobivanje novih članov se vrši potom govora in tiska, v prijateljski družbi in na javnih shodih. Tako rastejo in nastajajo iz manjšin večine in nobeni manjšini ne moremo te pravice kratiti, sicer bi morala in smela ostati na svetu vedno le ena sama stranka in cel svet bi poznal potem 'e „en hlev in enega pastirja." Klerikalna stranka v Sloveniji n. pr. je bila pred leti majhna in slaba. Trudu njenih agitatorjev in propagatorjev se ima zali valiti, da je danes najmočnejša politična skupina v Sloveniji. Zakaj? Ker se je večina ljudstva odločila zanjo in ne za liberalce in ne za socijaliste. Ali more in sme kdo ljudstvu odrekati pravico, da se svobodno opredeli kakor se hoče? Mogoče se bo isto ljudstvo nekdaj odločilo za liberalce — ali nima pravice za to? Ali pa za socijaliste — zakaj ne? In če bi se odločilo po večini za komuniste ali pa za anarhistični teror in za bombe? Pravico ima, da se odloči in orientira tudi tako, bržkone v svojo škodo in nogubo, ampak teoretično pravo ima tudi na tako odločitev, kakor samo hoče! Kdor pa ljudstvu to pravico odreka, ta mora dosledno negirati tudi moderni demokratični princip ljudske suverenitete in princip, da vsa oblast izhaja iz ljrdstva! V teoriji oznanjati z visokoletečimi besedami ljudska prava, v praksi pa jih dopuščati le v toliko, kolikor so v skladu z željami po-edincev, to je nedosledno in nelogično in nedoslednost se povsod maščuje, tudi v politiki. Princip je treba priznati tudi takrat, če meni osebno ne koristi ali tudi če mi škoduje, ako ga priznavam in oznanjam. Ali pa se mu je treba odreči in priznati, da je princip slab in da je treba vse moderno politično življenje postaviti na kako drugo podlago! Nazi-ranje, da izhaja vsa oblast od Boga in da je !e vladar tisti, ki je prejel vso oblast, je tudi princip. Princip je tudi to, da so le bogatini poklicani na vlado sveta in fevdalci. Principov je torej dovolj in na izbiro. Kadar se pa država opre na enega, naj pri njem dosledno ostane in naj odkrito pove: Tako je! Teorija tako, praksa pa tako, to je pa le prazno šarlatanstvo brez trajnosti, ki je obsojeno na razpad. ena država! In nastane vprašanje: Ali je mogoče, ali je verjetno na podlagi dosedanjega poteka razvoja, da bode nastal iz treh sestavnih prvin, ki so res nastale iz korenine, zopet en sam enoten narod s „stapanjem"? To bi bil res čuden naraven zakon, ki bi to, kar je prej čisto naravno razcepil, kar naenkrat negiral in zopet začel vezati in sklepati. — Iz debla poganjajo veje. To je naraven zakon. Naravi se pa kar naenkrat zazdi, da je naredila veliko neumnost in čez noč zaobrne veje proti deblu, da se zopet zarastejo in zrastejo skupaj zopet v eno deblo!! Drevje prihodnjosti bo torej izgledalo tako: Korenine-deblo-veje-de-blo! Čudna figura bo to, toda za lesne producente zelo pripravna in rantabilna, ker bo dalo vsako drevo 2 debli namesto enega! Iz tega, kar smo povedali v navadnem primeru, sledi z vso logiko, da je predpostavka, na katero opirajo centralisti svojo teorijo o enotnem narodu in o enotni državi, popolnoma pogrešena in napačna in zato so napačni in pogrešili tudi vsi zaključki, katere izvajajo iz napačne predpostavke. Da nam pa ne bodo gospodje centralisti očitali ozkosrčnosti oziroma lesnogrudosti (da se tudi mi nekoliko „izticamo“ kot Jugoslovani), dopustimo tudi to, da smo Srbi, Hrvati itd. res še danes vedno en sam enoten narod. Recimo, da je tako. Tu nastane vprašanje: Ali sledi iz te predpostavke opravičenost centralizma? Kdor je potoval po naši državi bodisi pred ali med ali po vojni, je videl različna ozemlja in čutil različna podnebja. Način obdelovanja polja je v slovenskih alpskih deželah čisto drugačen kakor v poltropični Južni Srbiji in Ma-cedoniji. Tudi pridelki so drugi, kar je v različnem podnebju razumljivo. Hribci žive drugače kakor ravninci, drugače govore, drugače mislijo. Zato imajo tud’ različne želje in različne potrebe. Vse to je globoko utemeljeno v naravi, v zemljepisni legi, v podnebju itd. Vse to beremo že v srednješolskih učnih knjigah. Sedaj pa ti pridejo naenkrat ljudje, Ki pravijo v svoji domišljavosti: Mi smo močnejši kakor narava. Kar je ustvarila in v tisočletnem razvoju uzakonila narava, to ne velja. Veljalo bo to, kar želi dr. Žerjav! Dr. Žerjav želi, da vsi ljudje enako mislijo, da enako govore, da eno in isto hočejo in žele (v prvi vrsti seveda, da „farje“ in mežnarje pokoljejo in se zapišejo v čifutsko vero!). Namesto razlik, ki jih je ustvarila najava, naj se vzdigne od Triglava do Vardarja ena sama velika narodna ..kasarna dr. Žerjava"! V Macedoniji je vroče — proč z vročino! Na Bledu je hladno — proč s hladom! Vsak termometer, ki bo kazal v Macedoniji le eno stopinjo več toplote kot na Bledu, bo zaprt kot protidržaven element! Tako izgleda centralistična logika v njenih skrajnih posledicah ... Kar je ustvarila narava, naj človek ne razdira. Življenski, od narave dani pogoji ustvarjajo različno misleče ljudi z različno voljo. Zakaj ne bi smeli in V parlamentu je vladalo pretekli teden precej živahno razpoloženje. Razpravljali so pred vsem o novem zakonu za zaščito države, ki je bil brez posebne debate sprejet. Parlament je dalje sklenil razveljavljenje komunističnih mandatov in izročitev komunističnih poslancev sodišču. Koncem tedna so pa sprejeli pooblastilni zakon za finančnega ministra', da more najeti v inostranstvu veliko državno posojilo v znesku 500 milijonov zlatih frankov. Parlament bo končal svoje izvanredno zasedanje ta teden in bo odgoden do jeseni. Med počitnicami bodo delali le nekateri odseki. Proti komunistom se snujejo po vseh večjih mestih Jugoslavije posebni odbori „Narodne Obrane“. To društvo je pred vojno jako mnogo pripomoglo do političnega ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Sedaj hoče obrniti svojo delavnost na notranje razmere v državi. Kakor je razvidno iz različnih poročil, se društvo ne omejuje le na protikomunistično akcijo, ampak nastopa tudi proti drugim strankam, ki so danes v opoziciji. Tak način delovanja drutvu ne bo pridobil posebnih simpatij med Hrvati in Slov.enci! Zapadno-evropske velesile so sedaj zaposlene v prvi vrsti z rešitvijo gornješlezijskega vprašanja in pa z razmerami v Mali Aziji. Francozi žele, naj Gorenja Šlezija z vso svojo ogromno industrijo vred pripade Poljski. Te želje pa ne gojijo Fran- Boj za avtonomijo posameznih narodov in pokrajin se nadaljuje z vedno vidnejšimi uspehi za avtonomisitčne stranke in težnje. V Italiji splošno prevladuje mnenje, da bi bilo najbolje, če puste v novih pokrajinah dosedanje stanje kolikor mogoče neizpremenjene. Laška vlada je spoznala, da je uprava v novih krajih dobra, in da bi bilo neumestno in celo škodljivo izpreminjati dano stanje brez nujne potrebe. Nekateri laški parlamentarci so šli celo tako daleč in so rekli, da ni izključeno, da utegne dati ohranitev sedanjega upravnega stanja v novih krajih povod za uvedbo pokrajinske samouprave tudi v ostalih provincah Italije. Tako sodijo o avtonomiji drugod, pri nas pa rinemo v centralizem najhujše vrste... O političnem razpoloženju v Sloveniji je grof Begouen zapisal v ..Journal des Debats" 24. julija daljše poročilo, datirano iz Maribora. V Mariboru, pravi, je slovenski značaj predmestij zalil tudi sredo mesta, germanski lak iz avstrijskih časov je odletel, tako da kaže mesto sedaj tudi na zunaj slovensko lice. Neznatna manjšina pravih Nemcev se je z novimi razmerami sprijaznila, kar je vse dokaz, kako pravilno je bilo stališče Francoske, ki se je odločno potezala zato, da pripadeta Maribor in Prekmurje Jugoslaviji. Za to stališče so Slovenci Francozom hvaležni. To se ne kaže samo v časopisju, ampak tudi v simpatičnem načinu, kako sprejemajo Fran- mogli ljudje z različnimi željami in z različno voljo svojih želj in svoje volje udejstvovati po svojem naravnem nagonu tudi v javnem, državnem življenju? Slovenci želimo imeti lepe, snažne hiše. Macedonci so zadovoljni s slabimi kulami. Zakaj ne bi smeli sedaj Slovenci imeti postave, ki prepoveduje gradbo turških kul v slovenskih mestih? Ali to Macedoncu škoduje? Ravno tako pa naj Macedonec prepove na svoiem ozemlju gradbo solidnih hiš in naj se hladi pod platnenim šotorom, če hoče! Ali to Slovenca kaj ženira? Vsak ve in pozna svoje potrebe in naj jih udejstvi po svoje! Udejstvovanje različnih želja in različnih potreb pa prav nič ne ovira skupnega življeja v eni sami državi. Seveda ne sme biti država, v kateri naj ljudje žive zadovoljno, urejena a ia „kasarna dr. Žerjava", ampak mora biti urejena tako, da se v svojem koncu vsak koiikor mogoče svobodno giblje in razvija, t. i. avtonomistično. In to hočemo! cozi toliko iz simpatij do Poljakov, ampak vodijo jih drugi, zelo prozaični nagibi. Francoskim kapitalistom se je namreč posrečilo spraviti pod svojo „kon-trolo" skoro vsa večja industrijska podjetja na Poljskem. Poljske industrijske družbe bi pa silno pridobile če bi prišle v posest bogatih gornješlezijskih rudnikov! Na drugi strani pa .imajo Angleži in Amerikanci velik interes na gospodarski obnovi in moči Nemčije in se francoski zahtevi upirajo. Tako izgleda, da se nekdanji gospodarski konkurenčni boj med Angleži in Nemci pretvarja polagoma v konkurenčni boj med Angleži in Francozi, ki gotovo ne bo ostal brez političnih posledic. V Mali Aziji se nadaljuje boj med Turki in Grki. Ta spor interesira tudi našo državo, zlasti od trenotka, ko se je raznesla vest, da simpatizirajo s Turki tudi Bolgari. Ta vest sicer ni prav posebno verjetna, a naše državnike je vendarle vznemirila tako, da se je obnovila stara gonja proti Bolgarom, ki nam je pravo, celotno Jugoslavijo zopet za nekaj desetletij odmaknila. Razmejitvena dela med našo državo in njenimi sosedi se nadaljujejo na treh mestih. V Dalmaciji z Italijo, v Banatu z Rumunijo in v Baranji z Ogrsko. Razmejitvena dela napredujejo silno počasi in zato utegnemo čakati še nekaj let, predno bodo postavljeni definitivni mejniki med nami in našimi sosedi. Irci bodo svoj cilj po kolikor mogoče veliki neodvisnosti od angleškega centra v kratkem dosegli. Pogajanja mod irskim voditeljem de Valero in angleškim predsednikom vlade Lloydom Georgejem potekajo ugodno in listi poročajo, da bo angleška vlada ugodila skoro vsem irskim željam. Anglija bo torej skozi in skozi federalizirana, pri nas pa psujejo že nas, skromne avtonomiste, s „protidržavnimi elementi" in „rdečimi jezuiti". Danes je največji rdeči jezuit" sigurno Lloyd George, nahajamo se torej v dobri družbi. Na Češkem zahteva slovaška -ljudska stranka v prvi vrsti svoje avtonomno šolstvo. S tem seveda še ni rečeno, da je stranka omejila svojo zahtevo po popolni avtonomiji Slovaške le na šolsko polje, ampak vztraja prejko-slej na svojem starem stališču. coze, ki pridejo k njim. Ti sprejemi so včasih naravnost ovacije za Francosko. Narod sam težko prenaša bližino nekdanje avstrijske meje, ki je nele proti Jugoslaviji nezavarovana, ampak ki se niti po raznih precej nasprotujočih si navodilih „uboge" razmejitvene komisije ne da določiti tako, da bi ne bila povod za neprestane praske in sovraštva. Prava meja bi bila Drava. Splošna nezadovoljnost, ki izhaja iz tega, se prevrača v rezignacijo, češ, da je ta meja samo začasna. Splošno je mnenje, da bo Jugoslaviji pripadlo vse ozemlje južno od Drave, kakor hitro bodo nemški o-stanki Avstrije spojeni z Nemčijo. AVTONOMISTIČNI PREGLED. Otaeime westi« TEDENSKI PREGLED. Nemec je bil Slovencem sicer sovražnik, pritiskal jih je, toda ob enem jih je tudi vzgajal in civiliziral, ne da bi jim mogel vzeti slovanskega duha. Taka tisočletna vzgoja pa ne ostane brez sledov in klic, ki bi lahko zopet pognale. To Nemci vedo in zato venomer skušajo pridobiti Jugoslovane. Na inicijativo vVendla, ki je napisal o Jugoslaviji zelo ugodno knjigo, so v Frankfurtu ustvarili »Deutsch-siidslavische Gescllschaft' in »Deutsches Korrespondenzbiiro“ se neprestano poteza za prijateljske stike med nemškimi in jugoslovanskimi univerzami. V tem je prava nevarnost, kajti Slovenci, ki so vsi prožeti evropske kulture, potrebujejo intelektualnih stikov mnogo bolj nego Srbi, ki so bolj preprosti in manj razviti („plus rude et moins evolue“). Zato je treba paziti, da ne bodo Slovenci prisiljeni iskati utehe svojim intelektualnim potrebam tam, kamor bi jih vedla stara navada in stoletno znanje jezika. Sedaj so nekoliko nervozni zaradi političnih manir, ki so precej različne od njihovih in ki jim jih je malo spretna administracija prehitro hotela vsiliti. Odtod prihajajo razprtije. Slovenske rekrute pošiljajo v Bosno in Macedonijo (kar je precej daleč), vojaki iz stare Srbije in Macedonije pa so na severu. Civilizatorični vpliv prvih se bo ob Vardarju težko uveljavil, tukaj pa ni dneva, da bi se listi ne pritoževali nad izgredi vojaštva, ki so enaki, kakor oni, ki so v veliki meri pomogli do nesrečnega izida koroškega plebiscita. Bilo bi dobro, če bi v Beogradu na take reči nekoliko mislili in biii v administrativnih rečeh nekoliko spretnejši. S tem bi sc odstranile nepotrebne razprtije, katerih pomena pa ne smemo pretiravati. Posebno naj tega ne delajo sovražniki novega kraljestva. Čut narodne skupnosti ;e povsodi velik in te razprtije so interna stvar brez mednarodnega pomena. Novo ustavo so vsi sprejeli kot podlago bodočega političnega življenja. Treba jo bo spremeniti, to je gotovo, toda saj so že nje redakterji sami bili toliko pametni, da so v precejšnjem številu členov izrekli, da bo poseben zakon določil njihovo porabo. Tako so omogočeni s široko interpretacijo zakonodajni akti, ki bodo lahko odpravili napake, ki jih bo pokazala praksa. Skoro vse stranke, ki so zapustile konstituauto, so izjavile, da se hočejo zopet udeleževati pri zakonodaji. Tako bo izginila anomalija ustave, za katero so glasovali samo Srbi in bosanski mohamedani, zastopniki drugih pokrajin pa ne. Zato so vsi ustavo sprejeli če že ne z navdušenjem, pa vsaj z zadovoljstvom. Provizorij je končan, načrt hiše je narejen, sedaj se lahko začne zidati. Uradni govor. Pokrajinski namestnik je priredil začetkom prošlega tedna banket, na katerega so bili povabljeni vsi načelniki različnih uradov in drugi odlični gostje. Pri tej priliki je imel zanimiv nagovor na uradništvo, čegar besedilo je bilo objavljeno šele v soboto, torej 3 ali 4 dni pozneje, kar je dokaz, da je bilo besedilo temeljito pretehtano in predelano, predno so ga odposlali v liste. V tem uradnem besedilu čitamo: .. pohvalil je slovensko uradništvo kot vestno in marljivo in poudarjal, da mora sleherni biti ponosen na to, da je Slovenec ...“ Gotova gospoda naj bi si zapomnila tudi sledeče besede, ki jih je izpre-govoril med drugimi pokrajinski namestnik gospod minister Ivan Hribar, na banketu dne 3. t. m. v Ljubljani. Govorec o pretekli vojni je dejal: „Za nas, gospoda moja, so posledica zgodovinskega potresa epohalne. Slovenec državotvoren element, slovenski jezik državni jezik, bela Ljubljana rezidenca kralja jugoslovanske krvi. Posebne milosti božje je potreba za dostojno pojmovanje velikih teh resnic. In sedaj pride še večja: Srbi, Hrvati in Slovenci en narod, tvorec eno in isto nedeljivo državojn daIje. )>v njjma (y kra|ju ® .ru 1 m sinu mu regentu Aleksandru) vidimo trdno vez vseh treh narodov, ki tvorijo držnvo...“ Cirilica in samo cirilica. Pri komandi mesta Maribor ne zna nihče slovenščine. Vsi razglasi se izdajajo samo v srbohrvaščini. Tendenca narodnega zedinjenja prihaja tako bolj do veljave — Ministrstvo za notranja dela ima pečatnik samo v cirilici. Opozarjamo naše poslance, da vprašajo pri vladi, če ni morda v ustavi slovenščina predvidena kot uradni jezik in pa, če imajo na srbskih postajah napise tudi v latinici! _____ To notico smo ponatisnili iz „Enakosti“. ki se skoraj v vsaki številki norčuje iz avtonomije ' in zagovarja centralizem! Teorija je eno, praksa pa drugo! Ljubljanski župan g. Pesek ne bo potrjen, mogoče v trenotku, ko list raz-pošljcmo, že ni potrjen. Tako visoko cenijo naši centralisti pravice avtonomnih občin in tako spoštujejo voljo večine popolnoma pravilno in zakonito izvoljenih občinskih zastopnikov. Mnogo dostoj-nejše bi bilo, če bi ti gospodje odkrito rekli, da ne marajo za avtonomijo nikjer, ne v občini, ne v pokrajini in ne v državi, in da hočejo raje gerente in komisarje kakor svobodne župane in avtonomne zastope. V tem slučaju bi jih svet smatral samo za reakcijonarce, nazadnjake in srednjeveške mračnjake, tako jim pa po pravici lahko očita poleg navedenih lepih lastnosti še eno jako nelepo „čednost“, namreč dvoličnost (da se hujše ne izrazimo). Koliko so vredne ljubljanske hiše? V središču Ljubljane na jako prometnem kraju stoji lepa, trinadstropna hiša, moderno zidana. V hiši so 4 poslovni prostori in 6 velikih, lepih stanovanj. Na podlagi nove stanovanjske naredbe je gospodar povišal najemnino za vsak poslovni lokal na 70 tisoč kron letno, skupaj torej na 280 tisoč kron. S ceno stanovanj vred nese hiša letno nad 300 tisoč kron. Ako odračunamo 70 odstotkov na davek in na ostale stroške, ostane gospodarju še 30 odstotkov, t. j. 90 tisoč kron, kar odgovarja na podlagi 5 procentne obrestne mere kapitalu od 1. milijona in 800 tisoč kron. Hiša je prešla v last sedanjega gospodarja 1. 1918. za 400 tisoč kron, torej je dosegla vrednost hiše 1. 1921. skoro petkratno ceno iz 1. 1918. Kdor pa hoče danes graditi novo trinadstropno hišo v sredi Ljubljane, potrebuje mnogo več kot 2 milijona kron! Na žalitve, ki jih priobčujejo „Ju-trovi“ uredniki o meni v drugih listih, ne odgovarjam, ker smatram to pod svojo častjo. — A. P. Ovaduštvo zopet cvete. Odkar se je proglasila naša vladajoča centralistična klika kot edino „državotvorno“, se je začelo „šnofanje“ okrog političnih nasprotnikov silno širiti. Ne smeš govoriti niti besede, ne na sprehodu, ne v javnem lokalu, ne na telefonu, da se ne bi znašel v tvoji bližini prisluškovalec, ki za poboljšanje svoje karijere ali bogve iz kakšnih vzrokov prenaša pošte, kakor stara baba-pogrošnica. To so ljudje, ki natanko konštatirajo, s kom občuješ in kje, koliko robcev daš na teden v perilo in kam, kaj ješ m kje, kaj piješ in kje in kako, vse to je menda »politično važno.“ Mi dobivamo o tem gnusnem početju dan na dan silno zanimive vesti in samo čudimo se, da ni pred sodiščem več tožb in pravd zaradi podeljenih in prejetih klofut kot jih je. Kaj bo šele sedaj, ko imamo zakon za zaščito države! Neodvisni ljudje si sicer iz „šno-farjev“ nič ne store, a revež je tisti, kdor je od klike odvisen in ne trobi ž njo! Ob avtonomiste se je obregnil seveda v „Jutru", neki »učitelj" zaradi stavka, ki smo ga zapisali v enem prejšnjih člankov: „Mi vzdržujemo ogromno armado in nabavljamo zanjo silne količine orožja in drugih potrebščin ... Upravnega uradništva je nebroj, za šolstvo rastejo izdatki od do dne.“ Na te besede odgovarja »učitelj11: „Torej denarja ni za šolstvo. Kje pa bi se vzel v avtonomistični Sloveniji?11 Gospodu učitelju odgovarjamo: Naj se potrudi preštudirati državni proračun in potem bo vidci da bo v avtonomistični Sloveniji precj več denarja na razpolago kot ga je danes. 200 milijonov kron aktiv bo ravno še zadostovalo, da bomo lahko tudi tistim učiteljem dali kakšno doklado, ki danes pišejo v „Jutro“. Ruznemu eentralistečneniu časopisju pri nas, ki kar ne more prebaviti kar po slovensko diši in je zgolj še „ju-goslvansko“, podajamo v album sledeči verz (ki pa ni od g. dr. Fr. Ilešiča, kar izrecno povdarjamo): Nabiraš si v misli črepinje in smet, 1 jezik ti je, ko razdrasatia Sčet. (Primerjaj: Slovenski Narod, Jutro, Enakost itd.) Zaključujemo! V „Napreju (Enakosti)” od 28. t. m. se še vedno nerga neko revše o »avtonomistih'* in njihovem generalu. Mislimo, da smo „serigi“ dovelj naložili na šibki hrbtiček. Zato ne bomo nadaljevali na takšna jecljanja, spomi- njajoč se Stritarjevega opomina: »Doraslega si nasprotnika vzemite, ne takega, ki vam ne seže do rame. Čemu vso to učenosti potrata? Gredoč se sune paglavec v blato! Slabe postave utegnemo dobiti v najbližji bodočnosti. Za podpredsednica zakonodajnega odbora je izvoljen dr. Žerjav . . . Socijulna beda. Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani in vsakega poštenega človeka uljudno vpraša 78 let stara vdova po umrlem, 28 let službujočem ekspediterju, to je sedanji čin rcvidenta, kako naj živi s pokojnino od južne železnice mesečno 253 K (dvesto petdeset tri krone), dočitn je v mirnem času dobivala 120 K (stodvajset kron) in kako se naj preseli iz enega kraja v drug kraj, če obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani 2 meseca ne reši njene prošnje za prosti prevoz selitve po njeni progi? Ime na razpolago. V Rusiji mori ljudstvo glad. Vsa Evropa je po konca in se posvetuje. Večina držav hoče pomagati bednemu ruskemu ljudstvu. Med tem pa pošiljajo ruski sovjeti razne trgovske misije po zapadni Evropi, da bi nakupile, kar Rusija rabi. V Londonu nakupujejo sovjeti žito, v skandinavskih, državah suhe ri-ribe, v Nemčiji in na Češkem industrijske izdelke, blago in obutev. Seveda gledajo zapadne države te ruske trgovinske misije zelo nezaupljivo. Prvič se boje., da se v njih skriva volja razširiti boljševiško revolucijo tudi po ostalem svetu. Zgodilo se je namreč že, da so se našli pri teh trgovskih odposlancih agitatorje in velike množine propagandne literature. Drugič pa so težkoče v tem, kako naj Rusija naročeno ali kupljeno blago plača. Ruska trgovska odposlanstva zatrjujejo, da je Rusija dovolj bogata in toraj lahko plača s svojimi sirovinami, žitom itd. Res je, Ru- sija je silno bogata, toda ravno letos se je pokazalo, da svojega prebivalstva ne more preživeti. Toraj so temu domače razmere vzrok. Poleg tega pravijo Rusi, da imajo še svoj zlati zaklad 150 milijonov zlatih rubljev. Vprašanje je, koliko tega zaklada se je že porabilo za propagando v inozemstvu. Fakt pa je, da se zlasti Nemci in Čehi trudijo, pridobiti si naklonjenost Rusije, ki obeta postati velik in dober odjemalec njihove industrije. Čehi ne slede Francozom, ki so v svojem sovraštvu do sovjetske Rusije, slepi, temveč realno računajočim Angležem. Mi, v Jugoslaviji pa hodimo slepo za — Francozi. P. n. dopisnikom. Nekateri gospodje, Ki so nam poslali svoje prispevke, naj blagovolijo potrpeti. Polagoma in po potrebi pride vse na vrsto. Nova knjiga: Tehnična inelsanika v elementarni obliki kot osnovna podlaga strojegradbi. Prvi del: Mehanika togih teles. Za študij in prakso sestavi! ing. Leo Novak. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena vezani knjigi 260 K. S pregledno razporejeno vsebino, z jasnimi slikami in, bodi tudi to omenjeno, z lično pisavo napravlja knjiga že pri površnem pregledovanju prijeten vtis. Poglavitna vrlina pa tiči v načinu obravnavanja težke snovi. Pisatelj je napisal knjigo, ki bo strojnemu tehniku, ki, mu je predvsem lameniena, izborno služila v vsakem oziru. Snov je podana v lahko umljivem slogu, prepletena z obilnimi številčnimi primeri, ki navajajo, kako je treba teoretično' izpeljane zaključke praktično vporabljati. Z ozirom na terminologijo moramo reči, da je" pisatelj srečno zbral domače izraze, tako, da ne občutimo nobene potrebe po posebnem slovarčku.. Razprave se čitajo gladko, tehnični pojmi so umljivo podani. Knjigo* lahko vzporedimo s priznanimi knjigami te stroke iz nemške tehniške literature. Gospodarstvo. Dve državni posojili. Naše državno gospodarstvo je bolno. To nam dokazuje borzni termometer v inostranstvu, kjer notira naša krona le še 3 in pol zlatega švicarskega franka. V Zagrebu notirajo 20 kronski zlatniki 600 kron v papirju, kar se pravi z drugimi besedami: Naša krona je vre- * dna tridesetkrat manj kakor pred vojno. Neprestano padanje našega denarja na inostranskem denarnem trgu je končno spravilo tudi naše strankarske politike vsaj toliko do zavesti, da so začeli koncem koncev vendarle razmišljati o našem finančnem položaju. Uvideli so, da z neprestanim tiskanjem novih bankovcev ne gre na večno, ako nočemo priti na boben. Zato so se odločili, da nastopijo trnjevo pot prosilca na posodo, da vsaj nekoliko zaustavijo grozeči gopodarski polom. Posojila išče naša država na dveh straneh, doma in na tujem. O našem posojilu ali o takozvanem »notranjem posojilu ‘ smo že pisali. Posojilo garantirajo banke in sicer po natančno določenem pokrajinskem ključu. Hrvati bodo prispevali k zahtevanim 2 miljardam s 53 odstotki, Slovenija z 20 odstotki, Srbija s 17 i. t. d. Zadolžnice, ki jih tiskajo v Zagrebu, bodo banke razpečavale med hranilnice in upajo, da bodo našle dovolj odjemalcev, ker bo država plačevala 7 odstotne obresti, poleg tega pa ima kupec take obveznice možnost, da dobi v slučaju potrebo pri Narodni banki nanjo 80 odstotkov posojila. Cela procedura silno spominja na bivša avstrijska vojna posojila. Visoke ( bresti, visoko lombardiranje, vse je tako kakor nekdaj. Toda »nekdaj11 ni bilo zaupanje v vojnoposojiiniške papirje po-posebno veliko. Ali bo zaupanje v državne papirje, ki so izdani skoro pod istimi pogoji in ki zelo spominjajo na prisilno posojilo, danes kaj večje? Avstrijska vojna posojila so bila državne obveznice. Država je veljala pred vojno kot nekaj neminljivega in nerazrušenega. Ljudje, ki so hoteli v javno službo, so tiščali v prvi vrsti le v drž. službo, ker je ta izgledala kot naj-sigurnejša in mnogo solidnejša kot deželna ali celo občinska. Zato je tudi državna zadolžnica veljala kot prvovrsten papir. Prišla je pa vojska in ljudje so doživeli veliko čudo, da tudi država ni od vekomaj za vekomaj in da tudi tam lahko izgube svoje prihranke, če državni dolžnik izgine. Seveda, če bi bi! naslednik prvega državnega dolžnika rekel: Te obveznosti prevzamem sedaj jaz, ali popolnoma, ali pa vsaj deloma, bi bila vera v trdnost in solidnost državnih papirjev med ljudstvom ostala, tako pa je prišlo drugače. Nekateri nasledniki prvega (avstrijskega) državnega dolžnika n. pr. Lahi in Čehi so bili to- I ko pametni in razsodni, da so v svojem lastnem interesu in v interesu svojega državnega kredita stare obveznosti priznali vsaj deloma, irii pa tega nismo storili. Ali je to za naš kredit koristno, o tem naj razmišlja vsak sam. A najsi stoji stvar z zaupanjem do državnih papirjev tako ali tako, eno je gotovo, da bo dobila država od svojih državljanov na posodo 2 miljardi. Tu nastane vprašanje: Kako in zakaj bo država ta denar potrošila? Ali bo pokrivala s tem denarjem svoje redne izdatke, katere bi morala pravzaprav kriti iz davčnih in drugih državnih dohodkov, ali pa bo ta denar investirala v naprave, ki ne bodo nesle državi le sedemodstotnih obresti, ki jih bo morala odrajtovati upnikom, ampak, še kakšen dobiček več? Ko bj mi imeli močno parlamentarno kontrolo nad državnim gospodarstvom, bi verjeli drugo; ker pa vidimo, da parlamentarne kontrole ni oziroma se ne uveljavlja v dovoljni meri, zato sma-tiamo, da bodo 2 miljarde šle za pokritje raznih proračunskih deficitov in da se bo velik del njih potrošil za saldiranje različnih političnih računov, ki jih bodo prezentirali turški begi za svoje glasove^ država pa bo obremenjena za »večno za prav lepe letne obresti. Sedem procentov od 2 rniljard je letno 140 mi-honov kron, katere bo treba plačevati, ne da bi država ali ljudstvo imelo v rokah kako protivrednost. Dejansko bosta torej ti 2 miljardi vknjiženi v državni dolžni knjigi skoraj gotovo kot čista pasiva, tako kakor smo imeli prej v A.v-striji cel kup državnega dolga na račun nebrojnih izgubljenih vojsk. Z dvema miljardama kron pa drža- vi še ni pomagano. Zato išče država posojilo tudi v inostranstvu. Tam pa išče mnogo več, in sicer okroglo 500 milijonov frankov v zlatu, kar znači po sedanji kurzni vrednosti 15 milijard kron. To ogromno svoto, za katero bo treba plačevati letno z ozirom na goto-vd, jako nizek emisijski kurz zadolžnic najmanj 1 milijardo kron obresti, hoče porabiti država po izjavi finančnega ministra za prometne investicije, v prvi vrsti za zgradbo velike železnice, ki bi spajala Belgrad z morjem, potem za plačevanje starega državnega dolga v inostranstvu in pk za plačilo dolga pri Narodni banki, kar ne pomeni nič več in nič manj, kakor da hoče porabiti znaten del te vsote za kritje tekočih stroškov. Vsega skupaj bo torej država dobila v svoje blagajne, ako se ji posreči zaključiti posojilo v inostranstvu, 17 milijard kron. Ako bi mi strogo ločili redne državne izdatke od izrednih investicij, in če bi mi pokrivali redne stroške, n. pr. plače za uradništvo, za vzdrževanje vojske itd. z rednimi dohodki iz davkov, potem bi ostalo vse posojilo za investicije na razpolago in tak državni dolg, kateremu odgovarjajo z njegovo pomočjo ustvarjene plodonosne Izdajatelj: ALBIN PREPELUH. — Odgovorni urednik: JOŽE PETRIČ. — Tiska: Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani. zgradbe in naprave, tie bi bil nikak dolg v navadnem pomenu besede, ker bi dolgu odgovarjala njegova protivrednost, ampak bi bil za državno gospodarstvo le koristen. Toda to je ravno zlo, da tega ne bo. Kako si misli finančni minister n. pr. plačevanje dolga pri Narodni banki? On pravi: Če plačamo pri Narodni banki svoj dolg, bo Narodna banka potegnila odgovarjajočo množino bankovcev iz prometa — 16 milijard kron jih je! — vsled česar bo vrednost denarja poskočila in mi bomo za manj denarja dobili več blaga kot sedaj. Prav. Toda vprašamo: Zakaj pa država dela neprestano dolgove pri Narodni banki? Zakaj ne krije že danes svojih rednih izdatkov iz rednih davčnih dohodkov? Odgovor: Zato ker troši mnogo več kakor dobi v blagajno! Več kakor prejema bo pa država trosila po odplačilu sedanjega dolga pri Narodni banki, in sicer taiko dolgo, dokler ne bo ves naš davčni in finančni sistem za celo državo temeljito preurejen! V par letih se pa to ne da izvesti. Zato bo država od tega posojila sicer nekaj časa živela, potem pa bo krenila zopet na staro pot posojil pri Narodni banki t. j. vrnila se bo k tiskanju novih bankovcev in čez nekaj let bomo tam, kjer* smo danes, samo z razliko, da bo naš proračun obremenjen še z 1 milijardo izdatkov za obresti za-pravljenega denarja! O garancijah, ki jih namerava dati finačna uprava tujim kapitalistom za varnost njihovega nam posojenega denarja, bomo pa pisali v prihodnji številki, kajti to poglavje zasluži poseben odstavek. Razvoj naše valute se vidi najbolje iz sledeče tabele: Naš novec pada. Sedaj so začeli o tem premišljati tudi v Belgradu in sklicujejo konference. Ugotavljajo med drugim, da je naš premajhni izvoz največ kriv temu padcu. Poglejmo’: naš trgovec kupi recimo češko tekstilno blago. Češki trgovec zahteva plačilo v čeških kronah. Nadalje kupi recimo klobuke v Italiji. Italijanski trgovec zahteva, da se mu plačajo v lirah. V Švici kupi naš trgovec čevlje. Švicarski trgovec zahteva plačilo v švicarskih frankih. I. t. d. Naš trgovec-izvozničar pa proda živino v Švico in zahteva za nje — dinarje? Figa! Zahteva franke. Naš trgovec proda ies v Trst in zahteva zanj — dinarje? Figa! On hoče imeti lire! I. t. d. Kdo pa potem povprašuje po naših kronah ali dinarjih? Tuji trgovci in kapitalisti ne. Domači tudi ne. Morda veriž-niki? Tudi ti ne, ker zamenjajo kolikor le mogoče lahko priverižene solde v franke, lire, dolarje. Zato je tako. In pa zaradi lepih političnih razmer v državi! Gospodarska zveza, centrala za skupni nakup in prodajo regigtroTana zadruga r omejeno zavezo ** ^ ¥ Ljubljani* Dunajska cesta štev. 29 oddaja kisovo kislino garantirano 80 % v franko balonih po 60 kg po najnižji ccni. Istotako kupuje po najvišji ceni dobro ohranjene balone po kg 25. Jugoslovanski kreditni zavod Marijin trg 8 Wolfova u|ica 1 obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun Ustanov, septembra 1919. Prometa v lanskem letu nad 128,000.000 kron Podružnica V Murski Soboti in Doljnji Lendavi. čistih brez odbitka rentnega davka. Neposredno pod državnim nadzorstvom. 4 O Vplačana deln. glavnica K 30,000.000 - SLOVENSKA MM □MUH, Kreta trg 10, nasproti »testnega doma* Telefon št. S67. Geli. račun št. IZ ZOS Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in t tekočem racnnu. Ima posebni amerikanski oddelek in prvo* vrstne zveze z inozemskimi Mnkami. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. Datum Dunaj Berlin Prag« Rim Vork 28. Jul. 1920 40 182 151 410 74 13. avg. 1920 40 190 155 474 90 1. sept. 1920 44 200 182 530 107 15. sept. 1920 40 208 165 480 114 15. apr. 1921 23 223 190. 710 139 17. maja 1921 22 208 194 673 133 17. jun. 1921 225 214 202 725 137 15. jul. 1921 21 210 215 714 151 21. jul. 1921 20 216 — 722 158 25. jul. 1921 19-5 216 214-5 732 162 28 jul. 1921 184 219 225 733 170 Tabelo čitaj na sledeči način: V prvi vrsti stoji desno od datuma 28. julija 1920 in pod napisom Dunaj število 40. To se pravi: Za 100 dunajskih kron si dal 28. julija 1920. 40 naših kron, 28. julija 1921. le še 18.4 naših krou. , Dunajska valuta je torej še slabša kot naša. čisto drugače pa izgleda rubrika Ne\vyork. Za en dolar si dal 28. julija 1920. samo 74 kron, 28. julija 1921. pa si moral dati 170 kron, torej skoraj 100 K več!! Ravno isti proces opažamo pri lirah, markah in čeških kronah. Posje-dica tega je, da cene blaga, katero dobimo iz tujine, pri nas rastejo. Za čevlje, ki so veljali lani v Ameriki 5 dolarjev, si plačal pred enim letom 5 X 74^,370 kron, danes bi veljali 5 X 170=^850 K, torej okroglo 500 kron več! če bi padla cena čevljem v Ameriki na 2 in pol dolarja bi veljali čevlji pri nas še vedno 2.5 X 170 = 425 kron, bili bi torej še vedno zaradi padca vrednosti našega denarja za 60 kron dražji kakor pred enim letom. To je vzrok, da mi padanja blagovnih cen, ki se vrši že po vsem svetu, prav nič ne občutimo. Zvezna tiskarna P i Ljubljani 3 se je preselila s Starega trga 19, g novourejene prostore n Holfovi ul.l J ifr 'Tiskarna je spopolnjena z modernimi novimi stavnimi in tiskarskimi stroji ter z raznovrstnimi novimi črkami in okraski in izvršuje vsa tiskarska dela: česopise, knjige, vabila, račune, tabele, letake, lepake, vizitke, kuverte, trgovski papir itd. itd. lično, okusno in poceni. S ••MM Hapital: K 20,000.000"] SLODENSKil ESH01PTH9 B9NH9 | Režem nlrag H 6,000.000 Ljubljano, Šelentepa ulico št. 1. Interesna skupnost s Hrvatsko Eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu Denarne vloge — Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje Eskompt menic, terjatev, faktur Akreditivi — Borza. Zadružna gospodarska banka d. d. LjubRjana9 Dunajska &@sfa št« 38/3- (začasno v prostorih Zadružne zveze). Podružnice: EDjakovo, BHIariSbair1, Sombor, Split. Ekspozitura s Bled. -- Interesna skupnost z Sveopčo Zanatlijsko banko v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu ter z Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije.