SAMORASTNIKI Naši naseljenci se večkrat spo¬ minjajo tega ali onega svojih znancev in tovarišev, češ: “Kje pa je in kaj dela?” Po prihodu v novi svet ga je bilo še videti na prire¬ ditvah, pri maši, v slovenski druž¬ bi, potem je pa izginil. Šel je na svoje. Pretrgal je vse zveze z roja¬ ki. Postavil se je na stališče, da od slovenske skupnosti ne mara niče¬ sar in da ji tudi dati ne namerava ničesar. Postal je “samorastnik”. Vzrokov za tako ravnanje je več: nekateri razumljivi in morda pa¬ metni, nekateri pa zmotni in ško¬ dljivi. Ljudje so se neznansko naveli¬ čali živeti v čredi. Grenka begun¬ ska leta so marsikdaj zelo grenila skupno življenje po barakah, kjer je v nervoznem okolju vsaka napa¬ ka in vsaka narobe izgovorjena be¬ seda, dražila in povzročala nejevo¬ ljo in prepire. Takrat se je začela želja, da bi vsakdo čimprej prišel na svoje: do svojega stanovanja, do svoje hišice, kjer mu nihče ne bo štel grižljajev in grizel besed. V novi deželi se razmere polagoma normalizirajo. Veliko truda je tre¬ ba, a končno se vendar dobi pri¬ merna sobica za dostojno stano¬ vanje in še več: s prvimi prihran¬ ki je marsikdo že postavil lasten domek, skromen, a njegov, kjer lahko s svojo družinico živi v sreči in miru. Kdo bo zameril, če se tak človek z vso vnemo posveti domu in družini, kjer se počuti zadovolj- neje ob misli, da je minila doba brezdomstva, ki je bila tako dolga in grenka. Ta ali oni, ki je po svojem zna¬ čaju bolj samostojen in trdoživ, se hoče pretolči čez začetne težave na lastno roko. Prime za vsako delo, po končanem delu pa brska, išče in vrta na vse strani, dokler se mu ne posreči zamenjati krampa za pi¬ salni stroj, dokler ne vnovči pri¬ merno svojega jezikovnega znanja, dokler se ni prerinil s potrpežlji¬ vostjo do boljšega dela in zaslužka. Imamo med temi rojaki ljudi, ki so po trdem dnevnem delu pohajali v večerne šole in že dosegli diplome, ki jim odpirajo vrata na vse stra¬ ni. Kdo bo zameril rojaku, ki je začasno postal samotar, zato, da bi nemoteno prišel do zastavljene¬ ga , cilja? So pa še drugi, ki gredo na svo¬ je. V to skupino spadajo predvsem razočaranci, to so ljudje, ki so se protikomunističnemu boju pridru¬ žili ne iz načelnih, ampak postran¬ skih nagibov. Tem so se z našo tra¬ gedijo podrli vsi načrti. Danes se jeze na duhovne, ki so bili glasni¬ ki protikomunistične ideje, na po¬ litike, ki so vse zavozili, na ko¬ mandante, ki so bili nezmožni: jez¬ ni so na vse. Zato obrnejo hrbet vsemu in gredo na svoje. Res je, da smo imeli takih sopotnikov med nami malo, a priznajmo, da jih je nekaj le bilo. Posebno skupino tvorijo ušaljen- ci. Teh je že nekaj več. Ljudje, ki so že nekaj bili, zdaj pa so spet nič, zlasti pa ljudje, ki so nameravali biti nekaj, pa se jim je z našo ka¬ tastrofo vse polomilo, žalost in ra¬ zočaranje je razumljivo, nerazum¬ ljivo in _ napačno pa je, če se tak človek izloči iz občestva in se ne briga za nobeno skupno stvar več! V to skupino spadajo tudi egoisti. To so ljudje, ki vidijo vedno in povsod le sebe. Prikopali so se do dobro plačanega mesta in udobne¬ ga življenja in v tem trenutku da¬ li slovo skupnosti, češ, jaz sem si že pomagal, drugi pa naj si vsak po svoje, kakor kdo more in zna. Poznam možaka, ki je ob priliki, ko je njegov mesečni zaslužek prvič presegel vsoto tisoč pesov, vzkliknil, da se požvižga na slo¬ vensko beračijo, da od nje ničesar ne pričakuje, da ji pa tudi dati ne namerava niti centava. Na svoje gredo slednjič, in to je najbolj žalostno, ljudje, ki so se jim zamajali moralni temelji. Ve¬ lemesto jim je nastavilo tisoč pa¬ sti, katerim se niso znali izogni¬ ti. Ta se je vdal pijači: svoj obilen zaslužek sproti požene po grlu. slabo je oblečen. Pijanska strast bo v kratkem imela novo žrtev: mlado slovensko življenje. Sumlji¬ ve ženske družbe in pohajanje po nočnih lokalih, kjer moraš Šilce u- mazane brozge plačati z enodnev¬ nim zaslužkom, so brezpogojna po- gibelj za vsakogar. Kdor zaide v to strupeno okolje, se ne počuti [ več srečnega in zadovoljnega med zdravimi Slovenci. Slaba vest. čez te nesrečneže slovenska skupnost res lahko naredi križ. Izgubljeni so za vedno. To naše pisanje nima namena metati kamen na one sorojake, ki so se odločili iti po svojih poteh. Žal nam je za vsakogar, ki se od¬ dalji skupnosti. Če bi bili prav vsi skupaj, bi nas bilo premalo. Morda smo sami krivi, da se ta aM oni izloči iz celote. Storimo vse, kar je mogoče, da se celota ohrani in da rešimo tudi tiste, ki so se oddaljili. Saj jih ni veliko, a nekaj jih je. Ljubezen, odpuščanje in tovarištvo so sredstva, ki naj nas družijo in povezujejo v vedno močnejšo eno¬ to. Prvi poskus nevtralnosti propadel Sovjetski delegat pri UNO Jakob MALIK bo še do konca avgusta pred¬ sedoval zasedanjem Varnostnega sveta v Lake Successu. Za akcijo Združenih narodov v Koreji je bil ta mesec izgub¬ ljen, kerl je Malik seje sveta vodil tako, da ni bilo mogoče sprejeti nobenega sklepa, ki bi nadaljeval delo tam, kjer se je koncem julija končalo. Sovjeti so računali, da bodo Malikovi govori v Varnostnem svetu vsaj propagandno koristili njihovi akciji na Koreji. Najbrž je bil v tem oziru uspeh v Aziji po¬ memben, toda drugod po svetu je bil malenkosten, ker se niti ena izmed 53 članic UNO, ki so za pomoč Južni Kore¬ ji, ni oddaljila od svojega prvotnega sklepa in ni nobena prešla na stran so¬ vjetov. Malik je samo enkrat pri enem glasovanju dosegel pet glasov od enaj¬ stih. Komaj truda vreden uspeh. Ob koncu avgusta pa bo sovjetski delegat prepustil svoje mesto zastopniku Angli¬ je, ki bo prevzel vodstvo sej Varnostne¬ ga sveta. VAL državljanskih vojn Med debato v Varnostnem svetu je Malik trdil, da na Koreji ni vojne; tam sta se obe stranki spustili v držav¬ ljansko vojno, U. S. A. pa so v, to vojno posegle proti vsem do¬ ločbam mednarodnega prava, ki vmeša¬ vanje v notranje zadeve, to je tudi v državljansko vojno, odklanja in prepo¬ veduje. Sovjeti pravijo, da na Koreji hikdo ni napadel, severni komunisti so le krenili v borbo proti reakcionarcem v Južni Koreji z namenom, da izvedejo zedinjenje cele dežele pod enotno vla¬ do. Ker napada ni bilo, tudi niso upra¬ vičene sankcije, ki jih je Varnostni svet izrekel proti Severni Koreji. Ta Malikova teza nakazuje, da sovje¬ ti še ne mislijo na mednarodno, to je na tretjo svetovno vojno'. Sedanji potek o- peracij na Koreji pa dokazuje, da bi so¬ vjetom kazalo sedaj izzvati tretjo voj¬ no proti demokratskemu svetu, ker ta javno in stalno priznava, da bo njega o- borožitev privedena do konca šele v le¬ tu 1953 ali pa še kasneje. Winston Churchill ponavlja v svojih govorih, da je demokratski svet ostal obvarovan pred sovjetskim napadom samo zaradi tega ker imajo USA tako veliko zalo¬ go atomskih bomb, da si sovjeti ne u- pajo izzvati uporabe te premoči proti se. bi. Toda Churchill svari svet, da bo ve¬ rjetno ta premoč trajala le še kratko dobo. Ko bo prišlo do izenačenja sil v atomski oborožitvi, bodo sovjeti goto¬ vo krenili v splošen napad, ako bodo mo¬ gli računati na dejstvo, da zaostajajo demokratske države z oborožitvijo za so¬ vjetsko vojsko. Do tedaj, do tiste ure “H”, kakor ta bodoči trenotek nazivajo v zahodnem svetu, pa bodo sovjeti storili vse, da bo¬ do demokratske države izčrpavali. Ka¬ kor se vidi, bodo nadaljevali z organi¬ zacijo državljanskih vojska povsod, kjer jih bo mogočo sprožiti. V Grčiji je ta njih poskus propadel, v Iranu tudi, v turški Armeniji, je komaj prišlo do sla¬ botnih začetkov. Toda poročila iz Nem¬ čije govore, da pripravljajo sovjeti ve¬ liko zborovanje vseh vzhodnonemških političnih strank v Berlinu, ki bo kon¬ cem tega tedna. Na tej konferenci bodo pod vodstvom nemške kom. stranke o- klicali, da so vse ostale stranke v vzhod¬ ni Nemčiji vstopile v “nemško osvobo¬ dilno fronto.” Naloga te fronte pa bo: zbrati okoli nemške kom. vlade v Berli¬ nu vse nemške politične skupine in na- j to kreniti proti zahodni Nemčiji v boj za zedinitev Nemčije pod osrednjo nem¬ ško kom. vlado v Berlinu. V svojem po¬ zivu vsem nemškim strankam pravi predsednik berlinske vlade Grotevvohl, da je naloga teh združenih nemških sil kreniti tudi v oboroženo borbo proti a- meriški okupacijski vojski v zahodni Nemčiji, ki da “intervenira” v notra¬ nje nemške zadeve, ko ne dopušča na¬ silne uvedbe, kom. režima nad vso Nem¬ čijo. LJUDSKA FRONTA V MEDNARODNI DIPLOMACIJI Kadar so komunisti prešibki ali pa kadar morajo svoje prave namene za¬ kriti, takrat krenejo na plan z načrti o ustanovitvi osvobodilnih ali pa ljudskih front. Ko snujejo v Nemčiji “osvobodilno fronto”, snujejo drugod ljudsko fronto na diplomatskem polju. V Aziji zamo- rejo v ta namen izrabiti vse polno mo¬ mentov; v času ko se razvija fronta pro¬ ti komunizmu na Koreji, so spretno pre¬ nesli svojo diplomatsko akcijo v New Delhi, kjer ima sedež vlada Pandita Nehruja. Njegova vlada je v silnem klopčiču notranjih gospodarskih in po¬ litičnih težav;; slabost na znotraj se često skuša zakriti s kakšnimi bleščeči¬ mi potezami v mednarodni politiki. In Pandit Nehru je prevzel vlogo tistega, ki meni, da mora Azija sama urejati svoje zadeve po svojih lastnih nazorih. Kitajska je po revoluciji prešibka, da bi že mogla računati na vodilno vlogo v Aziji. Za Kitajsko je največja država v Aziji Indija s svojimi 390 miljoni pre¬ bivalstva. Svoj načrt je Nehru začel iz¬ vajati v Varnostnem svetu Združenih narodov, kjer je svojemu delegatu na¬ ročil, da naj zbere okoli sebe šest nestal¬ nih članov sveta, in ta skupina malih držav naj potem posreduje med USA in sovjeti. Toda izhodišče te akcije je bilo postavljeno na šibko točko: indijski de¬ legat je začel govoriti, da bi bilo treba posredovati med taboroma, ki imata e- nake prednosti in slabosti. Sovjete je vžporedil s stališčem USA. Za to svo¬ je delo je bila Indija deležna posebne pozornosti v Moskvi; okoli Nehruja bi se začela zbirati fronta držav, ki pri¬ znava komunizmu iste vrline, kakor de¬ mokracijam. Tako stališče spričo voj¬ ne na Koreji, ki jo je izzval komunizem, pomeni obsodbo, ki je pristranska. Vsa obsodba bi dejansko padala tedaj na demokracije, prednost bi bila dana kom. bloku. V Nehpujevi vladi seveda ni ko munistov, saj je notranji minister Pa¬ te], ki je vodja antikomunističnega ta¬ bora v Indiji. Toda Nehru je računal, da bo akcija za snovanje nevtralnega bloka med USA in sovjeti trdno zavaro¬ vala Indijo pred edinim, ki je nevaren v bodoči vojni, to je pred sovjeti. Poli¬ tika strahu in opreznosti bi bila tista hrbtenica, ki bi držala skupaj blok še¬ LOS MAGNIFKOS FE5TEJ0S ARGENTiNOS La semana pasada la Argentina festejo el centenario de la muerte de Su Libertador General Don Jose de San Martin. Las manifestaciones alcanzaron la magnitud nunca registrada en la historia Argentina. La Capital fue el centro de estos festejos: todos edificios, negocios y casas particulares se engalanaron con un decoro majestuoso. El jue- ves ultimo los homenajes tuvieron su mdximo exito. Al mediodia el Primer Magistrado General Juan Peron deposito una ofrenda floral ante el mausoleo que guarda los restos del Gran Capi- tan, mientras el Cabildo Metropolitano režo un responso ante el mau¬ soleo. Despues el General Peron pašo revista a los destacamentos de las fuerzas armadas que tomaron parte en el gran desfile. Este desfile fue encabezado por las delegaciones de fuerzas armadas de Chile, Pe¬ ru, Bolivia, Paraguay y Uruguay. A las quince, hora del traspaso del Gran Libertador a la Eternidad, las fuerzas del desfile pararon; pararon tambien todos los servicios en la Republica para conmemorar el gran advenimiento. La campcma de Huaura con tres golpes anuncio el mas memorable momento. Desfile militar duro cuatro horas; mas de dos millones de personas asistieron al gran despliegue de las fuerzas armadas patrias. El sabado siguiente el General Peron en comparua del Presidente de la Republica del Paraguay pašo revista a las fuerzas de la Armada en las aguas fuera de la Capital. El domingo, el dia de Reservista, en un desfile de cuatro horas, las fuerzas patrias de la reserva rindieron homenaje al Libertador, pasando delante de la tribuna en que se ubi- caron el Presidente de la Nacion con el Presidente del Paraguay. Mds de 1400 enfermeras de la Fundacion Ayuda Social Eva Peron tomaron parte en el desfile. El homenaje al Gran Libertador termino con un enor- me despliegue de las fuerzas de aviacion argentina. Mds de 200 apa- ratos volaron al mediodia del domingo sobre la Plaza Mayo, asociando- se asi a los festejos patrios. La Argentina rindio asi un homenaje mas glorioso a su gran Hijo, que libero al pais. En todas partes civilizadas del mundo los represen- tantes de las instituciones nacionales, culturales y sociales rindieron un muy brillante homenaje al Libertador. VELIČASTNE SPOMINSKE PROSLAVE Argentina je prejšnji teden slavila stoletnico smrti svojega Osvobo¬ ditelja Generala San Martina. Njegov spomin je počastila s tako ve¬ ličastnimi proslavami, kakršnih dosedaj v Argentini še ni bilo. Največje proslave so bile v Buenos Airesu. Ogromno velemesto je bilo vse v zastavah, izložbe po vseh trgovinah so imele slike, ali kipe Generala San Martina, okrašene z zastavami, cvetjem in razkošno raz¬ svetljene. Vsakdo se je potrudil, da je na svoj način poveličal sanmar- tinske proslave, ki so dosegle vrhunec prejšnji četrtek, na samo oblet¬ nico Osvoboditeljeve smrti. Predsednik republike general Juan D. Peron je tedaj opoldne polo¬ žil venec na grob, v katerem počiva Veliki Kapitan, nato prisostvoval slovesnemu Requiemu, zatem pa prejezdil ob častnem spremstvu eska¬ drona Sanmartinovih grenedirjev vse avenide, po katerih so bile raz¬ vrščene vojaške enote vseh vrst argentinh oboroženih sil. Ko je prijez¬ dil pred slavnostno tribuno, se je pričela mogočna vojaška revija s častnimi vojaškimi oddelki sosednih republik Chile-ja, Peru-ja in Uru- guay-a, za katerimi so nato nastopali posamezni oddelki argentinske pehote, smučarski oddelki, motorizirane edinice vseh vrst orožja z naj¬ težjim oklepnim orožjem, mornarica, gojenci vojaških akademij in osta¬ li oddelki. Ob treh, ob uri smrti Generala San Martina, se je vojaška parada ustavila. Istočasno so se po vsej republiki ustavili vsi vlaki in vsa osta¬ la prevozna sredstva. Predsednik republike general Peron je pozval na¬ rod naj z enominutnim molkom počasti spomin Osvoboditelja ter nato trikrat udaril po zvonu, ki so ga pripeljali iz Huarua iz Peruja in s ka¬ terim je San Martin oznanil osvoboditev Peruja. Istočasno so zagrme¬ le častne topovske salve. Vojaška parada se je nato nadaljevala in je vsa trajala 4 ure. Po vseh avenidah, po katerih je nastopala vojska, ji je prisostvovalo nad 2 milijona ljudi. V soboto je general Peron v spremstvu predsednika paraguayske republike dr. Federica Chaves-a, ki je v Bs. Airesu prisostvoval vsem santinskim proslavam, pregledal vse pomorske edinice, ki so bile zbra¬ ne v pristanišču. V nedeljo so bile spominske proslave zaključene z lepo revijo re¬ zervistov. V sprevodu je v polni opremi korakalo tudi 1300 gojenk bol¬ ničarske šole Eva Peron. Tudi sprevod rezervistov je trajal 4 ure in mu je prisostvoval predsednik general Peron s predsednikom paraguayske republike dr. Chavesom in ostalimi domačini in inozemskimi odličniki. Vojaške proslave v počastitev Osvoboditeljevega spomina je za-, kijučilo argentinsko vojaško letalstvo. 200 letal, od navadnih lovcev pre¬ ko najtežjih bombnikov do borbenih letal na retroaktivni pogon, je v nizkem poletu nad mestom preletelo častno tribuno, na kateri je bil ge¬ neral Peron z odličnimi gosti. Tako je Argentina proslavila stoletnico smrti svojega naj večjega moža, svojega Osvoboditelja, ki je danes slehernemu Argentincu simbol svobode in neodvisnosti. Skupno *z Argentino pa so spomin Generala San Martina proslavili tudi vsi kulturni in svobodoljubni narodi v svetih stih nevtralnih držav v Varnostnem svetu UNO. Toda poročila iz zasedanj sveta v La¬ ke Successu pravijo, da je akcija indij¬ skega delegata propadla. V začetku se je priključilo vseh šest nestalnih članic sveta akciji indijskega zastopnika, to¬ da pri včerajšnjem zasedanju (21. avg.), se je pokazalo, da je ostal predlog Indi¬ je. skoraj da osamljen. Indijski delegat je predlagal, da naj šest nestalnih čla¬ nic sveta sestavi poseben odbor za po¬ ravnavo spora o Koreji. Toda ostal je o- samljen; k svojemu glasu je mogel priš¬ teti samo še glas jugoslovanskega dele¬ gata. Vsi ostali štirje (Ekvador, Egipt. Norveška, Kuba,) so izjavili, daj ne mo¬ rejo glasovati za resolucijo, ki stavlja obe stranki, to je USA in sovjete, na isto ravnino. Tudi ni mogoče prezreti dosedanjih sklepov UNO o Koreji kakor to hoče predlog indijskega delegata. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 24.VIII.1950 - Ano del Libertador General San Martin Pismo iz U. S. A. Dragi g. urednik! Skoro težko bi bilo v teh dneh ne pi¬ sati iz USA o vojni na Koreji, ko vse nanjo misli' in o njej govori. Amerika- nec ne zna mnogo zemljepisja, sedaj pa vsak z vsem zanimanjem ogleduje zem¬ ljepisno karto, ki mu jo listi prinašajo I IZ TEDNA V TEDEN Sz svobmlaegta, sveta USA: Truman je poslal južnokorej- skemu predsedniku Syngman Rhee-ju spomenico, v kteri mu zagotavlja, da je “zmaga Združenih narodov na Koreji j KANADA; v Kanadi so objavili, da pomike pa še nadalje obdržala v revi- I uspešno napredujejo znanstvena raziš- : rju. | kovanja za uspešno obrambo proti učin- Uprava Marshallovega načrta za Ev- dan za dnem. Prav s posebnim pono- g e zagotovljena.’’ som ne gleda nanjo, kajti vsak dan se ' manjša ozemlje, ki ga drže meriške če¬ te. Ko to pišem ameriški vojak še ne 1 more govoriti o kakih uspehih. Ko so Avstrijci v začetku prve svetovne voj¬ ne tekli pred Rusi v Galiciji, so kranj- ■ ski Janezi pisarili domov, da tako na¬ predujejo, da bodo kmalu pritekli do- 1 mov. Tudi za ameriške vojake so se do- ! mači bali, da priteko pred severnimi ! Korejci kar domov. Prav tako Amerika 1 za' enkrat ne more biti preveč ponos- ! na na vojskovanje svojih mladih fan¬ tov. Prvi, ki so jih prepeljali na Korejo- | so prišli iz Japonske, kjer so sedeli pri i polnih loncih ter se veselili velike svo¬ bode in neverjetnih ugodnosti ameriš- j kega vojaka. Ti devetnajtletni fantiči I so naenkrat namesto japonskih kimon zagledali korejske tanke, občutili vso trdoto vojske in — v paniki bežali. Na¬ ša stara pesem je to po svoje povedala: “V kasarno sem prišel korajžen vesel, sem puško zagledal sem jokat začel”. Po vsem svetu je s korajžo mladih fan¬ tičev podobno. Tom Lambert, ameriški vojni poročevalec, je opisal, kako so ta¬ ki fantiči pometali orožje in tekli. Pri¬ merjal je to z begom Amerikancev v Afriki, ko so v tunizijskih hribih prvič srečali nemške tanke. Zaradi tega opi¬ sa ga vojna komanda ni več pustila med vojne poročevalce. Stari McArthur pa je menda vedel, da se kaj takega lahko primeri v začetku vojskovanja povsod in je poročevalcu spet dovolil o- diti na bojišče. Tudi o disciplini v ameriški ar¬ madi ne morejo poročevalci pisa¬ ti spodbudnih stvari. Robert P. Martin je po Overseas News Agency priobčil daljši članek z naslovom: “Nesrečni juž¬ ni Korejci niso preveč navdušeni za Gl.” (Gl-govermental issue-se danes čisto stalno rabi za ameriškega voja¬ ka). Med drugim Martin pripoveduje, da so ameriški črnski vojaki posilili korej¬ sko dekle. Korejci so potem na črncih, ki so jih dobili v svoji vasi, opravili posel gorenjskih rezarjev. Vsa vas pa je posta¬ la smrtno sovražna vsakemu Amerikan- cu. Fjriznati treba, da znajo Amerikanci tudi o svojih napakah precej odkrito go¬ voriti. Saj je pa to tudi edina pot, da je mogoče napake popraviti. Naj navedem za gled, kako neprijetne stvari sami o sebi, povedo, članek Handsom W. Bal- dvvina v The Saturday Evening Post (15. julija) z naslovom: “Nismo najbolj¬ ši na svetu”. Baldvvin je znan kot ured¬ nik za vojaška vprašanja pri New York Times-u in Post je eden najbolj razši¬ rjenih magazinov (revij) v USA. Da do¬ bite malo pojma, kako je s tako revijo haj navedem, da se je vsak teden raz¬ pošlje po pošti štiri milijone. Ogrom¬ no število se je proda v raznih proda¬ jalnah. Za inserate dobi letno šestde¬ set milijonov dolarjev. Vsaka številka tega tednika obsega 120 strani. Svoj članek v Post začne Baldvvin z ostro be¬ sedo: “Amerikanci smo napihnjeni ba¬ hači. Mi mislimo v superlativih. Po svo¬ jem lastnem mnenju smo “superkolosa- len” narod, tako daleč nad ostalim svetom v vseh potrebah in dobrotah življenja, da se nam niti od daleč nihče ne more primerjati. Mi proizvajamo najboljše kopalnice, najbolj oboževanja vredne ženske, najveličastnejše kuhinje, največ avtomobilov, telefonov, radio itd. Nikjer ni ta samozadovoljnost bolj izrazita kot na vojaškem polju. Povprečen Amerika- nec misli, da moremo premagati ves svet in navajh za dokaz izid druge sve¬ tovne vojske. Stara misel, da more en sam Amerikanec otepsti štiri ali pet “tujcev”, težko umre. “Ali nismo zma¬ gali’’, govore ljudje na cesti. “Ameri¬ kanci so najboljši vojaki na svetu”. — S temi besedami začne Baldvvin. Potem pa odločno pove, da Amerikanci nikakor niso najboljši vojaki in to v marsikate¬ rem oziru. Podrobno našteje, katere so bile ameriške vojaške napake v zadnji vojni. On misli, da so bili kot vojaki USA sc je že vsa obdala z mrežo ra¬ darskih sistemov proti katerikoli voj¬ ni nevarnosti iz zraka ali z morja. Naj¬ bolj so zavarovani industrijski centri, zlasti pa ameriško kanadska meja, ker imajo sovjeti čez severni tečaj po zraku najbližjo pot do USA. 28 ameriških senatorjev je poslalo Trumanu, spomenico v kateri ga pozi¬ vajo, naj USA začne s splošno propa¬ gandno ofenzivo proti ZSSR. Senator Lucas, eden od štirih glavnih Truma¬ novih svetovalcev je izjavil, da bo USA v slučaju, če ZSSR napade katero koli cižavo atlantskega pakta, “neusmiljeno zasula ZSSR z atomskimi bombami.” Bivši nov.ycrški župan 0‘Dewyer, je bil imenovan za ameriškega veleposla¬ nika v Meksiko. Medvojni poveljnik ameriške osme zračne armade general Doolittle je izja¬ vil, da se “USA in ZSSR že' nahajata v vojni ter bo prišlo verjetno kmalu do na¬ slednjega koraka, ko se bosta obe spo¬ padli tudi, z atomskimi bombami.” Do¬ besedno je dejal: “Prva faza je bila mrzla vojna med USA in ZSSR, ki je vodila do druge stopnje, do vojne na Koreji. Tretje razdobje' bo splošno obra¬ čunavanje- z atomskimi bombami, četrto pa okupacija.” Po njegovem mnenju se je še mogoče ogniti tretji fazi, kar se bo zgodilo le, če bo USA uspelo rešiti korejsko vprašanje. V USA so zaprli osmega atomskega špijona Mortona Sobella, ki je pred are¬ tacijo zbežal v Meksiko, od koder so ga oblasti vrnile Amerikancem. V VARNOSTNEM SVETU je na četrtkovem zasedanju, kubanski delegat postavil Maliku naslednji dve vprašanji: 1. Če sovjetska vlada trdi, da je VS ile¬ galen, ker v njem ne sedi kom. kitajski delegat, zakaj potem Malik predseduje ‘ilegalnemu’ VS? in 2. Listina ZN po¬ sebej ukazuje, da se vsi stalni člani VS udeležuje vseh sej VS. Zakaj je bil Malik torej odsoten polnih 6 mesecev? Na obe vprašanji Malik ni ničesar odgo¬ voril in je enostavno zaključil sejo. V Washingtonu so se začeli razgovori med ameriškimi, britanskimi in kanad¬ skimi admirali za izdelavo načrta o skupnem sodelovanju vseh treh morna¬ ric v slučaju vojne. kom ladijskega izžarevanja atomskih bomb. Radiologi proučujejo metode cep¬ ljenja prebivalstva proti radijskim žar¬ kom, ki jih bodo izvrševali na isti način, kakor navadno cepljenje proti boleznim. k BRAZILIJA: Brazilski pravosodni minister Fortes je objavil, da bodo obla¬ sti pričele s splošno čistko komunistič¬ nih elementov v državi zaradi volivnih proglasov, v katerih pozivajo na upor proti vladi. Oblasti so že zaplenile še e- dini kom. list “Imprensa Popular”. Kom. stranka je v Braziliji prepoveda¬ na že od 1- 1948. k ANGLIJA: Duff Cooper, bivši vojni min. je v nekem govoru izjavil, najza- vezniki takoj prično z uporabo atomske bombe proti ZSSR sami, ako “bi se ma¬ la banda ljudi, ki je vojno na Koreji pri¬ čela, ne hotela sprijazniti z mislijo, da je treba spopadu narediti konec”. Upo¬ raba atomske bombe po Cooperju ni u- repo je odobrila kredit 18 milijonov niark zah. nemški vladi v svrho nadalj- nih znanstvenih raziskovanj. Amer. oblasti so izpustile iz zapora 8 nekdanjih vodilnih osebnosti III. Rei¬ cha, med njimi bivše, vojne zločince po¬ ljedelskega ministra Darreja tiskovne¬ ga šefa Dietricha in gen. lajtnanta Leh- manna. Adenauer je v izjavah novinarjem zahteval, naj bi zav. poslali nekaj divi¬ zij več na nemško ozemlje, s čemer bi se preprečila druga Koreja; na to nje¬ govo misel pa doslej zavezniki niso še povoljno odgovorili. V drugi izjavi pa je Adenauer popolnoma spremenil svoje stališče do nemške oborožitve, ter je zahteval takojšnjo oborožitev vsaj 250.000 mož, ki naj bi bili na eni strani varstvo zah. Nemcev pred vzhodno poli¬ cijo, na drugi strani pa vzpodbuda vsem narodom na železno zaveso pri njih pre- bujevalni akciji proti komunističnim ti¬ ranijam. Ta nemška vojska, katere obo- mestna nad bojujočim se ozemljem na t . 0 2;tev naj bi prevzeli Amerikanci, naj Koreji, pač pa nad centrom komuniz¬ ma samim. ★ FRANCIJA: De Gaulle je izjavil, da je takoj pripravljen ponovno prevzeti breme vodstva države nase in na svoje gibanje, poudarjajoč, da se morajo Francozi v bodočnosti zanesti na lastno življenjsko sposobnost. k BELGIJA: Kat. poslanec Joseph Pho- lien je sestavil novo belgijsko vlado, iz samih pripadnikov kat. stranke. Neznana storilca ste ubila predsedni¬ ka belgijske KP Julijana Lahaut-ta; KP je pozvala delavce, naj nasilno smrt kom. prvaka maščujejo, vlada pa je atentat kot umor obsodila in ga odločno zavrnila kot sredstvo za uničenje ide¬ je, katere večina belgijskega ljudstva ne odobrava. k NORVEŠKA in DANSKA pripravlja¬ ta po pisanju “Rdeče zvezde” vojno pro¬ ti ZSSR s pomočjo materiala, ki ga jima pošiljajo USA. “Javna tajnost je,” trdi “Rdeča zvezda”, “da temeljito utrjuje¬ jo Bornhclm in Amagarske otoke in da ista velja za ves srednji in severni pre¬ del obeh držav.” ★ NEMČIJA;; 600 komunistov je na¬ padlo zapore v Dortmundu z namenom, da osvobode nekatere priprte mladinske pripadnike KP; policija je bila napadu kos ter je vse napadalce popisala, pri- ra biti tudi kvaliteta najboljša. “Kvan¬ titeta brez kvalitete bi mogla biti ka¬ tastrofalna.” Kadar mislimo na ameriško baharijo, le nt' pozabimo, da so bahači povsod po svetu. Ali jih med nami ni? Na drugi strani pa najdete povsod trezne ljudi, ki bahanje in smešno samoljublje obso¬ jajo. Ob začetnih neuspehih Amerikancev pa ni treba misliti, da se Zedinjenih držav prijema kako malodušje. Vsi čuti¬ jo, da so bile napravljene velike napake na strani diplomatov in na strani voja¬ ške uprave, toda vsak je prepričan, da bodo začetni neuspehi pozabljeni ob končnih uspehih. Če berete v listih, da nekateri ljudje v USA kopičijo hrano in drugo blago, ni treba misliti na kako splošno paniko. Nekaj ljudi povsod iz¬ gubi glavo v malo bolj nevarnih časih, pa se bodo že pomirili. Mnogo ljudi po širnem svetu ni mis¬ lilo, da bodo Zedinjene države priskoči¬ le Južni Koreji na pomoč. Zdi, da je bi¬ lo to mnenje tako splošno, da so tudi So¬ vjeti s tem računali. Prav mnogo Ame¬ rikancev samih je bilo mnenja, da bo od¬ govor na napad severnih Korejcev kup papirnatih protestov, kakor smo jih bi¬ li vajeni ob kršitvah dogovorov od stra¬ ni Sovjetov in njihovih satelitov. Dr¬ žavo za državo so pobasali ruski komu¬ nisti in nikdar ni sledilo kako odločno dejanje. Posebno Achesonove izjave o Formozi malo pred 25. junijem, so ka¬ zale, da bo Amerika požrla tudi to iz¬ bi bila podrejena nemški vladi in kot zadnji kontroli zav. poveljstvu, ta voj¬ ska naj bi bila sestavljena po možnosti iz samih prostovoljcev. — Adenauerjev predlog je bil v USA dokaj prijazno sprejet in tudi Angleži so svoje dose¬ danje doklonilno stališče do oborožit¬ ve omilili. k GRČIJA: Venizslos, prvak lib. stran¬ ke je sestavil novo vlado. Po mnenju Tsaldarisa, prvaka ljudske stranke, naj bi v izpopolnjeno, vlado stopili tudi nje¬ govi pripadniki, predsednik pa naj bi bil gen. Papagos, dosedanji in bodoči na¬ čelnik gl. stana. k ARABSKA LIGA: Politična komisija Arabske lige je na svojem zasedanju v Aleksandriji sklenila, da bo ostala v ko¬ rejskem in drugih ev. sporih nevtralna in da jo bodo pri vseh akcijah vodili ša mo interesi arabskih držav. Od zavezni¬ kov pa zahtevajo: oborožitev za utrdi¬ tev varnosti, odhod Angležev iz Sueza ter pravično ureditev palestinskega vprašanja. k SOMALIJA: Pri spopadih med laški¬ mi oblastmi, katerim je uprava Somali¬ je zaupana za bodočih 10 let, ter doma¬ čini je bilo 200 ljudi pobitih. boljši Nemci, Rusi in Japonci. Tudi ge- zivanje. Zakaj so se torej Zedinjene države ven d ar-le odločile za pomoč juž¬ ni Koreji? Razlog je, ker bi sicer izgu-- bila Amerika zadnje zaupanje povsod, tudi v Evropi. Da ohrani nekaj zaupa¬ nja, je ugriznila v kislo jabolko. Diplo¬ matski poročevalec N. Y. Times a Ja¬ mes Reston ugotavlja 2. julija, da niti Angleži niso verjeli,, da bi Zedinjene države držale svoje obljube. Zato je bi- nerali so bili boljši nemški in japonski. Prav tako ni bila na višku ameriška o- borožitev. Nemški tanki so bili boljši kot amerikanski in ruski spet boljši kot nemški. Pisateljevo mnenjei je, da je A- rnerika zmagala s kvantiteto, ne pa s kvaliteto. Svoj članek končava z misli¬ jo, da se Amerika ne sme zanašati sa¬ mo na masovno produkcijo, ampak mo¬ le, pravi, vprašanje “dobre vere”, ki je Ameriko dvignilo. In znana Anne 0’Ha- ra McCormick piše v N. Y. Times_u 1. julija iz Pariza, da se je tam v zadnjih mesecih širil defitizem in misel, kako ostati nevtralen v spopadu med komu¬ nizmom in njegovimi nasprotniki, ker je pač manjkalo zaupanja. To zaupanje, da je Amerika odločena za borbo s ko¬ munizmom ne samo v mrzli, ampak tudi v morebitni vroči vojni, je bilo treba u- pestaviti, kolikor je to pač mogoče. Za¬ to je morala Amerika seči po orožju v obrambo južne Koreje. To nezaupanje so gotovo Amerikanci sami povzročili s svojo politiko, ki dol¬ go ni imela nikakega jasnega cilia in je dolgo to poskušala, kako odnehati So¬ vjetom radi ljubega miru. Zlasti padec Kitajske je pomnožil to nezaupanje. Tu¬ di razni levičarji, komunistični sopotni¬ ki in koristna budala, ki so jih znali komunisti povsod dobiti na pomoč tudi na važnih odločilnih mestih v USA so množili to nezaupanje. Ves protikomunistični svet je pozdra¬ vil ameriški nastop. Zaupanje se je go¬ tovo dvignilo. Malo je to zaupanje spet padlo po neuspehih ameriških čet na Koreji. Pokazali so veliko nepripravlje¬ nost Amerike. Marsikdo vidi v tem do¬ kaz, da tudi v Evropi, kakor so razme¬ re sedaj, nihče ne bi ustavil ruskih tan¬ kov tja do Pirenejev. Vojna bi postala dolgotrajna in “osvobojevanje” Evrope bi pomenilo novo strašno uničevanje. Neki poročevalec iz Nemčije je zapisal, kako se Nemci norčujejo, da bi rusko o- okupacijo morda še prenesli, da bi pa bi. lo potem zanje le pretežko novo ame¬ riško “osvobojevanje”. Emigrantje, ki so tako zainteresira- rani na boju s komunisti, so seveda veseli,, da je Amerika prevzela veliko breme v boju s svetovnim komuniz¬ mom. Upamo, da ga bo nosila s polnim uspehom in da popravi marsikako svo¬ jo dosedanjo napako. PORAVNAJTE NAROČNINO Vedno hujši ameriški napadi na Koreji Na korejskem bojišču so v preteklem 'ted-nu Amerikanci izvojevali zmago na srednjem delu bojišča, kjer se jim je po¬ srečilo uničiti in razkropiti .eno komuni¬ stično divizijo. Komunisti so na sever¬ ni strani reke Naktong, kjer so Ameri¬ kanci zgradili močno obrambno linijo, zbraii nad 40.000 mož za napad na Tae- gu. Amerikanci so v nenadnem protina¬ padu nevarnost zavrnili ter skupno z le¬ talstvom in težkim topništvom utrdili položaj. Komunisti so imeli strahotne izgube. Na južnem delu bojišča je prišlo do manjših prask vzhodno od Chinju-a, prav tako tudi na zahodnem, medtem ko so južnokorejske čete uspešno napre¬ dovale vzdolž vzhodne obale in pomak¬ nile bojno črto severno od Pohanga. Južnokorejski oddelki so izvedli uspeš¬ no izkrcanje na otoku Tokchok, blizu pristanišča Inchona, na zahodni obali, ki je) odaljeno od Seula ok. 50 km. Prav tako so izvedli izkrcanje pri Tongyon- gu, na jugozahodnem delu polotoka in prodirajo proti severu v smeri Chinju-a. Z veletrdnjavami so Amerikanci moč¬ no bombardirali bojišče in sovražniko¬ vo zaledje. Ameriška napadalna skupina — ko¬ mando — pa se je izkrcala nekie v se¬ verni Koreji ter pognala v zrak važen železniški predor 125 km od sovjetske meje. S tem je poškodovana proga, ki veže sovjetsko Mandžurijo s severno Korejo. k Turčija, Avstralija, Nova Zelan¬ dija, Siam in Filipina so že posta¬ vile napovedano moštvo za borbo na Koreji. Britanski oddelek bo v najkraj¬ šem času odšel iz Hong Konga. Vsega skupaj bodo te države dale na razpola¬ go ZN 30.000 mož. ARGENTINA Predsednik general Peron je kot vrhovni poveljnik vseh argentinskih oboroženih sil izdal povelje, v kate¬ rem izreka vojski, mornarici in letal¬ stvu ter rezervistom vse priznanje za tako strumno izvedeno vojaško para¬ do dne 17. avgusta in revijo rezervi¬ stov dne 20. avg-usta. Predsednik paraguayske republike dr. Federico Chaves, ki se je teden dni mudil v Buenos Airesu in priso¬ stvoval vsem sanmartinskim prosla¬ vam, je bil ves čas gost predsednika republike generala Perona. Z njim je imel več sestankov in razgovorov. V govorih, ki sta jih v tem času imela predsednika obeh republik, sta pouda¬ rjala prijateljske in tesne zveze, ki obstojajo med obema državama. Dr. Chaves se je v torek z osebnim leta¬ lom generala Perona vrnil domov. Na Sanmartinske slavnosti je pri¬ šlo v Bs. Aires tudi več inozemskih delegacij. Tako so bile z močnimi de¬ legacijami zastopane naslednje drža¬ ve: Chile, Peru, Paraguav, Uruguay in Bolivia. Ostale države so na pro¬ slavah zastopale njihove diplomatske misije. Regiment Sanmartinskih grenadi¬ rjev je ob sanmartinskih slavnostih dobil iz Peruja, ‘ katerega je kot znano osvobodil General San Martin, vojaško zastavo Peruanske Legije. Predsednik general Peron je postal častni generalštabni oficir peruanske vojske. Diplomo o zadevnem imeno¬ vanju je podpisal predsednik peruan¬ ske republike, generalu Peronu jo je pa izročil šef peruanske delegacije pri sanmartinskih proslavah general Felipe de la Barra. Predsednik pe¬ ruanske republike general Odria je generalu Peronu poslal tudi kot svo¬ je darilo krasnega belca. V množici dveh milijonov ljudi, ki so 17. avgusta prisostvovali veliki vo¬ jaški paradi, je bila samo ena smrtna žrtev, pa še ta oseba je umrla zadeta od kapi. Številne rešilne postaje pa so intervenirale v sto primerih. Maria Eva Peron je v svojem ra¬ dijskem govoru omenjala, da se je za otroško nogometno prvenstvo “Evi- ta” prijavilo v vsej republiki 150.000 otrok. Istočasno je napovedala, da bo pod njenim vodstvom delujoča so¬ cialna ustanova zgradila velik, mo¬ deren otroški stadion, ki bo name¬ njen samo za otroke. Pcruanski poslanik general Anto¬ nio Luna Ferrocchio je izročil Mariji Evi Peron najvišje peruansko odliko¬ vanje, veliki križ reda “El Sol del Peru” kot priznanje za pomoč, ki jo je poslala njena socialna ustanova po potresu prizadetemu prebivalstvu v Peru. S prvim septembrom bodo stopile v veljavo nove vozne tarife na vseh železnicah. Cena vozovnicam bo nekoliko zvišana. Vsak potnik na ar¬ gentinskih železnicah bo pa od 1. septembra zavarovan za primer ne¬ sreče. Najvišja odškodnina, ki jo bo železniška uprava izplačala, je 15.000 pesov. V Humahuaca v provinci Jujuy so v sredo odkrili velik spomenik Neod¬ visnosti. Argentinsko časopisje je z vso od¬ ločnostjo zavrnilo trditve enega od adjutantov brazilskega predsednika generala Dutre, da bi se Argentina vmešavala v sedanje brazilske pred¬ sedniške volitve v korist gen. Varga- sa. Na podlagi teh poročil je tudi ge¬ neral Dutra zanikal vse tozadevne trditve svojega adjutanta in poudaril prijateljske zveze, ki obstojajo med obema državama. Živko Topalovič v Strasburgu . Živko Topalovič, predsednik jug. so¬ cialistične Strane, trenutno emigrant, se je z drugimi zastopniki narodov za že¬ lezno zaveso predstavil tajništvu Evrop¬ ske zveze v Strasbourgu ter skupno z drugimi predlagal naj bi tudi narodi za železno zaveso, katerim trenutno ni da¬ na prilika svobodno se izražati, bili za¬ stopani na posvetovanjih Evropske zve¬ ze; tako bi bilo to zlasti važno za Ju¬ goslavijo, je dejal Topalovič novinarjem, kajti s svojo politiko se je Tito odtrgal popolnoma od zahoda ter narode svo* ie države prepustil na milost in nemi¬ lost ZSSR. Topalovič je tudi dejal, da v kratkem j pričakuje napad satelitov na FLRJ, kar j sklepa po vseh vojaških pripravah v I Bolgariji, Madžarski in Romuniji. Buenos Aires, 24.VIII.1950 - Ano del Libertador General San Martin SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. ^Ilovice iz Finžgar s kadilnico pred Titom. V letošnji majski številki “Nove po¬ ti”, listu, ki ga izdajajo oni kat. duhov¬ niki, ki podpirajo kom. OF. in sed. kom. režim je Finžgar objavil daljši članek pod naslovom "Skrivnost usode” ter v njem med drugim pravi naslednje: “Ko so se rezletele prve bombe nad Beogradom, smo upravičeno trepetali, zlasti Slovenci, ker so nam tam na rus¬ kih pustah že stavili barake za popolno izselitev in pogin... In glejte usodo! Med vojaki, ki so pribežali z vojske, m med drugimi, ki so se umaknili pred so¬ vražnim vdorom v gozde... se je prika¬ zal kmečki sin Josip Broz. Brez cere¬ monij so ga vsi zaželeli in izvolili za svojega voditelja... Poslej je mogel e- dinole gozd postaviti zoper tujčev vdor odločno afirmacijo, da je ta zemlja na ~ ša, da je nikomur ne damo, rajši pogi¬ nemo. Iz teh razkropljenih čet je po Ti¬ tu zrastla narodna vojska, ki so jo pri¬ znali vsi zavezniki- Z vso modrostjo in razumnostjo spreumejmo, kaj je vse sedanje delo, da- vsi napori, stiske in tudi nevšečnosti, ki nas še tarejo, niso nič drugega kakor nadaljevanje osvobodilne borbe, ki jo bo, tako smo prepričani, izvojeval do resnič¬ ne in pravične svobode po skrivnostni u- sodi določeni kmečki sin — maršal Ti¬ to. ..” Mož, ki tako visoko dviga kadilnico pred sedanje komunistično veličanstvo doma, pri njem pač ne more biti v ne¬ milosti, kakor so marca meseca pisali v svobodnem svetu nekateri listi, kakor “La Cr 0 ix du Dimanche”, ki je ob obja¬ vi prevoda Finžgarjevih Stricev dne 12. marca t. 1. poročal, da so ga zapr¬ li. Za tem listom je isto novico ponatis¬ nila maja meseca tudi kanadska revija “Le Bulletin des Agricolteurs”, ki je pravtako objavila v Kolednikovem pre¬ vodu Finžgarjeve “Strice”. O aretaciji Finžgarjevi so nato poročali tudi neka¬ teri ameriški listi in po njih smo to no¬ vico povzeli tudi mi v prepričanju, da je Finžgar, ki bo 9. februarja pri-hod- njega leta star 80 let, sprevidel končno svojo zmoto in popravil to, kar je po¬ praviti še mogel. To namreč ne bi bilo pri Finžgarju nič čudnega, ker je pred leti glede svojih političnih sodb poseb¬ no, kar se tiče pok. Korošca, sam priz¬ nal, da jih je moral vedno popraviti, ker je imel prav Dr. Korošec, ne pa on. Tokrat pa trmasto vstraja še nadalje pri komunistih in jim kot osemdesetlet¬ nik še nadalje prepeva hvalnice, med¬ tem, ko narod trpi tako kot še nikdar v svoji zgodovini trpel ni. Umrli so: Srečko Košir v Gorjah pri Bledu, Anton Krvine iz Lotrovca pri Logatcu, utonil v Jezeru, Jožef Kardi¬ nal', prof. verouka v p. častni kanonik lavant. kapitlja in biv. župni upravitelj v Celju, Martin Tomc v Ljb., Matilda Ambrož, v Ljb., Rudolf Vudler, šolski Upravitelj v p. v. Žalcu, Alojzij Koro¬ šec v Celju, Franc Mandelj v Ljb., s sodnika Miška Kranjca še izvoljeni v odbor: podpredsednik France Bevk, v tričlansko tajništvo Milan Šega, Ivan Petrč in Peter Levec, blagajnik France Vodnik, gospodar Mira Pucova, odbor¬ niki: Ivo Minatti, Tone Seliškar, Anton Ingolič Josip Ribičič, Cene Vipotnik in Drago Šega. Nadzorni odbor: Fran Al¬ breht, Jože Pahor in Jože Udovič, v častnem razsodišču pa so: dr. Vladimir Bartol, dr. Makso Šnuderl in dr. An¬ ton Slodnjak. V Ljubljani je bila proslava 50. letni¬ ce ustanovitve tamošnje gluhonemnice na Zaloški cesti. Postavil jo je deželni odbor, največ ustanovnih sredstev za¬ njo vse svoje premoženje vredno nad 53.000 goldinarjev — je pa zapustil za postavitev takega zavoda Ignacij Hol- zapfel, ki je kot dekan umrl 1. 1868 v Ribnici. Bil je tudi pisnik in je svoje pesmi objavljal v “Kranjski Čbelici” in “Zgodnji Danici”. V Ljubljani so imele Ofarke obči pri priči napisati pismeno opravičilo in navesti tehten razlog za neudeležbo. Udeležba na občnem zboru je bila za¬ to seveda visoka, ker so nanj prišle tu¬ di skoro vse tiste ženske, ki so se prej že opravičile, da ne bodo mogle priti. Zato pa na občnem zboru ni bilo “po¬ trebne sproščenosti in se diskusija sploh ni razvila”. Še “bolj so se pa postavile” ofarke v 19. rejonu, ki so pred očbčinim zborom kar javno govorile po okraju, da one žene, ki ne bodo prišle na volit¬ ve, ne bodo dobivale'več živilskih na¬ kaznic. Zaradi takega postopanja je seveda završalo med ženskim svetom. Komuni¬ stični tisk je zato takoj pohitel in obja¬ vil, “da tak način agitacije ruši ugled organizacije in deluje odbijajoče “in da to" nima ničesar skupnega z linijo kom. partije in OF, ki neprestano pou¬ darjata prav nasprotno, t. j. čim večje in neprestano razširjevanje demokra- j cije ter, strogo načelo prostovoljnosti j zbor za rajon Bežigrad — šiška. Ko so j pri vsem delu političnih organizacij”.-— raznašale vabila za občni zbor, so vsako j Pri teh besedah si trpeči narod doma člarico že vnaprej opozorile, da mora ; pač drugega ni mogel misliti, kakor da takoj izjaviti, če bo prišla na občni zbor I je znova zaječal; Gorje tistim, kate- ali ne. V primeru da se občnega zbora j re poučujejo o demokraciji in jim od- Slovenci v Argentini Muvnos Aims Asumpta Bahovec v Škofji Loki. Jože- fina Semenič, roj. Svetlin v Ljb., Zofija Kralj, vdova po zadružnem tajniku v Ljb., Alojzij Stupar na Homcu, Anica Šnajder v Ljb.. Franc Rijavec, letalski poročnik, Ivan Trabus v Mariboru, Sreč¬ ko Dolinšek v Velesovem pri Kranju, Vinko Sedminek pri Sv, Marjeti niže Ptuja, Ivo Lukič, biv. trgovec v Ljb., Francka Kristan v Ljb., Karla Hitti, roj. Windisch v Ljb., Rozalija Bezlaj v Ljb., Alojzij Kobal, dijak iz Vuzenic utonil V Dravi, Janez Grahek iz Petrove vasi pri Črnomlju, Martin Gorišek, mestni zidarski mojster v Brežicah, Josip Kle¬ pec, geometer v Ljb., Jožef Darovec iz Straže, Edvard Sever, zobotehnik iz Ljb., Janez Grahek v Petrovi vasi, Mari¬ ja Korenčan na Jesenicah, Danica Lo¬ gar v Domžalah, Marija Razpergar v Hotemažu pri Radečah pri Zid. mostu, Marija Wernig, vdova po strojevodji v Ljb., Ivana Karmel — Kavčič, roj. Lo¬ gar v Lib. Roman Huber se kot miner . , . . , , , .... .’ ’ _ . . .... , . ne bi mogla udeležiti, le morala vsaka I merjajo svobodo - komunisti! ponesrečil pri slapu Savica m Viktori- j ja Jurak v Rajhenburgu. V Ljubljani so na Marmontovi ulici J odprli metalurški institut, ki je kot pe- ! dagoška ustanova določena za vse repu- bublike v državi. Urad za cene v Ljubljani je določil nov cenik za dela krojačev in šivilj. Po tem ceniku krojači v I. kategoriji lahko računajo za moško obleko 1320 din, v II. kat. pa 990 din. Šivilje lahko računajo n. pr. za kostim 960 din. V okrajih Trebnje, Črnomelj in Novo mesto so do 150 mobiliziranih voznikov prišlo na vožnjo lesa iz gozdov samo trije, gozdnih delavcev je pa bilo zapo¬ slenih kakih 71%. Tako seveda dolenj¬ ski “gozdni bazen” ni izpolnil polletne¬ ga plana ter je nad krajevne funkcio¬ narje prihitrel rohnet iz Ljubljane neki Voljč, ki je sedaj minister. Litijska delavsko nameščenska za¬ druga je dobila iz Ljubljane 140 pla-, ščev in 350 zračnic za kolesa. Odpoši- ljatelju v Ljubljani je javila svoj ban¬ čni račun, da dvigne potrebni zne¬ sek. S tem se je pa seveda vsa stvar za¬ pletla, ker računa ni bilo nikjer. Na ko¬ garkoli se je zadruga obrnila, ji je od¬ govarjal, “da se njih ta stvar ne tiče”. In zaradi take vestnosti pod kom. upra¬ vo so kolesarji v Litiji morala čakati na plašče in zračnice za kolesa več me¬ secev. Med triglavskimi visokogorskimi gre¬ beni so na planoti, kjer ležijo Triglav¬ ska jezera začeli urejevati Triglavski narodni park. V Ljubljani je v založbi Mladinske knjige” izšla tretja slovenska izdaja Dickensovega romana “Oliver Twist”. Prevod romana je Župančič sam še po¬ pravil pred smrtjo. Na Bienalu v Benetkah sta od slov. slikarjev s svojimi deli zastopana samo Peter Lubarda in Anton Gojmir Kos. Na zadnjem občnem zboru Društva slovenskih pisateljev so bili poleg pred- . Redno izdajanje lista je odvisno od rednega plačevanja naročnine! Ali si tudi ti med onimi, ki so z njo v zaostanku? Če je še nisi plačal, stori to takoj in ne odlašaj iz mese¬ ca v mesec. Vsem onim, ki naročni¬ ne niso plačali niti še za lansko le¬ to, smo nadalnje pošiljanje lista ustavili. UPRAVA SVOBODNE SLOVENIJE VEČJA SKUPINA SLOVENCEV NA PREHODU V CHILE V BUENOS AIRESU V ponedeljek, 21. avgusta, je prispela v Buenos Aires francoska ladja “Cam- pana” in je na stroške IRO pripeljala sem 412 beguncev raznih narodnosti. Od teh jih je iz Italije 96, iz Avstrije 212, ostali pa so iz Francije. Slednji so vsi Španci. Vsi ti emigrantje ne bodo ostali v Argentini, ampak potujejo v glavnem dalje v Chile. Argentinske oblasti so jim dale na razpolago imigrantski hotel v pristanišču, kjer stanujejo in imajo v njem tudi hrano. V hotelu bodo ostali tako dolgo, dokler jih IRO ne bo z le¬ tali prepeljala v Chile, kamor jih po tej poti odpotuje dnevno 70—80. V tej begunski skupini je tudi precej Slovencev. Kolikor smo mogli dosedaj ugotoviti njihova imena, jih sporočamo znancem in prijateljem. V imigrant¬ skem hotelu so še: Jose Rogan iz Mur¬ ske Sobote, Franc in Marta Zobec iz št. Vida nad Ljubljano, Vinko Perkovič iz Rogatca, Vinko, Herta in Hugo Horvat iz Maribora, Tomo, Roza st. in Roza ml. Špur iz Murske Sobote, Franc in Julka Šuligoj iz Gorice, Jože, st., Jože ml., Milka, Inge, Helga Radič iz Mari¬ bora. V Chile pa so že odpotovali: Jože in Viktorija Klemenčič, družina Lenarc iz Kotoribe, družina Filipič, družina Breš¬ čak iz Kanala. Lovrenc z gospo in hčer¬ ko Majolko z Bleda. Zastopniku Društva Slovencev, ki jih je v imigrantskem hotelu obiskal, so iz¬ razili željo, da bi jih znanci in prijate¬ lji obiskali v soboto, 26 in v nedeljo 27. avgusta, ker bodo v ponedeljek 28. av¬ gusta že odpotovali v Chile. Vse rojake, ki so se -na prehodu v Chile izkrcali na svobodnih argentinskih tleh in se ustavili v Buenos Airesu, pri¬ srčno pozdravljamo z željo, da bi čim lepše preživeli vse dni med nami v ve¬ liki argentinski prestolnici in da bi s seboj na svoje nove domove odnesli čim lepše spomine na nas, ki v Argentini ži¬ vimo že svobodno in mirno življenje in si v njej gradimo lepšo bodočnost. Mendoza že spet se oglašamo, da nadomestimo zamujeno.. Zato moramo seči malo na¬ zaj v kroniko naših mendoških dogod¬ kov. Nikakor ne smemo iti mimo 25. juni¬ ja, ko smo praznovali spominski dan na vse naše brate, ki so pred petimi leti umrli mučeniške smrti pod izdajalskimi komunističnimi krvniki v domovini. S proslavo smo se bili zakasnili, ker smo bili brez lastnega dušnega pastirja. Po prihodu g kaplana Malenška smo pa imedi v nedeljo, 25. junija našo skupno slovensko mašo za rajne s pridigo in obrednimi molitvami, h katerim je zbor zapel dve žalostinki. Popoldne smo se zbrali po litanijah v dvorani kolegija sv. Jožefa pri maristih k žalni spomin¬ ski prireditvi. Izza okusno prirejenega odra, ki so ga pod vodstvom g. R. Hir- scheggerja pripravili naši fantje,, je iz daljave kot spominski sen zadonela “ti¬ če, mati, bratje in sestre...” Sledila je zborna recitacija odlomka Vetrinje iz Kalinove Črne. maše, nato spominski govor g. Malenška in zopet recitacija Mrtvaški sprevod iz Črne maše. Kome¬ moracijo je zaključil zbor s tolažilno Foersterjevo “Ne plakajte”. V nedeljo, 16. julija, na praznik Kar- melske Matere božje je naš zbor pel pri latinski maši ob priliki žegnanja in bir- movanja v farni cerkvi v Villa Jovita, na zgornjem koncu naše Mendoze. Pe¬ tje V cerkvi je prenašalo po fari pet ve¬ likih zvočnikov, ki jih ima nameščene tamešnji župnik, velik prijatelj Sloven¬ cev, p. Antonio, na svojem mladinskem zavetišču reda Don Orione. Župnik je bil našega gostovanja nad vse vesel in je petje tako vsem ugajalo, da ni prej odnehal, dokler nismo po zvočnikih fa¬ ranom za obed zapeli še treh naših do¬ morodnih pesmi. Župnik p. Antonio nam je res zelo na¬ klonjen. Tako je fantovskemu odseku odstopil prostore, da hodijo fantje tja lahko igrat namizni tenis. Mizo so si v ta namen fantje napravili sami iz last¬ nih sredstev. Zbmajo se' pa tudi na red¬ ne sestanke prosvetne in vzgojne vsebi¬ ne. V juliju so napravili tudi skupen iz¬ let v Santa Rosa. Obiskali so g. župni¬ ka Tomažiča in bili .pri njegovi maši Kljub začetnim težavam je opaziti, da domačini že cenijo požrtvovalno delav¬ nost novodošlega župnika, našega roja¬ ka. Naše fante so kot njegove rojake povsod lepo sprejemali, gostili in pova¬ bili na ponovni obisk. Slovenska skupina v Mendozi se bo njihovemu povabilu odzvala v vse večji meri. Na narodni praznik sv. Roze Li- manske, ko se takorekoč vsa mendoš- ka provinca zbere na romanje v Santa Rosa z guvernerjem na čelu k škofovi maši in verskim slavnostim, bo naš pev¬ ski zbor pel tamkaj pri pontifikalni ma¬ ši. Sploh si mendoški Slovenci utrjujemo ugled med domačini v veliki meri s tem, kar smo poleg delavnih rok še rešili iz domovine: z verskim življenjem in pe¬ tjem. Tako bomo tudi prihodnjo nede¬ ljo peli pri pontifikalni maši v mendoš¬ ki farni cerkvi Srca Marijinega, kjer je tudi redovni predstojnik že naš velik prijatelj. Imeli bodo velike svečanosti v čast svetniškemu p. Antonu Mariji Cla- retu. Pa še eno veselo novico moramo spo¬ ročiti, da bomo v kratkem Slovenci v Mendozi dobili “mendoške Brezje”. Ko je predstojnik reda Sinov Srca Mariji¬ nega povabil naše pevce, da so mu peli V romarski cerkvici Lurške Matere bo¬ žje na El Challao za velikim mestnim parkom, sta se kraj in cerkvica, ki je po- stavljana na majhno vzpetino med gruš¬ čem in bodečimi kaktusi in je že vsa ob¬ ložena z zahvalnimi ploščicami ter napi¬ si, namah vsem tako priljubila, da smo se odločili izbrati to mično cerkvico za našo božjo pot. V obnovitev naše posve¬ titve Srcu Marijinemu bomo v bližnji bodočnosti spomladi šli na skupno roma¬ nje na El Challao. Nesli bomo brezjan- (Nadaljevanje na 4. strani) HUGO WAST 6 6 0 DRUGI DEL IVANE TABOR. — POSLOVENJENO S PISATELJEVIM DOVOLJENJEM. 33 Prvo poglavje. “Tisoč zelenih vrat.” In dogodile so se stvari, katerih naj¬ starejši ljudje, tudi takšni, ki so ime¬ li čez sto let, niso še videli. Na pomlad so setve lana in žita v provinci Buenos 'Aires in Santa Fe ob¬ ljubljale izredno bogato žetev. Dve veliki tvrdki, ki sta vzeli v za¬ kup vso argentinsko žetev, sta bili za¬ dovoljni in sta računali z milijonskimi dohodki v “marksih.” Ti dve veliki tvrdki sta bili: podjetje gospe Hilde Kohen Silbermanove. pred¬ sednice republike, ki pa kljub temu ni i prenehala s svojimi posrečenimi privat- j nimi kupčijskimi zadevami, druga pa tvrdka bratov z imenom “Tri rože”, ki ■ so začeli sicer kot trije bratje, zdaj pa ! so narasti na osem ter se razšli na j vse strani kot po vojaškem načrtu, da I osvoje žito raznih držav, toda svoj glav- I ni sedež so imeli v Buenos Airesu, naj- j bolj svobodnem in srečnem mestu na I zemlji. Nenadoma pa se je pojavila listna uš, ki se jer čudovito širila in pokrila polja, j Zjutraj so se pokazale rdeče lise na tleh, proti večeru je bilo tam že na mi¬ lijone in milijarde ličink in metuljčkov, ki so še pred sončnim zahodom požrli vsa zrna. V eni sami noči so lanova polja in žitna klasja ostala prazna, ne da bi nji¬ hovi listi izgubili kaj na bohotnosti. Gospa Hilda in osem bratov tvrdke “Tri rože” so raztrgali svoja oblačila in izbruhnili v tarnajoči jok. Pa nista bili ti tvrdki najbolj udarjeni, čeprav sta že vnaprej kupili in si zaarali trideset mi¬ lijonov ton, kajti zanje nista dali še ni¬ ti enega “panchosierra” vnaprej in tudi vztrajata v tem, da nista nič dolžni pla¬ čati zdaj, kajti izgovorjeni sta bili s plačanjem, ko bo blago v skladiščih. Nasprotno pa je bilo milijon polje- deljcev pahnjenih v najhujšo bedo in še zadolženih do ušes. V drugih 19 argentinskih provincah 1 — tedaj ni bilo že davno več državnih teritorijev — je huda suša uničila ves pridelek in strašne jate kobilic so iz¬ glodale drevesa do debla. Bila jih je ta¬ ko velika množina, da so vetrovi odna¬ šali neizmerne plahte kobilic na najod- dajjenejša južna morja, kjer so ribiči tjulnov našli z njimi pokrite morske površine celo na vodah okrog Rtiča Pe¬ či. Vodnjaki in kapnice so usahnili. Re¬ ke, skoraj posušene, so bile nečiste in polne gnilobe in blata, krvave barve, kakor, da bi tretji angel iz Apokalipse izlil svojo čašo v izvire voda. živina je blaznela od žeje, prerivala se v suhih koritih potokov ali na brego¬ vih okrvavljenih blatnih rek in poginja¬ la v milijonih, medtem ko so se jate jastrebov, kričečih in smrdečih, gomilja- le od vseh strani nad to ogromno mrho¬ vino. Ljudje so se iz vasi izseljevali v množicah in cele skupine so umirale na dolgih poteh, z rokami razpraskanimi j in z ustmi, polnimi suhega bilja; v me- ! stih pa so ubožni umirali kar na prago¬ vih palač. Podobne nesreče so zadele tudi d^uge države in narode. Kraljestvo Chile je bilo razrušno po potresih in viharjih; I zdelo se je, da gore beže in se nebo od¬ pira kot črna knjiga. V Braziliji so u- ničevali življenje požari neizmernih go¬ zdov in je veter razširjal žar daleč na¬ okoli, da ni bilo mogoče prenašati vro¬ čine. V Združenih državah je grozna suša do korenin izžgala polja in njive in blazni vrtinci prahu so pokrili vso deželo. Ljudje, kakor živali so se zatekali v podzemeljske jame, da ne bi poginili od pomanjkanja zraka, kakor se jih je za¬ dušilo toliko in toliko tisočev in milijo¬ nov. Oče Placid, ki je skrit kot črv v sta¬ rih stenah davnega samostana ostal živ po božji milosti, je na svoj način našteval ir razlagal te nezaslišane nadloge. Ne¬ kega dne je rekel: “Pet od sedmih apokaliptičnih ange¬ lov je izlilo svoje čaše nad svetom. ; Manjkata samo še dva...” Bil pa je trenutek oddiha v katastro¬ fi in tedaj se je dvignil mogočni glas “Angelskega pastirja” iz njegove zad¬ nje enciklike, v kateri je pozival vse na¬ rode k pokori. Zelo verjetno je, da so te nadloge tis¬ te, ki jih je oznanjala Apokalipsa. Na vsak način pa niso drugo, kakor “zače¬ tek vseh bolečin” — initium dolorum. Bog kaznuje ljudi na tem svetu, na katerem je vsak čas kratek, da bi se spokorili zaradi strahotnih grehov, ki jih zagrešajo, zlasti grehov maltuzia- nizma in satanizma. Kazen pošilja z na¬ menom, da bi mu ne bilo treba kaznova¬ ti teh ljudi v večnosti, kjer bolečina že nima več zaslug in kjer ni več prosto¬ ra za popolno kesanje. Papeževa beseda je bila sprejeta z je¬ zo in posmehom od večine ljudi, ki so raje odpadli od Boga, kakor pa da bi delali pokoro. Zato se je izpolnila bo¬ žja prerokba; “In kleli dobo Boga v ne¬ besih zaradi svojih bolečin in svojih ran. ne bodo pa se kesali svojih de¬ janj.” “Samo pet angelov je obrnilo svoje čaše,” je zopet govoril s seboj oče Pla¬ cid, ko je videl, da nadloge pojenjujejo in ljudje zopet prehajajo v blagostanje, pozabljajoč znova pretekle nesreče, “še vedno manjkata dve! Ne bodo se zakas¬ nile!” Chilske nesreče so povzročile, da je njen kralj pozabil na to, kar je v svo¬ jem govoru ljudstvu imenoval “narav¬ ne težnje svojega naroda”. Imel je tedaj dovelj z obnavljanjem mest, razvalje- nih po potresih. Na drugi strani Andov so bili srečni zaradi te njegove pozabe, o kateri so mislili, da bo večna. Majhna straža je zopet zaspala in postalo je smešno go¬ voriti o vojskah v Južni Ameriki, pri¬ hodnji celini večnega miru. Tovarne o- rožja in topov so spremenili zopet v ki¬ nematografske delavnice ali v ogrom¬ ne dvorane za ljudske veselice. Mladina je veselo zapuščala kasarne in se povračala v nočne kabarete; znova so napolnjevale srca domorodcev iz le¬ ta 1995 zadeve z raznimi odbori in klu¬ bi. In vprašanja kakor: Kdo bo predsed¬ nik? Kda senator? Kdo poslanec in mestni odbornik ? Toda občutljivo srce gospe Hilde, državne predsednice, se je začelo vzne¬ mirjati nad drugo zadevščino: zanimala jo je tista stvar, o kateri so govorili vsi časopisi in se je imenovala "drama ši¬ vilj", Zadnjih sto let je vsem stanovskim Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 24.VIII.1950 - Ano del Libertador General San Martin SLOVENCI Venezuela Marjetka, Matija, Miha in Marjanca Ilija pošiljajo iz Venezuele lepe pozdra¬ ve vsem sošolcem in prijateljem iz špi¬ talskega taborišča, posebno lepe pozdra¬ ve in voščila nepozabnim gg. katehetom in gdč. učiteljicam! Avstrija Slovenci se' razhajajo v svet. Iz spittalskega taborišča je v zadnjem času odšlo zopet več transportov z be¬ gunci v USA, Kanado in Avstralijo. Med njimi je bilo tudi več Slovencev. V USA so odpotovali: Dne 19. julija: Ludvik Burger, Aloj¬ zij, Marija, Alojzija, in Justi Gvajnar ter Ivana Jenko; Dne 28. julija: Štefan, Cecilija in Ma¬ rija Celec; (Nadaljevanje s 3. strani) sko Marijo v procesiji do cerkvice, kjer jo bomo za stalno namestili. Fantje in dekleta za to priliko že pripravljajo na¬ rodne noše. Tudi rojake iz drugih kra¬ jev Argentine bi takrat radi povabili. Se bomo, že še pravočasno oglasili. Bariloche V soboto 5. in nedeljo 6 t. m. je Club Andino Bariloche izvedel drugi del klub¬ skega prvenstva, za leto 1950. in to tek¬ me v alpski kombinaciji. Pri tekmah je sodelovalo nad 60 tekmovalcev, ki so bi¬ li razdeljeni v več kategorij. Najzanimi¬ vejša je bila vsekakor borba med tek¬ movalci kategorije “Especial” v kateri organizacijam uspelo, da so si zboljšale svoj socialni položaj, samo šivilje so bi¬ le vedno in vedno pozabljene. Ker niso delale v fabriških delavnicah, temveč doma v svojih sobicah, se niso ■ udeleže¬ vale štrajkov, kajti večinoma so bile ubožne ženske, ustrahovane po svoji be¬ di; ker je bila njihova drama notranja in skrita, so jim tisti, ki so kupčevali z njihovim delom — črnci — ponujali na¬ ravnost zločinske cene. Tako majhne so bile. Pozimi ali poleti, bolne ali zdrave so morale ždeti sključene nad svojim delom, osemnajst pa tudi dvajset ur na dan za vboguvpijoče plačilo, ki so jim ga še odtrgavali s tisoči izgovorov. Argentina je bila ena izmed malošte¬ vilnih svobodnih držav na svetu; to se pravi: tu se je vladalo še vedno po za¬ konih, katere so odobrili predstavniki naroda. Kakor tudi' je bila krivica grozotna, ki se je godila tem šiviljam, se ni mogla popraviti, dokler ni bil sprejet ustreza¬ joč zakon. Nekoč, že pred leti so se spomnili tihih skromnih šivilj in pred¬ lagali, naj bi jim črnci plačali človeški zaslužek. O naivni postavodajalci, ki so mislili, da so rešili problem in so mirno zaspali to noč! Takoj so izkoriščevalci ženskih del našli način, da so znova obšli zakon: primorali so šivilje, da so podpisale po¬ narejene pobotnice za vsote katerih ni¬ so prejele, s katerimi pa so črnci lahko P O SVETU Dne 2. avgusta: Ivan, Marija st. in Marija ml. Bambič, Marija Jagodic, Franc, Ana, roj. Rogelj in Jože Tanko, Jože Rogelj, Blaž, Marija st., Marija ml., Niko in Jože Vavpetič; Dne 9. avgusta: Elza, Anton in Erika Globelnik, Franc, Marija, Alojz, Anton, Helena, Franc, Frančiška in Ivan Knap; Karel, Marija, Helena, Rotija in Kle¬ men Mauser. V Kanado sta emigrirala: Dne 1. avgusta: Franc Pust in Adolf Koritnik. V Avstralijo pa so se izselili: Dne 17. julija: Ivan, Frančiška in Do¬ roteja Kavčič. Avstralija Sporočam Vam, da sem Koledar Svo¬ bodne Slovenije v redu dobil. Tudi Svo¬ bodno Slovenijo sedaj dobivam. Pa vi¬ dim, da je Avstralija res daleč od Vas. Čeprav mi list pošiljate z letalsko pošto, še vedno preteče precej časa, predno do¬ bim Svobodno Slovenijo v roke. Sem je pa vedno vesel in jo z veseljem prebe¬ rem od začetka do konca. Posebno me zanimajo novice od doma in od Vas v Argentini in poročila iz Spittala. Mis¬ lim pa, da tam kmalu ne bo več dosti Slovencev. Tudi od doma dobim včasih kako pismo. Novice, ki mi jih sporočajo so pa zelo žalostne. Blagor nam vsem, ki nismo tam! Zaposlen sem v Imbilu. Delam pet dni V tednu in še kar dobro zaslužim. Teža¬ vo imam z angleščino, ker nimam pri roki slovarja. Iskreno vas vse pozdravljam Vas na¬ ročnik. A. J. je tekmovalo 5 olimpijcev, trener in ka¬ pitan moštva Norvežan Ovrum ter Din- ko Bertoncelj. Pri sobotnem slalomu je Dinko Ber¬ toncelj zopet kot lani pričel s padcem, kar ga je proti splošnemu pričakovanju stalo izgubo. II. oziroma III. mesta. Da smo toliko pričakovali od njega, je do¬ kazal v drugem teku, kjer je dosegel' tretji najboljši čas dneva. Rezultati: I. Pellegrini 1’44”2, na II. III in IV. mesto so se v času 1’47’’7 pla¬ sirali: Ovrum, Benavidez m Rosen- kjaer. V. Jung 1’50”, VI. Bertoncelj 1'59”. Posebno zanimiva pa je bila nadelj- ska tekma v smuku, kjer so bile moči dokazovali pred oblastniki, da so izpol¬ nili ukaz. Če šivilja ni hotela podpisati pobotnice, ji delodajalec ni dal več de¬ la. Slej ko prej je nesrečnica morala odjenjati. Na eni strani je bila sila de¬ narja, ki jo je ščitila policija, na drugi strani pa uboga predjetična žena z e- nim ali več lačnimi otroki, sama z bol¬ nim možem, če ne celo z ostarelimi star¬ ši. So že kdaj pomislili tisti, ki tekajo po trgovinah in se navdušujejo nad raz¬ prodajo blagov, zakaj se lahko prodaja¬ jo tako poceni? Pač zato, ker razpro- dajalec ni odstopil od svojega dobička, temveč je do kosti oglodal te svoje ubo¬ ge sužnje, ki umirajo nad šivalnimi stroji, da lahko on dela reklamo za svo¬ je dobičkanosno podjetje. Bil je to eden tistih grehov, o katerih pravi sveto pis¬ mo, da “vpijejo k Bogu, to je odtrgava- nje zaslužka ubogim. Potrebno je bilo popraviti krivico in napraviti nov zakon. Med tem, ko so postavodajalci raz¬ pravljali o novem zakonu, ki bi ga črnci ne mogli “prinesti okoli” je umiralo od bede na sto tisoče šivilj; zanje je prav gotovo bilo bolj norčevanje, kakor tolaž. ba izjava, da bodo namesto denarja, ki so jim ga kradli delodajalci, imele od¬ slej pravico voliti na vsaki dve leti dve¬ sto svojih zastopnikov, ki bodo nadalje¬ vali s študiranjem tega neodložljivega problema. 1 POZDRAVI SLOVENSKIH FANTOV Svobodno Slovenijo dobivamo v redu in jo zelo radi beremo. Vi v Argentini ste lahko srečni, da imate tak časopis. Pri nas v Avstraliji ga nimamo in tež¬ ko, da ga bomo kdaj imeli. Slovencev nas je tu že kar precej. Smo po večini fantje, naših deklet pa ni, precej pa je družin. Te v glavnem žive v Melbournu ali kje drugje. Delo sem premenjal in sem sedaj zaposlen kot specialist v tekstilni tovarni. Nekateri Slovenci so naleteli kar na dobra mesta, drugi so seveda slabše od¬ rezali. Hudo je samo to, da smo tako raztreseni po vsej Avstraliji. Zato tu¬ di ne moremo imeti tako dobrih pevskih zborov, kakor jih imate Vi v Argenti¬ ni. Pa nič ne pomaga. Moramo pač po¬ trpeti. Sprejmite iskrene pozdrave od vseh haših fantov iz Adelaide iz dalnje Av¬ stralije. L. M. Chile ’ škof v Temuco je imenoval g. Janeza Moharja, dosedanjega stolnega kaplana V Temuco za duhovnega voditelja pat¬ rov Misionarjev Srca Marijinega v Vic- toriji. Ti misionarji so nova misionska družba, ki ima namen misionariti med Indijanci, katerih je precej zlasti v oko¬ lici Temuca. Ustanovitelj te dražbe je brat temuškega škofa Msgr. Emanuel Menchara Lira. Na Moharjevo mesto je pa škof sedaj imenoval za stolnega kaplana v Temu¬ co g. Jožeta Guština, ki je dosedaj štiri mesece uspešno vodil župnijo Nueva Im- perial. tekmovalcev še bolj izenačene, kot v slalomu. Dinko Bertoncelj nas je s svo¬ jo drzno vožnjo ter lepim stilom presen netil, saj se je vrinil v sredo med šesto- rico najboljših argentinskih smučarjev. Rezultati: I. Benavidez 3’00”5, II. Ei- ras 3’15”, III. Ovrum 3’16”2, IV. Ber¬ toncelj 3’20”. V kombinaciji je zmagal Benavidez z 2. ol točkami in Bertoncelj je s 18. ol. zasedel V. mesto. V soboto, 12. t. m. bi se bilo moralo izvesti tekmovanje v skokih za državno prvenstvo, pa je bila tekma radi silnega snežnega meteža, ki je trajal 2 dni ne¬ prestano, preložena na torek, 15. t. m. V pondeljek 14. t. m. je FASA izve¬ dla državno prvenstvo v smučarskem teku na 18 km. Radi novozapadlega sne¬ ga ter spremenljivega vremena je bilo vnaprej; jasno, da bo v tej tekmi igrala glavno vlogo maža. Tega so se tekmo¬ valci dobro zavedali in so zato že na vse zgodaj pričeli z preizkušanjem maž in zadeti pravo je bila loterija. Zato so ob enajsti uri vsi tekmovalci prihajali na start do cela pesimističnih obrazov. Na startu se je javilo 12 tekmovalcev. Opa¬ ziti je bilo skoro vse argentinske “ase” iz alpske in klasične kombinacije in med njimi tudi naše tri tekače: Flereta, Du¬ hovnika ter Jermana. Vnaprej se je v e delo, da se bo glav¬ na borba za I. mesto vršila med Perti- lom ter Fleretom. To se je tudi zgodilo. Flere je bil v', odlični formi ter je pri 9 km že vodil pred Pertilom s 3 minutami naskoka. Tedaj pa je nastopila še moč¬ nejša odjuga. Janezu Fleretu je maža odpovedala in Pertile je imel s prema- zanjem smučk srečo, da je Fleretu po¬ novno ušel za nekaj minut. Tudi Du¬ hovnik je kljub slabo namazanim smuč¬ kam s svojo močno voljo ter vztrajnos¬ tjo dokazal, da zadnji njegov uspeh pri tekmi CAB ni bil samo slučaj. Rezultati: I. Pertile 1:51’57”, II.. Fle¬ re 1:56’37”, III. Duhovnik 2:07’07”. Sle¬ dijo Jerman (vsi CAB), Reichenbach CUBA, Fassbind CAS, Luis de Ridder CUBA, Jung CAB itd. Na praznik 15. t. m. bi se morale vršiti tekme za državno prvenstvo v skokih. Radi slabega vremena pa so bile preložene na petek 18. t. m. France. DARILA ŽIVILA, TEKSTILNO BLAGO, ZDRAVILA. ZA VSE DRŽAVE. Iz Buenos Airesa pošiljamo 5 kg tež¬ ke pakete v Jugoslavijo, Avstrijo, Nemčijo, Čehoslovaško in druge dr¬ žave: Posteljnino, srajce, blago, čev¬ lje, usnje, rabljeno obleko: mast, slanino, šunko, med, salame in čokolado. P AN E T M gg Cia. DIAGONAL NORTE 501 — Of. 810 T. E. 30-7352 Perecer donde se eleve la liber- tad e independencia de la Patria, es la tumba mas gloriosa para el bra¬ vo. San Martin Kanada V Torbnto so se poročili: Franc Ro¬ zina z Marico Jan, Jože Gyoerkoeš z VValburgo Hrdino in Nace Križman z Zofko Klančar. Čestitamo! Za železno zaveso TOTOVA JUGOSLAVIJA: Tito je izjavil nekemu indijskemu novinarju, da se FLRJ v bodočnosti ne bo priključila nikakemu bloku in se zato tudi vojske ne bo udeležila, razen seveda ako bi bila napadena. — FLRJ ne namerava pričeti z organizacijo nove komunistič¬ ne internacionale, dasi so tla zanjo v nekaterih zahodnih državah ugodna, pravi Tito. — Daljnovzhodni komunisti (Maotsetung) Hočiminh et cons.) se po Titovem mnenju ne bodo Moskvi uprli vse dotlej, dokler jih ta ne bo pričela gospodarsko izžemati. Angl. podstajnik zun. min. Davies se mudi v Beogradu. Obiskal je že Karde¬ lja in bo šel k Titu na Bled. Vsebina razgovorov ni znana. -k BOLGARIJA je protestirala pri FLRJ Vladi zaradi samovoljnega zapiranja bolg. podanikov na FLRJ ozemlju. ★ ČEŠKOSLOVAŠKA: Z Dunaja je mogoče opazovati velike požare v petro¬ lejskih vrelcih pri Plaveckem. Vzrokov požara še ne vedo. ★ VZH. NEMČIJA: Min. za zdravstvo Steidle je izjavil, da je že zadnji čas, da v zah. Nemčiji prično s sabotažnimi dejanji vsi člani narodnega osvobodilne¬ ga gibanja za združitev vse Nemčije. ★ MAOTSETUNGOVA KITAJSKA: Sovj. letala stalno operirajo nad podro- 1 čjem Šangaja po poročilih nac. kit. čet. Prvi poslanik rdeče Kitajske pri kom. Koreji je izjavil, da se je “pričel skupen osvobodilni boj obeh dežel proti amer. imperialistom, ki je istoveten z bojem za nacionalno neodvisnost. ★ ZSSR: Sovjetski in kom. kitajski ge¬ nerali so se na konferenci v Moskvi spo¬ razumeli o skupnem nadaljevanju vojne na Koreji “do njenega uspešnega zak¬ ljučka”. Kom. Kitajska zahteva sodelo¬ vanje svojega generalnega štaba na Ko¬ reji z motivacijo, da “se v korejski kom. vojski bori že več kitajskih čet kakor- korejskih.” Osebne novice Poroki. V soboto 12. avgusta so se po¬ ročili: g. Šušteršič Tomaž in gdč. Ko¬ cjan Marija ter g. Šušteršič Janez in gdč. Lavrič Vera. Čestitamo! POIZVEDBA O Ludviku Muskoviču, ki je bil rojen ieta 1900 v Trstu, že več let ni nobene¬ ga glasu. Kdor bi vedel o pogrešancu kake podatke naj jih sporoči na naslov: S. Majda Grzetič, Colegio Santa Isabel Eormosa, Argentina, ali pa kar mate- 1 ri Ludvika Muskoviča. Njen naslov je pa ta-le: Franja Muskovič, Stubička uli¬ ca 2, Zagreb, Jugoslavija. DOBER TEK! NEDELJA: Kosilo: juha z grahovim rižem, zelenjavni omleti, sočna pečenka po načinu divjačine, špageti, zelena so¬ lata, dvobarvni biskvit, črna kava: ve¬ čerja: gnjat s hrenom in gorčico, čaj z biskvitom (od opoldne). PONEDELJEK: Kosilo: segedinski golaž, krompir v kosih, sadje; večerja: domači široki rezanci z maslom in par¬ mezanom, zeljnata solata, čaj. iORLK: Kosilo: grahova juha, nade¬ vani zrezki, špinača, krompirjev pure; večerja: pljučna obara, žličniki, hruške. SREDA: Kosilo: goveja juha z ribano kašico, govedina, sladko zelje s krom¬ pirjem, češpljev kompot; večerja: krom¬ pirjevi cmoki z mesnim nadevom, meša¬ na solata, kompot (od opoldne). ČETRTEK: Kosilo: pretlačena krom¬ pirjeva juha, biftek z jajcem, dušen riž, endivija solata, sadje, večerja: safalade z gorčico, čaj s piškoti. PETEK: Kosilo: karfijolina juha z o- pečenimi kruhovimi kockami, koruzna torta z marmelado, črna kava; večerja: fižol v solati, bela kava. SOBOTA: Kosilo: svinjska juha iz sveže svinjine, sveži svinjski parklji in glava s kislim hrenom, dušen krompir, sadje; večerja: kranjska klobase s kis¬ lim zeljem, čaj. DRUŠTVENI OGLASNIK Člani Društva Slovencev iz Floride, Vila Martelli in San Martina! Udeleži¬ te se članskega sestanka, ki bo v nede¬ ljo po slovenski maši, ob 11 uri dopol¬ dne v župnijskih prostorih v Floridi. Na sestanku bodo zanimiva poročila. OBVESTILA Slovenska fantovska zveza bo prire¬ dila v nedeljo, 27. avgusta, ob treh po¬ poldne v Don Boscovem zavodu v Ra- mos Mejia “veseli sestanek”. Fantje vljudno vabljeni. Odbor. mladinski dom V Don Boscovem zavodu v Ramos Mejia prireja turnir v šahu in ping — pongu. Pet najboljših v vsaki stroki bo nagrajenih. Nedelja 27. avgusta je za¬ dnji termin za priglasitev. Orodno telovadna sekcija Mladinske¬ ga dom je začela s telovadbo pod izku¬ šenim vodstvom odličnega jeseniškega telovadnega mojstra in učitelja g. Av¬ gusta Čopa. Kdor se zanima za telovad¬ bo, naj pride! Formirajo se 3 nogometna moštva, ki bodo dobila vsaka svoje ime in svoje drese. Tako bodo lahko, ko se izvežbajo, nastopili tudi proti argentinskim moš¬ tvom. V soboto, 26. t. m. oh pol šestih pop. bo v dvorani Don Boscovega zavoda lep film: “Capitan Blood”. Fantje vabljeni! Voditelj Mlad. doma. Slovenski Izseljenski Oder vabi vse Slovence na akademijo, ki bo na praznik sv. Roze, 30. avgusta ob 8 uri zvečer v cerkveni dvorani Ciudadela. A- kademija bo posvečena rojstnemu dne¬ vu našega priljubljenega argentinskega prijatelja p. Elvia Bianchija, ki se ta dan tudi od nas poslavlja odhajajoč na važnejše mesto. t Z veliko udeležbo bomo dobremu du¬ hovniku dokazali našo hvaležnosti, ki je razumel naše težnje in Slovencem poma¬ gal kjerkoli je mogel. Slov. Izšel j. Oder. "ČASA B 0 Y U " OLAZABAL 2336 (pol kvadre od ogla CabHdo 2300) Tel. 76 - 9160 OPOZORJAMO ne veliko in lepo izbiro ur švicarskih znamk in sicer RECORD, UNVER, DELOS, HIDALGO, v najmodernejših obli¬ kah. — Vse imajo triletno jamstvo, so avtomatične in protima- gnetične. POPRAVILA UR IN ZLATNINE — TOČNO IN ZANESLJIVO Vsak dan odprto do 20 ure, ob sobotah popoldne pa se lahko zglasite v na¬ šem stanovanju, ki je v isti hiši Olazabal 2338 Dto. 5 CENENI PAKETI-PRVOVRSTNO BLAGO VSI PAKETI SO ZAVAROVANI PROTI IZGUBI Zahtevajte naš novi cenik! “TRANSITO” ENCOMIENDAS I NTERN A C I O N A LES URADNE URE: OD 9. DO 18. CANGALLO 439, Oficina 602 T. E. 34-9185 Imprenta "Dorrego”, Dorrego 1102, Buenos Aires. T. E. 54-4644 Za vsuli o roko — primerno nalivno pero! Dobili smo bogato izbiro lepih nalivnih peres zlasti amerikanskih znamk z zlatimi peresi in BIROME svinčnike. Prav ugodne cene. Ne iščite jih drugod, pridite in si jih oglejte brez ob¬ veznosti, da bi jih morali kupiti. Brezjanske Marije na steklo risane, kipi svetnikov, rožni venci, podobice, plakete, sveče, darila vseh vrst! Svetoletni znaki! Važno za duhovnike: na zalogi imamo lepe najnovejše brevirje po zelo ugodni ceni. Pisemski papir in pisarniške potrebščine. Vse to in še mnogo drugega koristnega in potrebnega Vam nudi Sanlerla y Papelerfa "SANTA JULIA" VICTOR MARTINEZ 39 (višina Rivadavie 5700) BUENOS AIRES