Politični oi * M — D n e 19. s e p t e mtb r a: Trgovinski minister dr. Rossler je danes naznanil, da odstopi. Listi poročajo, da bo zanjegovegairfaslednikaiinen.ovan ravnatelj avstrijske pošjtne hraniln,ice dr. Schuster pl. Bonnott, — V Opatiji se je vršil shod zaupnikov Vseslovenske Ljudske Stranke in Hrvatske stranke prava, Šhoda so se udeležili najodlicnejši voditelji obeh strank, Ustanovi se skupni hrvatsko-slovenski izvrševaini odbor, ki bo imel nalogo, da skrbi za vzajemnost Hrvatov in Slovencev. , Dne 20. oktobra pa se vrši v Ljubljani skupni shod vseh hrvatskih in slovenskih državnih in deželnih poslancev, Tn pripaJrTiajo omenjenima- strankama. — Politifino ozračje iia Ogrskem ie po zadnji burni seji državnega zbora zel<o razburkano. Razjariena manjšina preti, da bo Šla na, Dunaj, ko bodo tam zborovale delegacije in bo napravila kraval, Socialni demokratje pretijo, da bodo uprizorili v But^inipešti velik1 Strajk. ~ Poroca se, da hoeejo skleniti Bulgarija, Srbija in Gr&ka medsebojno zvezo, ki ima namen, da bi se v slucaju voine s Turčijo omenjene države podpirale. — D n e 20. s e p t e m b r a: Cesar je imenoval ravnatelja poštne hranilnice, dr. Rudolla Schusterja pl. Bonnotta, ki je rojen leta 185i5, za trgovinskega ministra. Nemški listi pozdravljajo Schusterjevo imenovanje, ker je — Nemec* Za poljedelskjega ministra pa je imenovan senatni predsednik upr,avnega sodišča, Ceh Franc Zenker. Novi minister je rojen leta. 1856 in je baje v kmečkih refeeh dobro poueen. — Sklicani so sledeči deželni zbori: koroški in šleziiski na 24. septembra, nižjeavstrijski na 25.. in predarlski na 30, t. m. Nekateri dnigi bodo sklicani meseca oktobra. — V Galiciji se vrSe pogajanja med Poljaki in Rusini zaradi deželnozborskega volilnega reda. — V dunajskem občinskem svetu je prišlo danes med .kršSanskimi socialci in socialnimi demokrati do velike rabjuke, ker je veBina dovolila podporo za katehetski shod. — Ogrski višji policijski nadzornik Pawlik je došel na Dunaj, da si ogleda poslopje ogrske delegacije, da> bo znal ukreniti vse potrebno, če bi hotela opozieija ogrskega državnega zbora motiti zase'danje delegacije. — 0'grska opozicija trdi, da je minister Lukač uporabil 3 milijone državnega premoženja za volitve. — Dne 21. septembra: Cesar je danes zaprisegel v cesarskem dvorcu novoimenovana ministra dr. Schusterja in Franca Z[enkerja. Danes popoldne se je vršil pod Sturgkhovim predsedstvom ministrski svet, katerega sta se udeležila tudi oba nova ministra. — Clani ogrske delegacije so imeli danes aopoldiie posvetovanje. Za predsednika je določen Ludovik pl. Lang, za podpredsednika pa grof Avgust Zictiv. Opozicija, na 5elu jej grof Karolyi, namerava, pomnožena z vseufeiliŠ&niki, se podati na Diinaj, da napravi v delegaciji rabuko. Policija pripravlja velike varnostne odredbe, — Nevarno je obolel fee&ki kar tolišiko-narodni državni poslanec P. Silinger. — V Chemnicu na Nemškem se vrši strank'arski shod socialne demokV,aci]e. — Pri Tuziju v Albaniji se ]e vrgil boj med Turki in Malisori. Turki so imeli enega mrtvega in sedem ranjenih, Malisori pa 17 mrtvih in 21 ranjemh. — D n e 22. septembra: Na Dunaju zborujeta priliodnje dni avstrijska in ogrska delegacija. Danes so došli na Dunaj ogrski opozicionelniposlanci, ki imajo namen, motiti pritiodnjo se]o ogrske delegaci'e. Madžarski dijaki iri na Dunaju stanujoči Ogri so ogrske nezadovoljneže sprejeli na kolodvoru z velikim veseljem. Policija vzdržuje red. — V Bosni je prišlo med Hrvati in Mohainedanci na eni jn Srbi na drugi strani do hudih nasprotstev glede deželnega zbora. Spravna pogaSanja so se izjalovila, ker Srbi nočejo sprave tako dolgo, dokler bo skupni finanfini minister Bilinski glavar Bosne. — Listi poročaio, da so se mirovna pogajanja medi TurM in Italijani zopet razbila^ — D n e 23. septftmbra: Cesar je danes sprejel v avdijenci ogrskega ministrskega predsednika LukaBa, ki mu je porofial o političnem polozaju na "Ogrskem. — Policija, kije stražila hodnike v palaSi, kjer zboruje delegacija, je večini opozicionalnim poslanoem zabranila vjiod', Na galerijo je doSlo le 9 opozicionalnih poslancev, na celu jim grol Mihael Karolyi, vso druge je policija potisnila nazaj. Ko se je zaSela seja delegacije, je grof Karolvi zaklical z galerije: ,,3az protestujem proti tej delegaciji, ki je nepostavno izvoljena", in vsi njegovi tovariši so zaklicali: ,,Mi protestujemo!" Nastal je velik Šiinder. Starostni predsednik je nato izjavil, da obi^kovalci gar lerije nimajo pravice govoriti. Clani opozicije so nato sami radi zapustili galerijo. Na ulici so bili sprejeti od tovarišev z viharnim pozdravljanjem. Opozicionelni poslanci so nato še po ulicaJi klicali na korajžo proti večini in LukaSu, — Na Bolgarskem so prekinili velike vojažke vaje, kiar je- baje v zvezi z bližnjo vojskb na Balkanu. Cete, ki so se udeleževale manevrov, so se baje posjale na turško mejo. — V Srbiji dan za dnevom raste navdiišenje za vojsko s TurSijo. — D n e 24. septembra: Pri natdomesini volitvi za deželni zbor v Ljubljani dne 24. septembra stii bila izvoljena kandidata liberalne stranke, Ribnikar in Reisner. — Cesar jo danes slovtesno spreiel avstrijsko in ogrsko delegacijo. Predsednika avstrijsk© in ogrske delegacije sta izrazila cesarju imenom delegacij udanost. Cesar je imel prestolni govor, v katerem se je zahvalil za izraze udanosti in zvestobe. Cesar je na kratko omenil polMiČen položaj in je izrazil željo, da se ohrani mir. SpIoŠno se je opazilo, da cesar dobro izgleda. Hrvaški delegat Spinfiič je vložil na skupno ministrstvo interpelacijo radi kričečih razmer na Hrva^kem. Ko so se izvolili razni odseki, se Je seja zaključila. — Listi porofiajo, da se mirovna pogajanja med Turki iji Italijani še niso razbila, ampatk da se nadaljujejo. Liberalci proti kmetu* Stara želja kmečkega pjrebivalstva je, da bi se obrti, kakor: tesarska, mizarska, zidarska in enake pcoglasile na deželi za prosto izvršujo&e obrti, da bi ne bilo potrebno pri vsakem raalenkostnem popravilu in man.išem delu pri kmeSkih stavbah biti odvisnemu od raznih mestnih stavbenih mojstrov. Dosedanii obrtai in stavieni red za Stajersko je natnreč tako prikrojen, da je vsa;; posestn.ik po postavi vezan, vsako popravo ali izvršitev kakie nove stavbe, to je tesarska, raizarska in zidarska dela izroSiti kakemu stavbenemu mojstru, ki pošlje kmetu svoje dražje, mnogokrat mestne delavce, raSunajoč še poleg, tega svoj mastni zaslužek. Posestnik, ki najme za popravila svoie stavbe ali za napravo nove bajte ali svinjaka domačega rokodelca, ki pa ne del,a ,,pod mojstrom", jo v nevarnosti, da ga zadene občutna klazen. Posebno lansko in letošn]e leto se dogajajo take kazni v veliki meri, Poglejmo si sitnosti, ki jih ima kmet, ako ga je kdo zatožil pri mojstru, da je izr<o5il delo domaSemu rokodelcu. 1. Mojster mu piše najprvo grozilno pismo; 24 orožniki mu lazijo okrog hiše in ga trdo izpraguiejo kot kakega hudodelea; 3. ima neStevilno potov do politične oblasti; 4. tam se nanj pritiska na vse mogoSe načine; 5. naloži se njemu in domacemu rokod'eleu občutna denarna globa ali pa_ celo zapor. Gotovo je tudi, da je doma^ rokodelec naimanj za polovieo cenejši kot mestni ali oni, ki dela ,,;pod mojstrom"; domafii delaveo pa tudi ne gleda na to, da bi se moralo delati po socialnodemokraškl navadi samo od 6. do 6. ure, ampak on pride zjuitraj poprej in tudi zvefier dalje potegne. Poleg tega pa "&e domači rokodelec p*ozna želje kmeta in uravna delo talcb, kot kmet želi. Mestni delaveo pa( se Se mnogokrai norčuje iz kmetovih zahtev, geš: ,,Jaz znam boljSe". Dolgoletna zelja kmefekega ljudstva torej je, da se te razmere spremenijo tako, da bi bilo prav za našega kmeta. Te svoje želje je izrazil naš kmet tudi svojim poslancem, da je ti skuSajo uresnigiti. In res so poslanci Kmefike Zveze, kakor vselej, tako tudi v tej zaflevi, stopili na stran našega Ijudstva, Že v seji dne 91, novembra 1908 je Štajerski deželni zbor z večino glasov sprejel predlog 'kmegkih poslancev, da se par. 6 obrtno-stavbnega reda iz leta 1893 tako iz' premeni, da bo prav kmeSkemu prebivalstvu, Ker je nemško-nacionalni deželni odbor ravno tak nasprotnik zahtev kmeckega ljudstvia kot slovenski liberalci, je zadrževal vso zadevo, da se le omenjeni sprejeti predtog nl uveljavil, V seji Stajerskega deželnega zbora dne 22. septembra 1910 je predsednik K. Z., poslanec RoSkar, vložil na c. k.r. namestništvo in dež. odbor dobro utemeljeno interpelacijo, v kateri se zahteva, naj vlada in deželni odbor skrbita, da omenjeni predlog postane pravomoSen in da se potem vendar enkrat netfa pritiskati na naše ljudstvo % dosedanjimi ostrimi doloSbarni obrtno-stavbenega reda. A nemški liberalci in nacionalci so bili gluhi za želje naS«ga kmeta in se protivijo, da bi se obrtno-stavbeni predpisi na deželi omilili. Naši slovenski liberalci, ki se bodo pri bodočih volitvah za deželni zbor zopet hlinili kineSkemu Ijudstvu kot njegovi ,,najboli§i prijatelji", gredo glede spremembe stavbenega reda roko v roki z liberalRO-nacfonalnimi Nemci, Kmet, to ti pove dovolj! Liberalcu je seveda ljudska želja deveta briga. Poseb.no pa mrzi liberalec to, za kar se zavzemajo naši poslanci. ,Taka ,,neraila usoda" Je zadela tudi zahtevo, da se obrtni \\\ stavbeni red prilagodi kineBkim zahtevam. Na shodu KmeBk.e Zveze pri Sv. Kungoti na Pohorju dne 25. avgusta t. 1. se je sprejela raed drugimi tudi resolucija, v kateri se zahteva, da, se naj mizarstvo, tesarstvo in druge obrti proglasijo na deželi za proste obrti. Liberalci so takoj zagrabili za to resolucijo in udarjajo po naSi stranki in naših poslancih, 8e§, da hofiejo ti-le oModov^alti obrtnike, Najprvo se je zaletelo v to zahtevo glasilo liberal. učiteIjev in adVol^atov, ,.(Slovenski Narod", z dne 31, avgusta; za n.iim .ie napolnil svoje prostore celjski ,,JJ. List" z dne 5. septembra t. L s sledečo novico: ,,Prijatelji obrtnikov. Na shodu klerikalnega poslanca PiSeka pri Sv. Kungoti na Pohorju je bila med drugim sprejeta resolucija, katera zahteva prog^asitev mizarstva, tesarstva, zidarstva itd. za proste obrti. To resolucijo si naj vtaknejo vsi obrtniki teh strok, ki se dajo izrabljati za klerikalno politiko, za klobuk, da bo^KD vedeli, kje imajo svo|e prijatelje. Morda se povabi g. Pišeka, da na prihodnjem obrtnem stiodu prevzame kak referat?!" S temi stavki je celjski liberalec mnogo povedal. Priznal je javno, da je liberalna ,,,Narodna stranTqa", k'o.]e glasilo je ,,Narodni List", nasprotnica kmeta in kmeftkih zahtev. Nadalje ]e tudi odkril celjski liberalec svojo dušo, ki želi klineSkemii ljudstvu samo ^korlo. Napravil pa je naidalje Se globok poklon mestnim obrtnikom-inojstrom, Nofiemo se prerekati z neumnimi liberalci, šk.oda je Sasa. Mi le pravimlo: Oni ktaetje, ki §e pri volitvflh v deželni in državni zbor volijo liberalne kan- didate, vtaknite si ,,Slovenski Narod" a dne 31. avgusta 1912 in ,,Narodni List" z dne 5. septembra 1912 za klobuk, In vi obrtniki na deželi, ki celo sami glasno zahtevate, da se obrtni in stavbni red sprerneni tako kot želijo kmetje, tudi vi si zapomnite, da je liberalec bil in ostane vaš sovražnik, ker klefieplazi samo za milostnimi pogledi mestnih veleobrtnikov in' mojstrov. Zopet nov dokaz, da liberalna stranka ne gazi samo naših verskih in narodnih načel, ampaik pobija celo najvažnejSe zahteve našega KmeCkega, obrtnišikegai in delavskega ljudstva. Liberaleo je politi&en nesramnež v vsakem oziru, liberalec je bjl in ostane Škodljivec ljudtetva!