Nar
gčnina za celo leto za Ameriko $2.50. Za Evropo $3.00 Naročnina za pol leta za Ameriko $1.50
1. Cvetka.
ariJa Ti si cvetka, najlepša vseh na dobrav.
tl božjem vrtu rasteš, prepolna vseh dišav.
0 sPomni se te cvetke, zalivaj ji • vsak dan,
misli vedno nanjo, ko greš čez hrib in plan!
žalost te razjeda in ti mori
ta Slce
cvetka da zdravila za žalostne
solze.
^ v 2. LILIJA.
jjj.. Zestna Deva, nebeška Gospa, a zaščitnica v dolu solza.
Tj
^ , le spominjaš preblaženih dni, h m«j Te zopet objeti želi.
rp.
, Al lilija, drag moj spomin, aJ boš dorasla do večnih višin ? !
^ 3. Mati milosti.
^asna vseh devic Devica, .'oža rož Ti vseh Kraljica, Hied vseh izbrana si, ^ božje milosti.
Marija tvoj nas drami,
moč
naj tvoja nas ohrani,
w11^ vseh izbrana si, božje milosti,
Slavo Ti nebo prepeva in po zemlji vsej odmeva, izmed vseh izbrana si, Mati božje milosti.
4. Hrepenenje.
Srce je bolno od tesnobe, -duha objeti si želi, ko v temno to življenje naše več mlado solnce ne žari.
In zopet vstajajo molitve iz naših davnih, lepih dni, v njih išče srce le rešitve in po Mariji hrepeni.
5. Večno življenje.
Marija Ti, odpri oči,
odpri srce, odpri roke! Ti si skrivnost, Ti si sladkost,
Ti božja moč, — preženi noč! Kjer hodiš Ti tam vse živi,
Ti naša luč, nebeški ključ. Ti naša kri, odpri oči,
pokaži pot nam do neba, kjer ni več zmot, ne več solza!
Fr. Ks. Pavšič.
6.	Pri tvojih vratih.
G
O kdor pri tvojih vratih bdi; ta nikdar ne žaluje, v njegovi duši ni noči,' v nebesih že gostuje.
O kdor pri tvojih vratih bdi Boga poveličuje, kdor tu na zemlji Te časti, v njem božji Sin stanuje.
O kdor pri tvojih vratih bdi na angeljskem je koru, na kmetih tega petja ni, ni čuti ga na dvoru.
7.	Ne zapusti nas!
Glej otroci prihitijo pred prejasni tvoj obraz z vernim srcem Te častijo: Mati ne zapusti nas!
Stoj nam zvesto Ti na strani, bodi naše duše kras, pred sovražniki nas brani: Mati ne zapusti nas!
Ko bo zadnja ura bila, ko b0 prišel tisti čas, ko se duša bo ločila: Mati ne zapusti nas!
JUNE, 1925
LETO (Vol.) XVII.

202
^^^^^^ "AVE MARIA"	tytyityKjp
Čudno, čudno.
Marsikako stvar sem že preštudiral in razumel, a nekaj pa ne morem preštudirati in razumeti, in to je : da katoličani ne spoznajo silne važnosti tiska. Posebno, da mi katoliški Slovenci v Ameriki, kljub tolikemu poučevanju, tolikemu dokazovanju, kljub tolikim zgubam in žalostnim posledicam naše brezbrižnosti za katoliški tisk, kljub tolikim bridkim izkušnjam, ne moremo pa ne mo-femo ali nečemo razumeti, kaj pomeni dandanes tisk.
Čudno, da narod, kot smo mi Slovenci, ki zdržuje številne cerkve, šole in drugo katol. naprave, ki ima močne katoliške organizacije, za kar žrtvuje ogromne svote denarja, ima tako malo katol. časo'pisja, tako malo razširjeno in tako slabo podpirano, da nima niti enega katol. dnevnika, kar stane samo nekaj centov, ki pa je večje važnosti, kot vse drugo. Čudno, da izključno katol. narod ima, zdržuje in podpira v svoji slepoti in nezavednosti toliko in tako strupenih časopisov, med njimi kar tri dnevnike.
Čudno, da ljudje radi žrtvujejo za cerkev in druge kat. naprave mnogo denarj cl, cl Zel stvar, ki da vsem katol. napravam še le pravo veljavo in pomen, in ki stane primeroma najmanj, se pa niti ne zmenijo.
Čudno, da se najdejo ljudje med nami katol. Slovenci, ki se našim katol. podjetjem, našim katoliškem listom bolj nasprotni kot prijazni.
Čudno, da ljudje raje naročajo, čitajo in podpirajo protika. toliške liste, ki napadajo njih vero in prepričanje, ki se iz njih norčujejo in jih sramotijo, ki se proti njim bojujejo, kakor pa katoliške liste, ki njih vero in prepričanje, nje same branijo, za nje delajo in se trudijo, ki so za nje življenskega pomena, in od
katerih zavisi njih svoboda, napredek, obstoj, njih bodočnost.
O, kolika nesreča, kolika škoda, kako pogubonosna slepota, kako usodepolna nezavednost je to za katol. narod!
Tisk je dandanes največjega pomena. Ni je stvari na svetu, ki bi se mu dala primerjati, v tisku je zapopadena važnost vsega drugega. Brez tiska, je vse drugo brez pomena.
Zato je zastonj vsak trud, brez vspešno vsako delo, brezplodna vsaka žrtev, za vsako katoliško stvar, kjer ni katoliškega tiska.
Katol. Slovenci! dajmo si vendar enkrat dopovedati in dokazati, da je katol. tisk naša prva in najglavnejša in najvažnejša stvar, za katero moramo najprej in najbolj skrbeti in jej posvečati vso svojo skrb in pozornost, kajti s tiskom vse dobimo ali vse izgubimo in ni je stvari, ki bi nas rešila pred propadom, kakor edino katol. tisk. Vse naše cerkve, šole, dvorane, ki so nas stale toliko truda in žrtev, bodo propadle, če ne bomo imeli katol. tiska, ki bi jih Branil pred pogubonos-nim vplivom protiverskega tiska, ki je kakor povodenj povsod razširjen in zastruplja ljudi z zmotami in veri nasprotnimi nauki, da zgubljajo vero in s tem vsako smisel za vero in versko življenje.
Zdaj ni več čas, da bi se šele učili, da bi se nam šele dokazovalo, kaj pomeni katol. tisk za nas, temveč je že skrajni čas, da se zavemo resnosti časa in pomnožimo, razširimo in podpremo katoliški tisk. Zdaj ni več čas vaj, temveč čas resnega in odločilnega boja, od katerega je odvisen naš obstoj ali propad, kajti sovražnik ne čaka, da bi se mi še le pripravljali za spopad z njim in če ga ne bomo skušali prehiteti bo prepozno in zvonili bomo po toči.
Zato pa nikar ne gradimo cer-
Piše Andrej Tomec:
kva, kat. šol, ne vstanavljajf10 katol. društev če obenem ne P° krepimo katol. tiska. Pustimo raje vse druge katol. naprave, kor pa katol. tisk, katol. časop1' se. Kdor dela in skrbi za katol' tisk, dela in skrbi za vse drug0' kdor ne dela za katol. tisk, ta ne dela za ničesar drugega.
Ako bomo zidali cerkve in di'u ge katol. naprave, obenem pa ne poskrbeli tudi za močan kato • tisk, bo zastonj naše delo in de lamo samo zato, da bodo inie naši nasprotniki proti čemu se jevati, da bodo imeli kaj razbirati.
Tisk je v sedanji moderni d°
bi tolikega pomena, da mora
biti
slep, kdor tega zapopasti ne m0
re.
Zato je pa vsakega katolik?
stroga dolžnost podpirati kato •
tisk in kdor ne podpira kat. tiska>
ki'
ta nima pravice imenovati se * toličana, ker podpirati katol. tisK»
se pravi braniti vero; braniti ve
16
ro je pa ravno tako potrebno, za vsakega katoličana ravno ^ ko dolžnost, kot po veri živeti, kot spolnovati verske dolžno® • Kajti če ne bo vere, če jo bo vničili protiverski listi, potem tu. di ljudje ne bodo mogli P° živeti in spolnovati njenih do nosti.
Zato je pa en dolar, ki ga
a d**
v podporo za kat. tisk veČjeg' pomena, kakor če daš sto dol'1 jev za cerkev. Bolje je en ka list vstanoviti ali istega ohi'anl ' kot pa sto cerkva postaviti. K ti lažje se bo vero ohranilo cerkve, kakor pa brez katol-ka. Cerkev je odvisna od ve vera pa od katol. tiska. Zato
ramo za vero potom tiska
keI'
skrbeti, kot pa za cerkev ^ cerkev je radi vere, a ne vei'a
di cerkve.
b 0-
Čemu pa nam cerkve, če Pa j do proti verski listi zasejali ^ ljudi seme verskih dvomov, P1
erskih naukov in razširili zmote, Judem vzeli vero, da cerkve ne odo več rabili? Čemu cerkve, a-
0	bodo pa protiverski listi vzeli •'udem vero, da ne bodo več vezali v Boga, ne spolnovali ver-
dolžnosti in ne več živeli rsčansko in tudi v cerkev ne ho-Kaj more cerkev sama, kjer ^ zbirajo ljudje po enkrat na te-en> ako pa proticerkveni dnevni-
1	dnevno potem celi teden za-
v opijajo ljudem srca in jim uni-
J e j o to, kar se jim je dalo v nedeljo ?
p Iniamo po naselbinah cerkve.
a koliko slovenskih src je vkljub
111 cerkvam odpadlo in so da-
11(38 brezverni. Prav tik cerkve ži-
Se pred leti so pridno hodili
cerkev, morda so bili celo med nJeni
, mi ustanovniki, zanjo veliko pe ali, veliko finančno žrtvovali.
a Je zašel v njih družine brežiški list in danes? Ne samo da
tei	v to cerkev, za ka-
0 Ustanovitev ali pozidanje so , ^ delali in žrtvovali, temveč cj z vso silo proti tej cerkvi, bi ji škodili in če mogoče jo
Ali ni res tako ? -■ato če danes daješ samo za list n° Pa tUC" Za katoliški čaš' ni0r^a Podpiraš in naro-slabo časopisje, ali nisi vsaki
<*an v
nevarnosti, da boš tudi ti
še enkrat podiral, kar danes zidaš?
Zato te pa naj opominja vsak cent, ki ga daruješ za cerkev ali kako drugo katol. napravo, da obenem podpiraj tudi katol. tisk, od katerega je ta naprava, za katero daruješ, odvisna, kajti če ne boš podpiral tudi katol. tiska, boš podpiral tudi zastonj vsako drugo katol. napravo.
Kadarkoli vršiš verske dolžnosti, obiščeš cerkev, se udeležiš službe Božje, prejemaš sv. zakramente, spominjaj se vselej, da si dolžan, kakor vse to, podpirati tudi katol. tisk, od katerega je odvisno spolnjevanje verskih dolžnosti, obiskovanje cerkve, službe Božje in sv. zakramentov in vsega drugega, kar je z vero in verskim življenjem v zvezi.
Katol Slovenci! Od napredka katol. tiska torej zavisi napredek naših cerkva, naših župnij, naših organizacij in nas samih. In če nam je kaj mar za vse to, naj nam bo mar v prvi vrsti katol. tisk.
Naj nas gane in pretrese misel, da bodo vse naše katol. naprave, ki so nas stale in nas stanejo toliko žrtev, postale čez nekaj let žrtev naše brezbrižnosti za katoliški tisk. V večno našo sramoto bo pisala zgodovina o
tej naši krivdi, vsled katere je do sedaj propadala vera slovenskega naroda, katero je kot svoj najdražji zaklad ohranil skozi dolga stoletja s tolikimi žrtvami, kljub najhujšemu preganjanju in zatiranju ocl strani krvoločnih Turkov in pozneje Luteranov.
Kolika sramota za nas kot potomcev naših slavnih prednikov, ki so za sv. vero žrtvovali kri in življenje, da so jo ohranili tudi nam, svojim nevrednim potomcem, katerim se ne zdi vera niti toliko vredna, kolikor stane eden ali par katol. listov, da bi jih za nje žrtvovali v podporo katol. tiska in da pustimo radi denarja, katerega bi izdali za katol. tisk, vero, katero smo dolžni zapustiti enako kot dedščino svojih očetov, uničevati in jo tako lahkomiseljno svojim otročičem zapravljamo. Ali bomo res našim otročičem vero za tako malo ceno zapravili, katero smo podedovali od svojih očetov, za katero so toliko trpeli ? !
Premislimo dobro vse to. In če nas vse to ne zdrami, da so za katoliški tisk ne zavzamemo z vso vnemo in mu ne posvetimo vso skrb — potem to ni v resnici samo čudno, temveč tudi — žalostno !

P- Evstahij Berlec, O. F. M.
V zvezdah je zapisano
V	zvezdah je zapisano: Zgoraj biva Mati mila, Mati, ki nikoli še
ni otroka zapustila.
V	zvezdah je zapisano: Mati z mano se raduje, z mano moli in trpi,
v težkih dneh nad mano čuje.
V	zvezdah je zapisano: Blažena me blagoslavlja, ko se trudim in trpim, krono večno mi pripravlja.
V	zvezdah je zapisano:
V	smrti me bo tolažila, bo zatisnila oči
in v nebesa me spremila.
204
tygptptyMpfptp "AVE MARIA" ipptytytytyty

ŠENTJERNEJSKA NOC
(Zgodovinski roman.)

ERRA, vi ostanete to noč tu in stra-žite! Da vam ne 1)0 dolg čas, i-grajte šah s Iled-viko!"
Vstopila je v sobo in zaprla vrata za seboj.
"Jaz naj ostanem tu in stra-žim," je rekel norec začudeno, "kaj pa to pomeni? Kaj se vendar danes godi ?"
"Mene je strah," odvrnila je lledvika. "Bolezen moje Blanke je nalezljiva. Že po večerji se je pričela. Strah in groza me je bilo pred njenim obrazom, pred njenim pogledom ! Vedno je govorila o strahovih,' o pošastih, o grozotah, ki se bodo dogodile to noč. Zatrjevala je, da grozi markizu bodalo ali pa strel, kakor Colig-nyju. Potem pa je šla iz sobe, je dolgo izostala, in ko se je vrnila, bila je bolj mrliču ko živemu človeku podobna. Ni rekla besedice, dokler nisem pričela govoriti o markizu. Tu je pa naenkrat vz-kriknila in ukazala, da vas pokličem. In ko ste vi šli po markiza, tedaj se je pomirila in govorila razumno, pa tako strašno in resno o smrti, da me je bilo strah.
--Recite, kaj vendar vse to
pomeni ?"
Serra ni odgovoril, ampak samo premišljeval. Premišljeval Blankino vedenje, da bi prišel skrivnosti na sled.
Blanka je sedla k mizi, na kateri je svetil velik svečnik. Njej nasproti je sedel Hugo, poln radosti in veselja, da je zopet pri grofici. Edino le strah pred nevarnostjo, katero je omenila gro-
fica, je kalil njegovo veliko veselje. Napeto je pričakoval nadalj-nega pojasnila od Blanke.
" Vsej sreči mojega življenja, da, mojemu življenju grozi velika nevarnost v današnji noči," je pričela Blanka s povešenimi očmi. Vsako besedo je dobro premislila iz strahu, da ne bi prelomila dane prisege. "Edino le vaše varstvo, vaša navzočnost me more varovati in rešiti. Zato vas prosim, prijatelj moj, da ne zapustite pod nobenim pogojem te sobe današnjo noč. Bo to z ozirom na to, kar se bo današnjo noč godilo, za vas jako težavna naloga. Vendar vas prosim, da izpolnite mojo prošnjo, da boste v četrto rešitelj mojega življenja, da mene reve nei boste današnjo noč zapustili."
Te besede, dasi precej nejasne, dasi so označile neko nevarnost, niso napolnile markiza s strahom, ampak z nekim posebnim veseljem. Ona je prosila njega, da naj ostane pri njej, — — ona, katere pogled ga je popolnoma očaral. Zaupno je položila svoje življenje v njegove roke, — —-življenje, za katero bi bil tisočkrat rad žrtvoval svoje lastno življenje.
"Vas li smem vprašati, če boste mojo prošnjo uslišali?", vprašala je Blanka, ko je molčal in zroč v Blankin obraz na vse drugo pozabil.
To vprašanje ga je zbudilo iz njegovih sanj. Hitro je vstal in pokleknil pred Blanko.
"Zvestobo in pokorščino prisegam svoji vladarici do smrti! Kako krasna je ta naloga, ki me stori najbolj srečnega človeka na
svetu! Kaka sreča, biti v vaši bližini, kaka čast za me, če treba preliti zadnjo kapljico moje za vaše življenje."
Blanka je pri teh besedah zal"
• v sG
dela. Toda misel na bližajoče strašne dogodke v tej noči je n1'1 homa izbrisala vso barvo iz nega obličja.
"O vaše j zvestobi niti malo dvomim," je dejala, "kakor tu«1' ne dvomim, da ste pripravlje"1' da boste mojo zahtevo izpol"1 Vendar morava o tej obljubi n
načneje govoriti.--Zato Pr°
sim, da sedete, da vam vse
tančneje pojasnim.--So na1^.
reč stvari, prikazni, dogodku so tako strašni, da nam vzame^°j dasi samo trenotno, vso zavest, pozabimo na vse sklepe in ^ obljube. In taka možnost m 1 ^ ključena, ko se bodo pričele dog'^ jati grozne stvari. Ko boste da vse to gledali, boste morda ^ obljubo pozabili. Zato vas hoČcr'^ tako zavezati, da okov, ki vas do vezale, ne boste mogli Ali mi obljubite pod vašo vitez častjo, da me današnjo noč P° nobenim pogojem, razun z moj ^ lastnim dovoljenjem ne boste za pustili?"
V vsakem drugem slučaju bi b^ Hugo takoj pričel zatrjevati, je že Blankina osebnost dov močna vez, da bo ostal pri nJ ' močnejša kakor čast. Toda & kina razburjenost, njen boječ gled ga je nagnil, da ni napra nobene druge opazke.
<
"Obljubljam ko tvitez in m0^, in pri teh besedah je vzdignd ko kakor pri prisegi, "da vas o našnjo noč, brez vašega i551-
dovoljenja ne bom niti za tre-nuJek zapustil!"
'Hvala vam, gospod Hugo !" je rekla grofica tiho.
Hugo je opazil, kako so se ji tr®sle roke, kako je trepetala po Celem životu, in bi bil rad vedel Zh vzrok njenega strahu. „ 'Blaga mi grofica," je rekel, a'j vas smem vprašati, v čem ob-nevarnost? Kaj je vzrok va-f® bojazni? Ce vem to, potem mi )0 morda ložje, da vsako groze-e° nevarnost preprečim."
Vsled kralju dane prisege ni m°&la Blanka odgovoriti markizu
11 a njegovo vprašanje.--Na-
®tal je molk. Vse je bilo tiho ka-v grobu. Iz ceste ni bilo sli-SHti nikakega glasu. Tu je bilo Naenkrat v tihi noči slišati glas Zvona iz justične palače, glas zvo-od St. Germain 1' Auxerrois. Grofica je skočila po koncu, njen obraz je obledel, s smrtnim stra-nom je zria v markiza.
"Ali slišiš?", je obupno vzkliknila. "Slišiš ? — — Sedaj se pri-
cenja,--tebe iščejo! Moj Bog
v nebesih, Ti nas varuj!"
Riviere se je ves presenečen vzdignil.
* "Kaj pa se godi ? Kdo me išče ? Umirite se, grofica! Slišim, zvoni, nekaj nenavadnega ob tem času, Vendar to ni nikak vzrok, da bi Se tako bali."
članka je vila roke in se zgru-:lla na sedež. Riviere jo je sku-Sal Pomiriti. Plat zvona je imel čuden vpliv na kraljevo Palais Zastonj se je trudil Karol, da 1 udušil glas svoje vesti. Bolj ko je bližala ura klanja, toliko sil-eJe se je oglašala vest, toliko je bil kralj obupan. Katarina je vedela, kak omah-•Pvec in neznačajnež je kralj, za-j? ^a ni niti trenutek zapustila. t ala se je, da ne bi kralj zadnji ^nutek ne preklical ukaza za °Čin. In dalj časa ko je kralja o-Pazovala in ga videla, kako trpi c Sv°ji vesti, bolj je bila prepri-da je ravnala prav, da ga Pustila samega.
bavno je premišljevala, kako
naj kralja še bolj nahujska zoper Hugenote. Roke križema na hrbtu, s sklonjeno glavo, korakal je Karol gori in doli po sobani. Mirno je poslušal svojo mater. Sedaj je naenkrat obstal, strah in bojazen sta bila brati na njegovem obrazu.
"Koliko je ura?", je vprašal.
"Polnoč je proč!"
"Potem se bo pa preseljevanje duš kmalu pričelo," je pričel zamolklim glasom; "grozno preseljevanje duš iz Pariza pred sod-nji stol Božji, kjer me bodo vsi tožili,--vsi pričali zoper mene. Gotovo,--nikakega dvoma
o tem! Tožili me bodo, da sem u-moril njihovo telo in njihovo dušo, --ker sem nanagloma napadel, --niti toliko časa jim
nisem pustil, kakor zločincem, ki končajo svoje življenje na vislicah, --nisem jim pustil časa,
da bi se bili spravili z Bogom, katerega so v svojem življenju žalili. Oh, oh,--grozne misli!"
"Na vso stvar gledaš s popolnoma napačnega stališča," je rekla Katarina. "Kralj ne mori, —
_ on izvršuje samo kazen radi
zločinov storjenih proti Bogu, prestolu in državi."
"Postava pa kaznuje po sodniku, daje obtožencu priložnost, da se brani, — — ne davi ga, ne mori ga zavratno v temni noči. Da,
_ _ pravičnost lahko prenaša
dnevno svetlobo. Naše delo pa je delo teme, ki se boji luči!"
"In ti, moj sin, si pravi slabot-než. Ako nisi dovolj močan, da bi šel po poti, ki je edina pot rešitve, __dobro, obrni, vrni se,
še je čas! Tvoja beseda bo razorožila ljudstvo in plemstvo, ki stoji oboroženo, da kaznuje tvoje smrtne sovražnike, zaveznike Anglije, opstoševalce tvoje države, kaznuje tako, kakor so zaslužili. Reci le eno samo besedo, stegni svojo roko, da hočeš upornike varovoti, le še nadalje redi kačjo
zalego na svojih prsih,--pa
umri vsled tvoje vesti! Hugenoti se ne bodo niti trenutek obotavljali, da prično četrto meščansko
vojno, da spode tebe iz prestola, da bodo šli preko tvojega mrtvega trupla, da pokončajo še tvojo mater. Kar se jim ni prej posrečilo, to se jim bo posrečilo sedaj
radi tvoje kratkovidnosti.--
Ali si mož, ali si suveren? Strah ti je vzel vso moč in odločnost."
"Vse to sem rekel že stokrat in nič ne pomaga! Tu, v mojih prsih kraljuje sodnik, ki je nepodkupljiv, nepodkupljiv kot pravičnost, grozen za zločin, kakor pekel! Tu je,--in jaz stojim
pred njim, da bi branil, zagovarjal svojo stvar, da bi opravičil današnje klanje!"--"Coligny
je izdajalec," si pravim sam pri sebi, pogosto je stregel meni in
kraljici po življenju."--Moj
sodnik mi pritrjuje. "Hugenoti," tako nadaljujem, "so izdajalci, morilci, pobili so tisoče in tisoče mojih zvestih podanikov, — — sklepali zveze s sovražniki Francije, --požgali na stotine in
stotine samostanov in cerkev, — — pobijali duhovne in redovnice,
--napajali domačo zemljo v
treh divjih meščanskih vojnah z
bratovsko krvjo,--odprli in
prodali Angležem najvažnejša mesta in trdnjave. Iz teh in drugih vzrokom zaslužili so smrt."
--In zopet mi pritrjuje moj
sodnik.--"Radi tega," pravim jaz, "radi tega sklepam, da je edino le pravičnost, če kaznujem zločince, če jih pokončam z enim samim udarcem."--Sedaj mi pa sodnik ne pritrjuje več,
--o ne! Grozeče dviga roko
in gromečim glasom izreka sodbo nad menoj: "Hinavec! Milijoni in milijoni zločincev ti ne dovoljuje, da bi storil en sam zločin v imenu pravičnosti!"--
Mati, če me ne moreš varovati in braniti pred takimi očitanji v notranjosti moje duše, potem dovoli, da se branim sam, da klanje prepovem!"
"Neumnosti otroške domišljije !" je kraljica hladno odvrnila. "Čemu ne rečeš sodniku, katerega si predstavljaš v svoji domišljiji: --Včeraj je poslal Co-
206
qtyqtyQfylp "AVE MARIA" qpOffytyfytyty
ligny brze sle v Anglijo, Nemčijo, Švico, da bi pozvali njegove stare zaveznike v boj proti domovini ? Sodnik, vprašam te, ali naj mirno gledam na vse to kakor blazen norec, naj pripustim, da
izbruhne nov upor?--Ali naj
pa kot moder, previden vladar s tem, da pokončam upornike, preprečim vojno, po kateri bi zgubil prestol in življenje?"
"Vse to sem storil," je odvrnil Karol razburjeno. "In kaj je odgovoril? — —" Cc boš podlegel v pravičnem boju, to ne bo povečalo tvoje krivde,--toda u-
mor tvojih sovražnikov te bo pro-klel, zavrgel, pogubil pred Bogom !"--In sedaj že čutim peklenske muke,--sedaj pred-
110 je še tekla kapljica krvi! Kako trpljenje me še le čaka, ko bo klanje izvršeno?"
Ves obupan je divjal po sobi gori in doli.
Molče ga je opazovala Katarina. Potem je vstala in tiho odšla iz sobe. V predsobi ji je prišel komornik Albert Gondi nasproti.
"Moramo hiteti," je rekla. "Kralj vedno bolj in bolj omahuje. Od par trenutkov je odvisno vse. Mi smo izgubljeni, če v svoji bojazni prekliče svoj ukaz. Mi ne smemo čakati do dveh po polnoči. Skrbite, da se bo takoj oglasil zvon iz justične palače. Hitite!"
Florentinec je hitro odšel.
Katarina se je pa vrnila h kralju. ki v svojih duševnih bojih ni niti zapazil, da mati ni bila pri njem. Slišala je obtožbe in zdiho-vanje kralja. To zdihovanje bi bilo ganilo najtrše materino srce,
--toda Katarina Medici je v
svoji častihlepnosti zatrla v svoji duši vsak blažji, plemenitejši čut. Prepustila je kralja njegovim mukam, sama pa poslušala, kedaj se bo oglasil zvon. In tu je naenkrat bronasti glas zvona zbudil speči Pariz iz njegovega spanja. Kralj je obstal in poslušal. Zopet udarec zvona, ki je bil za kralja toliko hujši.
"Ha, zvon!"
"Znamenje,--ki si si ga ti
in onore tvojega prestola izbrali ! Čestitam kralju Francije, da bo s hitro izvršitvijo usiljenega mu sklepa rešil svojo krono, rešil Francijo pred furijami meščanske vojne."
Toda kralj ni več slišal Kate-rininih besed, slišal je edinole glas zvona, ki je spravil Pariz na noge.
"Trobenta poslednje sodbe, — — molči, o molči!" je vpil ves iz sebe. "Stoj, jaz preklicujem vse! --Rajši leseno klop v nebesih, kakor pa kraljev prestol v peklenskem ognju!"
Kakor zdivjan je tekel proti vratom in jih z vso silo odprl.
"Ile, ni li nikogar tu ? Nikogar, ki bi me rešil ?" je vpil skozi sobe.
Nekdo se je bližal naglih korakov. Bil je častnik telesne straže.
"Ti si, poročnik Rapin? Teci hitro k palači admirala Coligny-ja. Tam boš našel Giza z njegovimi ljudmi. Jaz, kralj, ukazujem, vojvodu Lotarinškemu, da ne stori nikomur nikake krivice. Vse preklicujem. Naprej, teci, teci !"
Vrnil se je v svojo sobano, kjer je stala Katarina nepremično kakor kaka soha.
"Sedaj mi bo lažje," je rekel kralj. "Preklical sem svoj ukaz
za klanje,--otresel sem se
bremena, ki je težil mojo dušo. Le zvoni, zvon, le prepevaj tja, v temno noč! Tvoj glas me ne straši več, kakor glas sodne trobente, --tvoj glas se mi zdi
pravo petje!"
"Ali si ti kak mož?"
"Kristjan, ljuba mati, kristjan, ki se klanja in ki se boji božje sodbe !"
"Kakšen norec!" je rekla Katarina zaničljivo. "Kralji bi se Boga ne smeli bati, še manj kakor kake politične budalosti. Kdor je poklican, da vlada, ta ne sme misliti, ta ne sme ravnati svojega mišljenja po duhu evangelija,
ampak v duhu MacchiavelliJe" vem ; kajti bog kraljev je
edinole
njihova korist."
"Ti si modra, mati, jako modra! Toda tvoja modrost, diši P° peklu in te pred hudičem ne ho obvarovala."
"In tvoja blaznost te bo palm1" la raz prestol,--tebe, slabotnega, neumnega otroka, katerega spreobrne najmanjši vetrič."
"Ko bo mene pahnil raz Pre* stol? Kdo?"
"Tvoji prijatelji, Ilugenoti! Kakor hitro bodo zvedeli za načrt.
--in bržkone so že izvedeli —
— bodo toliko bolj divjali. Po celi državi bo vzplamtel upor. Tujci bodo preplavili deželo, štrli bodo tebe in tvoje privržence. Kd° bo branil kralja, kdo se bo bori' za človeka, ki je izdal svoje P1'1' jatelje in jih v uri stiske pustil na cedilu? Da, zrel si, da pogineš; Danes si kralj še po imenu, juti'1 boš igrača v Colignyjevih rokah' --ali pa mrtev."
Kralj je zijal pri teh besedah, na kaj takega ni bil pripravljen-
"Ali sem res storil kako neumnost?" je govoril sam s seboj-"Danes še kralj po imenu, —-jutri igrača v Colignyjevih rokah.
--in morda mrtev ? Jaz norec,
jaz blažnež; drugim prizanašam.
da bodo mene pokončali!"
Naenkrat je bil zopet drugih misli. Stopil je pred Katarino,
"Mati, ali naj pošljem drugega sela?"
Katarina se je zaničljivo obrn1' la od njega. Mej tem se je pa ze vrnil poročnik Rapin.
"Sire, vojvoda Lotarinški javlJa Vašemu Veličanstvu, da je že prepozno !"
"Prepozno ? Kaj pomeni to • Povej, kje si našel Giza? Pri Kakem opravilu?"
Ničesar ni delal, in vendar Jc bil jako delaven. Stal je na dvorišču palače, pri njem je bil voJ voda Angoulemski. V ColignyJe' vi palači je bil pravcati divji 1° ' Slišati je bilo rožljanje meČev-razbijanje vrat, ranjenci so vpi'1' umirajoči zdihovali. Mej tem P'
"AVE MARIA"
20?
J® bilo slišati moške glasove: Smrt izdajalcem! Pobijte vse!"
• Vse to sem slišal na lastna ^esa, ravno sem s silo in težavo pl'odrl do Giza, ko se je odprlo n°ko okno. Možak, ves krvav v Jrazu, je pogledal doli. "Kako p? ji stvar, Besme?", zaklical je "Vse končano !" je odgovoril esme. "Lopov Coligny je mrtev." "Ce je le resnica!" je rekel ^pgouleme. "Morda je bil kedo rugi zaklan mesto voditelja IIu-ge»otov. Treba pogledati in se
^Pričati."--"Besme!" za-
Vpil je znova Giz. "Vojvoda An-g°ulemski noče vrjeti, dokler ne )0 videl lopova ležati mrtvega ob
®v°.iih nogah."--Nič ložje ko
Je rekel Besme. — — Takoj lla to so vrgli mrtvo truplo skozi °kn°- Z robcem je obrisal Ango-H'eme krvavi obraz mrtveca.
z bakljo," je rekel in si o-^'edal mrtveca. "Da, je že on.
skega in princa Conde, so hitro zvezali in peljali na dvorišče. Le malokomu se je posrečilo pobegniti.
Gaston de Levis, grof de Ley-ran, zaupnik navarskega kralja, je pobegnil v kraljeve sobane. Štirje vojaki so divjali za njim. Toda grof je bežal hitreje ko vo-
lj
'3°r je izgubil svojega voditelja.
'On ta!"
.le, on, morilec mojega oče-
je rekel Giz in zaničljivo
^nil z nogo mrtveca.--To
' Možnost sem porabil in sporočil
°jvodu ukaz Vašega Veličan-stv
a- "Prepozno!" je rekel Giz.
I|(N
^Poročite kralju, da se je rešit-
V°'vl0 delo pričelo, in da se ne da
,Preprečiti."--Tu pa je bi-
lo
ki»
h
glas: "Le korajžo, voja-v Dobijo smo pričeli, in dobro °čemo tudi končati! Sedaj pa
Prič
f nuno z drugimi. Kralj hoče lako t"
Karolov obraz se je zopet sprejo J11!, maščevanja željenost je bi-' krati na njem.
C ,Pa> jaz hočem tako! Če je " 'guy mrtev, potem so zrušeni Mostovi
več
HVALA LEPA!
M ed slovensko ameriško duhovščino imamo veliko zlatih src in plemenitih značajev. To vidimo od dne do dne bolje. Vkljub toliki agitaciji proti nam, kako nas velika večina velikodušno podpira ! Kako smo jim hvaležni.
Nov dokaz tega, smo dobili te dni, ko smo dobili to-le pismo od Rev. A. Podgoršeka iz Durango, Kans. Ta častiti gospod, plemenitega srca, naš dolgoletni dobrotnik, nam piše:
"Ako "gre tako trda listu "Ave Maria" in ste bili primorani dvigniti letno naročnino listu "Ave Maria," morate dvigniti tudi dosmrtno naročnino. Zato Vam jaz, kot dosmrtni naročnik, pošiljam $5.00 v ta namen. To naj store tudi vsi drugi dosmrtni naročniki, pa bo velika pomoč . . .
Rev. A. Podgoršek.
Častiti in dragi gospod : — Srčna Vam hvala in stoterni Bog plačaj ! Da, ko bi nam vseh nad 300 dosmrtnih naročnikov poslalo po $5.00, bi to pomenilo za nas $1.500.00 — veliko pomoč.
Dosmrtni naročniki, kaj pravite na to ?
Urednik.
za nami, mi ne moremo
k J*** Zato pa naPrej! Hitite (jj^ntpensier-u, kje se on mu-
Po m'e pozneje začel se je , °dnikih v Louvre velik ropot, so na vrata, vse je vpilo hod -n tja' klicali so imena, po 0Selnikih so bile za silo oblečene ki |j0' Za nj™i so divjali vojaki l]Kenotske plemiče, ki so spa-' 1 * spremstvu kralja Navar-
jaki. Z vso silo je butnil v vrata in vpil: "Navarra! Navarra!" Margareta hišina je hitro odprla vrata. Kraljica, ki ni vedela, kaj se v noči godi, ki jo je ropot zbudil iz spanja, se je dvignila v postelji. Videla je moža, ki je ves krvav v obrazu, planil v njeno postelj.
"Navarra, rešite me!" vpil je
Gaston. Reši, prijatelja! Umoriti me hočejo!"
Skočil je v postelj in z obema rokama objel kraljico, mislil je v svojem strahu, da drži kralja o-koli vratu. Margareta je klicala na pomoč. Da bi se ga otresla, o-brnila se je na drugo stran. Toda zastonj je bil ves njen napor, — — Gaston jo ni izpustil in vedno prosil navarskega kralja za pomoč. Tu so pridrveli vojaki v spalno sobo in se niso malo začudili, ko so videli žrtev, ki so jo preganjali v kraljevi postelji.
"Rešite me blazneža!" je vpila Margareta.
Le s silo se ga je otresla.
"Kaj pa je to?" je rekla, ko si je krvavega moža natančneje o-gledala. "Vi ste. grof Leyran ?"
"Za božjo voljo, rešite me!" prosil je Leyran. "Umoriti me hočejo!"
"Vi ga hočete umoriti?"
"Krali je ukazal, da pokončamo vse Ilugenote, izvzemši kraljeve prince," odgovoril je eden vojakov.
Margareta je obledela.
"Ščitite me," prosil je Leyran. "Snominjajte se moje zvestobe, rešite moje življenje!"
V	nočni obleki je skočila kraljica iz postelje.
"Vi ga^ne boste umorili," je rekla in prijela grofa Leyrana za roko.
"Mi imamo najstrožje ukaze," odvrnil je eden vojakov.
V	tem trenutku je vstopil stotnik telesne straže, ki se ni malo začudil vsled prizora v kraljevi spalnici, še bolj pa vsled položaja sestre svojega vladarja.
"Stotnik, mene sramote in žali-io," je rekla Margareta vsa razburjena. "Umoriti hočejo kavalir-ja, ki se je podal pod moje var-etvo."
"Vaše Veličanstvo naj se pomiri," odvrnil je stotnik. "Grof Leyran je sicer na proskripcij-skem zapisniku, vendar če se posreči Vašemu Veličanstvu, da ga kralj pomilosti, potem naj živi!"
(Dalje).


tytytytytyllpty "AVE MARIA" tyfytyfy'tytyity
A, HA, HA," za-krohotali se vsi, "da, da, samo na križ kot izdajalec naroda. Hahaha! To bo izvrstno."
"Veste kaj, možje," pravi starejši med farizeji, "pojdime takoj v shodni-co k Kajfu in posvetujmo se o tem. Povejmo mu vse razloge, zakaj moramo takoj nastopiti in ga še ta teden uničiti.
"Samo, kako ga bomo vjeli brez hrupa sedaj, ko bo vedno tolika množica okrog njega?"
"Jaz sem dobri prijatelj enega izmed njegovih učencev, Jude iz Škarjota. Ta mi je že večkrat rekel, da gre z njim samo rali denarja. On pobira miloščino, ki jo ljudstvo daje temu sleparju in si velik del za se prihrani za trud. "Saj nisem neumen, da bi zastonj delal," mi je zadnjič rekel. Veliko denarja ima spravljenega že pri meni. Danes zvečer pride zopet k meni, Ta človek bo kakor nalašč za nas. On nam bo pomagal, da ga bomo vjeli."
In odšli so naglih korakov proti templju.
Mati Jezusova je stopila iz svojega skrivnega kotička pri hiši na ulico in si obrisala potok solza, ki se je vlival iz njenih materinih oči. Vsaka beseda teh za-
rotnikov je bila kakor nož, ki se je zabadal v njeno srce in ji iztiskal potoke solza iz oči. Milo se je ozrla za odhajočimi, potem pa sklenila x'oki in se naslonila na zid hiše, ker teža bolečin srca jo je težila k tlom, da je začela omahovati. O, ko bi vsaj ne bila ču-la teh satanskih besedi!
V tem so prišli iz množice Lazar je vi.
"Zakaj nisi šla z nami, mati? Cel sprevod gre proti templju. Pojdimo tja, bomo videli kaj bo," je rekel Lazar.
"In ti jokaš, mati?" je pristopila k nji Marta.
"Vse proslavlja sina, mati pa joka?" pravi sučutno Marija.
"Saj so to solze veselja," meni Lazar, ki je še vedno živel pod vtisom sreče obujenja od mrtvih in je njegova duša vriskala veselja.
"Ne, ne ! Poznam Marijo ! Niso to solze veselja, ne! Mati, povej nam, zakaj jokaš? Zakaj te srce boli, ko vendar vidiš, kako je narod navdušen za tvojega Sina, kako ga proslavlja in čisti!"
"Pustite mater, naj se zjoka," odgovori Marija. "Ne razumete mojih solza danes, toda . . ." jok je zaprl materine besede.
"Kaj toda? Nič, toda: Mati, ne delaj si žalosti po nepotrebnem. Morda se bojiš njegovih sovražnikov? Nič se boj. Koliko-
krat so ga že imeli v rokah, Pa mu niso ničesar mogli, ali ne ve' ruješ, da je sin božji?"
"Ne razumete še! Pustite meda grem domov."
"Ne, ne, mati! K templju moramo, da bomo videli kaj se zgodilo tam?"
"Ne, prosim vas, pustite me do* mov. Pojdite sami!"
"Ne, samo te nemoremo pustiti! Ce že nočeš na vsaki način-pojdita vidva, Marta in Lazar ll templju, jaz grem pa z Marij0 domov."
"Ni treba domov! Pojdita k sorodnikom v dolgo ulico in ta111 naju počakajta."
In tako so tudi naredili.
OZNANILO.
S 1. številko junija
se bo list "Ave Maria" presehj v samostan pri "Mariji Pomagal v Lemont in bo tam izhajal za naprej.
Pisarna za v Chicago ostane-kakor do sedaj na 1849 W. ^ Street, v poslopju "Edinosti."
Vsa pisma in vse stvari
tikajoč
se lista in kolegija naj se pošil.1'1 ji od 1. junija na
Franciscan Father's
LEMONT, ILL.
"AVE MARIA" tytytytypfyfy
Hp Častna straža pred Najsvetejšim, aft
Rev. J. Plaznik.
ka procesija vsako leto, kateri naj sledi zborovanje, kjer se bodo pogovorili o delu, molitvah in gorečnosti v službi Jezusa Kristusa.
Delo Mile. Tamisier je pričelo roditi sad.
3. septembra, leta 1878., se je zopet vršilo evharistično romanje v Favermey, v bližini mesta Rau-te-Saone, katero je tudi znano po evharističnem čudežu.
Tudi Mile. Tamisier je šla tja, četudi so ji zdravniki odsvetovali; bila je namreč že tri tedne bolna v postelji.
"Kaj naj storim?" je vprašala svojega voditelja.
"Obudi dejanje vere in pojdi; Bog bo skrbel za vse drugo."
Na teh planjavah je bilo romanje veličastno. Sedem prelatov je prišlo, da klonijo svoje glave pred Najsvetejšim. 2,500 vernikov in nad 1,000 duhovnikov je pelo hvalne himne. To je bilo res narodno romanje.
Pokazalo se je, da je treba, da se redno vrše evharistični kongresi. Drugi dan so zborovali v cerkvi sami.
Mile. Tamisier je skoro plesala samega veselja.
Nove težave.
Preskušnja je bila dobro pre-stana. Organizatorji morajo gledati, da stvar obstane. Sovražnik vsega hudega je začel sejati naj-
večje težave; na Francoskem se je začelo preganjanje. Mile. Tamisier se je obrnila v Belgijo, ker je od tam prišel praznik pre-svetega Rešnjega Telesa.
Na nesrečo je divjala tedaj po Belgiji umstvena in politična vojna. Kardinalu Deschampsu se je zdelo, da ne bo mogoče doseči v njegovi domovini, kar ni bilo mogoče doseči na Francoskem.
"Večna popotnica" je šla na Nizozemsko, dosegla pa ni drugega, kakor nekaj obljub. Potrta se j'e vrnila. Pisala je mgr. Segur. ju. Ta pa ji je odpisal:
"Cim več premišljujem, tembolj se mi zdi, da je vse naše delo želja žive vere in goreče ljubezni. Ko bi se še mogel postaviti na čelo kaki stvari, kakor v prejšnjih časih, bi bil takoj tam. Sedaj sem pa podoben lastavici, katera se ne more več v zraku zdržati in sem zadovoljen, če sem še za kako stvar poraben."
Pisal je tudi podpredsedniku francoske banke: "Naša zadeva ni več jasna. Same nemogočnosti so pred nami, katere zabranjuje-jo naša lepa načela. Ali je moje slabo zdravje vzrok takim mislim?"
Tako mišljenje pobožnega pre-lata je vzelo pogum tudi njegovim prijateljem. Eden izmed njih je pisal Mile. Tamisier: "Zelo mi je žal, da se je Mgr. Segur tako odločil. Stvari sploh ne moremo
0 EVHAPJSTICNIII SHODIH. (Nadaljevanje.)
Govorili smo že o sivih spokor-nikih v Avig-nonu. 9. julija leta 1876. so i-meli jubilejno procesijo, katero imajo vsakih dva j s e t Tedaj se je zadostil-,	na procesija v
hm i*estu, katera je sijajno vspe-• dostavljenih je bilo trintrideset jr.4a.rjev> v spomin Kristusovih tri-ge rideset let na zemlji. Procesija Se Je pričela ob treh popoldne in v^ Je končala ob enajstih. Navzo-0, So bile vse civilne in vojaške asti. Za baldahinom so bili po-in 11 Slavnega romarskega sveta nočnega češčenja v Parizu. Pa-Piju devetemu so poročali: jo je naročil svojim apostolu, naj preskrbe veliko, okraše-dvorano, da bo ustanovil za-^nient sv. Evharistije. Mi smo ^ dali, da bi ga molili in sveča-sto neS^ V zmag'Oslavju; celo me-v ' Se je naenkrat spremenilo v llkanski tempelj."
dan so imeli nekak evha-Pež1Cni Ingres, kjer so brali pa-JiihT0 pismo> Poročila iz različ-crte ajev; napravili so tudi nastal 2a prih°dnjost. V načrtu je 0 tudi, da naj se napravi ta-
210
Uptytytytytyty "AVE MARIA" UpKptytyKptyty
naSaaljev-ati. Zadeva je zgublje-
na

Zadeva pa je bila rešena.
j
Filibert Vrau posreduje.
Ob tistem času je prišel nek pobožni lajik od Mgr. Segurja in pripovedoval nesrečo nekemu pi'i-jatelju ; ta mu je odvrnil: "Kaj pa naši prijatelji v Lille? Ali si že kedaj mislil na nje ? Ti znajo prirejati kongrese. Potrkaj na njihova vrata in odprla se ti bodo."
Vrau je pisal in odgovor je bil povoljen. "Ker ne odnehaš od misli na mednaroden evharističen kongres, smo ti na razpolago. Ce hočete imeti kongres v Lille, smo pripravljeni vse storiti za vas, kar je v naši moči. Mi smo z vami."
Ta odgovor je prinesel veselje vsem in vsi so šli zopet na delo. Vspeh je bil krasen. Tovariši pri delu so se množili. Delali so pridno v Parizu in vseh drugih važnih središčih.
Vrau je šel v Rim, da dobi od papeža odobritev in blagoslov. Ko je veliko premolil, je podal svetemu očetu sledečo pisano prošnjo: "Organizatorji, kateri delajo za evharistični kongres, mislijo, da je sedaj čas, ko se narodi nahajajo v težavah, da se skupaj zatečemo k onemu, kateri prebiva v naši sredi, kateri edini nam more pomagati.
Vaša svetost soglaša z mislijo,
da bi se vršil evharistični kongres vsako leto v kaki katoliški deželi. Letos smo ga nameravali imeti na Belgijskem. Tamošnje razmere so nam to preprečile; zato bi radi prenesli sedež tega odbora na Francosko, v verno mesto Lille."
10. majnika, leta 1881., je bila ta prošnja predložena papežu Leonu trinajstemu. Predstojnik avguštincev je spremljal Vra-ua do papeža. O tej avdijenci piše Vrau:
"Sveti oče je prišel blizu mene. Jaz sem držal v rokah prošnjo, da bi smeli imeti kongres pri nas. Pokleknil sem pred papeža in čutil sem njegovo roko na moji glavi. Obstal sem in nisem se ganil. Ko je gospod Picaro opazil mojo zadrego, je začel razlagati, po kaj sva prišla. Sveti oče je odgovoril, da to misel odobrava in blagoslavlja. Stegnil je roke in mi dal slovesen blagoslov. Vstal sem in prosil, da bi sveti oče sam napisal nekaj besedi v spodbudo vsem, kateri se zavzemajo za to podjetje, da bi potem hranili to pismo v spomin. Sveti oče me je uslišal in sedaj imamo nekaj, kar nas spodbuja."
Ni bila pa samo mala spodbuda in odobritev na koncu prošnje, ampak, papež je poslal celo apo-stoljsko pismo Mgr. Segurju, predsedniku naše organizacije.
Papež ga je hvalil in navduševal-"Za evharistično delo podelil11 vse," je rekel papež nekaj prej. Držal je besedo.
Veliko delo je bilo slednjič U-stanovljeno. Francija je prva Prl" čela izvrševati to delo.
Ko je nekega dne videla neka nuna lurško Bernardko, jo ^ .1e vprašala; če se ji ne zdi
pretežko
biti ponižna, če pomisli, da se J1 je Marija prikazala. Bernardka je odgovorila:
"Kaj napravijo z metlo? Rab1' jo jo za pometanje. Potem? P°" stavijo jo na svoje mesto. Kje Je njeno mesto. V kotu. To je moja zgodovina. Marija me je porabila, potem sem prišla pa zopet v kot. Moj prostor je, na katerem sem zadovoljna. Tam bom tud ostala."
Tudi Mile. Tamisier je bila is*e misli. Ko je videla, da ima delo. za katero jo je Bog navdihni'' dobro podlogo, se je vmaknila-Živela je po evharistiji in za ev-haristijo in popolnoma skrito. 1*' junija 1910., se je vlegla in 2°' ob četrt čez sedem zjutraj je u" mrla. To je vse.
Kako je pač Bog sprejel to dušo, katera je pridobila tolik0 zmag za njenega Sina!
Daroval za častno stražo, To
ny Sanah, East Pittsburgh, P*-;
..... $1.0«
Apostolstvo molitve.
Mesečni namen za mesec junij:
ZA CEŠCENJE SVETEGA DUHA.
Papež Leon trinajsti je poslal 1. 1897. celemu svetu apostolsko pismo, v katerem spodbuja vse vernike h češčenju tretje osebe pre. svete Trojice. Naš sedanji sveti oče, Papež Pij enajsti, priporoča to češčenje vsem članom apostolj-stva molitve. Ko se je papež Leon približeval koncu svojega življenja, je nameraval posvetiti vsa
dela svojega papeževanja svetemu Duhu. Želel je, da bi se po-božnost povečala in da bi verniki goreče častili tretjo božjo osebo.
Da bi se ta pobožnost razširila, je sveti oče zapovedal, da se mora praznovati po celem svetu po vseh župnih cerkvah devetdnev. nica kot priprava na prihod svetega Duha na binkoštno nedeljo; za časa devetdnevnice se mora
kr-
moliti za združenje celega ščanstva. Podelil je tudi odp«9 ' ke vsem onim, kateri prihajaj0 devetdnevnici, ali, če ne m°ieet. priti v cerkev, opravljajo dev dnevnico doma.
Da niso verniki bolj navdu§e^ za to pobožnost, temu je na,lV]ie krivo dejstvo, da se ljudstvo zaveda velikih del, katera so slC^ delo svete Trojice, vendar Pa posebno pripisujejo svetemu
tytytytytytyty "AVE M A R I A" i^f^f^f^
211
Moliti moramo toraj, da bi erniki boljše spoznavali svetega uha, posebno, v kolikor se nje-g0Vo delo tiče včlovečenja, ustanovitve in vodstva svete cerkve ,er Posvečenja naših duš. Dolgujemo mu ljubezen in češčenje, to
mu pa izražamo, če se natančnejše poučimo o njem.
-o-
Molitev vsakdanjega jutranjega dobrega namena.
O presveto srce Jezusovo! Po
rokah prečiste device Marije ti darujem vse molitve, dela in trpljenja današnjega dne; prvič v spravo za vsa razžaljenja, katera trpiš v zakramentu presvetega Rešnjega Telesa; drugič za češčenje svetega Duha.
Mesečni patron za junij.
2. reda.
Baptista je bila hči kamerin-skega vojvoda v Italiji. V mlado-
Sti
1 se ,]e sicer varovala z grehom ^azati svoje srce, bila je pa nezmerna, in rada je nosila lepo °oleko. Pridiga o Kristusovem '"P1 jen ju jo je tako genila, da je ^okavala svojo nečimernost, se ezusu v samostanu posvetila in ^edno devištvo mu obljubila. Ra-a je premišljevala Kristusovo 'P'jenje; to jo je nagibalo, da je
premišljevala tudi trpljenje Kristusovega Srca. To jo je naučil sam Jezus Kristus, dolgo prej, preden se je prikazoval sveti Marjeti Alacoque (Alakok). Bila je popolna čestilka presvetega Srca Jezusovega. Ko je njegovo trpljenje premišljevala, se je vzbudila v njenem srcu tolika ljubezen do Jezusa, da je zapustila bogastvo in svetno razveseljevanje; poslušala je Jezusovo klicanje: "Daj mi svoje srce" (Preg. 23, 26.). Iz ljubezni do Jezusa se je
zatajevala, bolezni in druge križe mu je vesela darovala, da bi vsaj nekoliko zadostila za božjemu Srcu storjena razžaljenja. Tako. zadoščenje je bistveni del pravega češčenja presvetega Srca Jezusovega, katero je blažena Baptista posnemala, ko je iz srca odpustila vsako zasramovanje in molila za svoje zaničevalce. Papež Gregor XVI. jo je prištel med blažene, umrla je pa 31. maja 1527.
^a poti v življenje.
(Konec.)
'Mary si pomislila, da si uni-C1'a tudi mene?"
"Ne vidim, zakaj? Kako naj , n'cim bogatega človeka, ki dobi anko na vsaki prst pet lepših et> ki bodo tudi bogate?" Toda ti si edina, ki me mo-es rešiti?"
(Ne vem, česa naj vas rešim!" j Mary, draga, prisrčna Mary sočutje z nesrečnim člove-Nq morem ti povedati vse-Povem ti samo toliko, da i-as v svojih rokah usodo zelo Rečnega človeka." Vs Ne morem vrjeti. Tu imate čes darove' katere ste mi dali. Ni-ja ar vam nisem nikdar obljubi-tVf 0 me z vami ne veže. tak 6n° Je mo->e življenje in čem°	ohraniti. Od vas no-
0m nič- Bili so trenotki, ko sem
blat Vala' da bi P0tePtala v j.Qc 0 svoje poštenje in svojo ve-gG navidezne sreče, radi va-bogastva. Bili so trenutki,
ko me je premagovala tudi lah-komišljenost, da sem se udajala udanosti, morda ljubezni do vas, ker ste bili tako dobri do mene. Toda med vami in med menoj je nepremostljivi prepad, vi ste o-ženjen mož, vaša nesrečna žena še živi. Raje postanem zadnja beračica, kot preklinjana prilež-nica oženjenega moža, ker z vami bi mogla biti samo to. Koliko moram dati na vašo prisego zvestobe, ste pokazali prvi ženi. Ko ste se z njo poročali, ali ji niste prisegli zvestobo do smrti ? Pa se vam ni več dopadla in zavrgli ste jo. Kako poroštvo morete dati drugi ženi, da boste sedaj držali česar prvič niste. Sramota za cel narod, da sam sebe slepi in dovoljuje, da si novoporočenci pred vlado prisegajo nekaj, časa ne mislijo držati! Do smrti si prisegajo z besedami, dokler se nama bo vzljubilo, si pa mislijo. Jaz smatram to za sramotno hi-
Po resnični dogodbi napisal K.
navščino. Bili so trenutki, ko sem tudi jaz tako mislila, česar se sedaj sramujem v dno svoje duše." "Mr. Steward!" vstala je s sedeža in stopila korak nazaj. "Tu i-mate svoje darove in s tem so pretrgane vse zveze, ako jih je sploh kedaj kaj bilo med nama. Prosim vas, ohranite me v svoji službi, če tudi za zadnje mesto, za najslabje plačano. Usmilite se moje bolne matere. Vendar ako ne, povejte in odidem. Bog je nad nami, ki bo skrbel tudi za me in za mojo bolno mamico."
Kakor bi strela vanj udarila, tako je obsedel poslovodja. Zaškripal je p ar krat z zobmi. Barve so ga-spreminjale. Zdelo se mu je, kakor bi ga kdo z mrzlo vodo polival. Vsaka beseda se mu je zapičila v srce kakor pšica in ga skelela kot ogenj.
"Premagan!" je siknil, ko je Mary končala," in — učen!" in zakril je svoj obraz v obe roki in
212
"AVE MARIA" tpapjptptpgp^
nekaj časa tako slonel sklonjen na mizi.
"Mary, je to tvoja zadnja beseda?" vprašal jo je z glasom, da jo je pretreslo na dno srca.
"Da, Mr. Steward!"
"Potem, pojdi!"
"Tudi iz banke?" je vprašala mirno.
"Ostani ta teden!"
Mary je odšla nazaj k svoji pisalni mizi in mirno nadaljevala svoje delo, vesela, da sme vsaj do konca tedna ostati. Mej tem časom se bo morda dobilo kako delo.
Poslovodja se je pa takoj oblekel, vzel klobuk in odšel globoko potrt.
Mary je srce krvavelo, ko ga je videla oditi. Smilil se ji je v srce. Pogledala je za njim, ko je sedal v svoj avto in se odpeljal, dokler ni izginil njegov krasni avto za vogalom banke.
"Revež!" je vzdihnila in solze so jo oblile. Da bi njena pomočnica ne videla solza, šla je hitro nazaj v privatni oddelek poslovodje, kjer se je za vrati zjokala kot otrok.
Takoj drugi dan se je Mary posrečilo najti že drugo službo. Sicer je bila komaj polovica dosedanje plače, vendar je bila vesela, samo, da je bila, da bo lahko materi zakrila vse boje, katere je prestala. Skrbelo jo je samo, kaj bo s hišo. Vendar tudi tukaj je našla pomoč. Ojunačila se je in šla k Fathru Cirilu in mu razode-la vse.
Father Ciril je s zanimanjem poslušal dolgo zgodbo svojega Marijinega otroka. Veselilo se je njegovo očetovsko srce, da njegove molitve niso bile zastonj. Se-
veda je takoj segel po telefonu in poklical bogatega farana, dobrega prijatelja, ter ga poprosil posojila za Mary, da plača obresti in del glavnice. Ker se je Father Ciril podpisal, da bo gotovo dobil vrnjeno, se seveda ni obotavljal posoditi potrebno svoto. Tako je Mary že tretji dan po tem nesla na banko seboj potrebni denar, da je plačala in rešila tudi dom.
Mr. Stewarda ni več videla. Ni ga bilo več v pisarno črez dan. Bil je v pisarni zvečer, ko so drugi odšli. Delo ji je pustil na pisalni mizi.
* * *
V soboto dopoldne, pa pridejo na banko državni revizorji in zahtevajo vse knjige v pregled. Ves bančni direktorij se je sešel na izvanredno sejo. Veliko razburjenje se je bralo na obrazu vseh. Prestrašeno se je uradništvo spogledovalo. Toda Stewarda ni bilo več. Nekekrati so ga poskušali najti s telefonom na domu, toda služkinja je odgovarjala, da ga ni doma že od petka večera. Vzel je večji kovčeg in se odpeljal, toda ni ji povedal kam.
Sredi seje so tudi Mary poklicali v posvetovalnico in jo izpra-ševali, če kaj ve o Mr. Stewardu. Izpraševali so jo vzlasti o zavoju zlatnine, katero so našli v njegovi pisalni mizi. Povedala jim je vse.
Večerni listi so pa prinesli na prvi strani z velikimi črkami senzacionalno vest: "Mr. Steward, poslovodja State Bank pobegnil. Državni revizorji našli velik primanjkljaj, katerega je baje poslovodja odnesel. Poslovodja je
dolgo časa kradel, toda znal J43 zakrivati primanjkljaj." Direktorij je zakril primanjkljaj in banka je zopet na dobrih nogah. Poročali so tudi v dolgih člankih o razuzdanem življenju poslovodje in zvezah, katere je imel z raznimi ženskami. Maryno ime ni bilo med njimi, ker so direktorji celo zadevo prikrili, ko so spoznali, kako pošteno je ravnala z hjim.
Mary je doma čakalo pismo od — Stewarda. "Mary, ti edina bi me bila rešila, da bi morda za-čel drugačno življenje in popravil škodo, katero sem naredil banki. Nekaj časa bi še šlo tako naprej. Vendar, ko si me zavrnila, sem pregledal knjige in sem našel, da sem že pregloboko segel. Samo Bog te je rešil gotove nesreče in sramote z menoj. Mary, moli za nesrečnega — Stewarda."
Skoraj je omedlela, ko je Pre' čitala to pismo. Hitela je z nji10 k Fathru Cirilu.
"Mary, kako očevidno varstvo
Marijino!" je vskliknil.
* * *
Mary je še danes na State Banki vposljena, kjer je bila. D1' rektorij je poslal takoj v ponde-lek zjutraj po njo. Ona je bila e-dina, ki je vedela o vsem poslovanju, zato je niso mogli pogi'e' šati.
Tako ima danes kot plačilo svojo stanovitnost, dobro službo, hišo, mamo in — Marijo, kar k' bila kmalu vse izgubila v svoj1 lahkomišljenosti.
Da, da, Marija je pač še najboljša mati. Kdor ima njo za ter ni sirota. Varen je!
UptyZptyXpZplfp "AVE MARIA" ZptyZpKptyKpifp
213
V boju za resnico in pravico.
(Dalje.)
Piše Prof. Rev. F. Pengov.
morenovo prvo predsed-ništvo (1861.—1865)...
jpy IHČE izmej nas ne 'more niti slutiti, koli-
Uko truda, skrbi in bo-Epa: jev je bilo potreba, da ®mM pomete G. Moreno Prav temeljito Avgijev hlev, v kateri so bili njegovi predniki iz-Premenili krasno domovino pod ekvatorskim solncem. Morenov i-deal
o katoliški republiki je bil tako vzvišen, njegovi rojaki pa za reformne načrte tako ledeno hladni, večina ljudskih zastopnikov sploh ni imela nobenega u-■ttevanja zanje. Urbina, Robles in franco so imeli po deželi še mnogo pristašev in ti so stvorili močno °Pozicijo. Tudi del nižjega klera, ki ni hodil po najboljših potih, 11111 je bil sovražen; sovražne tu-vse liberalno-ateistične sosednje vlade. Že sam sklep odahniti 2lvljenje "gnjijočemu mrliču polnemu črvov" je bil nekaj velikega. A ta sklep tudi izvršiti, in si-Cer vkljub vsej nehvaležnosti in obrekovanju, vkljub upiranju vnanjih sovražnikov, to je mogel 'e prepričan in kristalno čist ka-'oliški junak, kakršen je bil G. Moreno in kakršni se rodevajo le Po eden na tisoč let. Le ker je bil Prepričan, da ravna po Božji volji in v blagor domovine, le zato Se ni dal nikoli premakniti od svojega pota. Morenova največja Veličina niso njegovi orjaški vspe-
hi.
ampak čistost njegovih name-
n°v, njegova čudovita, v Boga za-uPajoča stanovitnost, ki se ni nikdar naveličala boriti se proti naj-Vecjim težavam.
Južno-ameriške državljanske
razmere so bile takrat pod psom, ^asa ljudstva indolentna, lena k°t klada, otročje omahljiva, poginoma nesposobna za samovla-
do
m za vsako resno delo, zato pa
^liko bolj nagnjena k prekuci-•|ani; nezvesti in nezanesljivi so Jlli uradniki, po deželi je strašila
cela armada spletkarskih advokatov in delomržnih demagogov brez kruha. Ilvala Bogu, da je G. Moreno dobro poznal deželo in ljudi in da niti za trenotek ni podcenjeval vseh teh težkoč. Vse je vzel v svoj kalkil (proračun) in skušal doseči stopnjema samo toliko, kolikor je bilo pametno in dosegljivo. Glavno pozornost je obrnil na tri reči: na cerkvene razmere, na uradništvo in finance.
Cerkev. V hlapčevanju Cerkve napram državi in v gnjilobi duhovščine je videl G. Moreno glavno zlo za Ekvador. Zato je hitel Cerkev osvoboditi in jo podpreti. Ker je hotel dati svoji domovini katoliško ustavo in nravno pre-roditi deželo z energičnim zatiranjem pregrehe in temeljito vzgojo mladine, je trebal za to trdne in trajne podlage in kot tako je smatral konkordat v Sveto Sto-lico. Zato pošlje precej 1. 1861. svojega zaupnika don Ignacija Ordoneza z neomejenimi pooblastili k papežu Piju IX., da se dogovori radi konkordata, kakršen je primeren za katoliško republiko, obenem pa naj bi izposloval energično reformo duhovništva. Duh konkordata, kakor ga je zamislil Moreno je bil ta: "Da more udejstvovati Cerkev svoj blagodejni vpliv na družabno življenje mora korakati ob strani civilne oblasti kot popolno enakopravna in neodvisna od nje. Država ne sme Cerkve niti absorbirati, kakor je bilo v cezaropapistični Rusiji, pa ji tudi ne nasprotovati, ampak jo mora samo učinkovito podpirati, kakor zahteva pravičnost. 22. aprila 1. 1863. so zastopniki Cerkve in države v stolnici v Quito slovesno podpirali konkordat, ki ga je sv. Oče Pij IX. mnogokrat priporočal raznim državnikom kot vzor. Salve topov, vnebo-kipeč Te Deum in zastave, papeževe in republikanske, ki so se
veselo plapolajoč objemale v se-sterski ljubavi, vse to je glasno klicalo svetu, da hočeta delovati odslej sv. Cerkev in republika E-kvador v prijateljskem sporazumu za časni in večni blagor ljudstva. —
Kako silno je ljubil Moreno naslednika sv. Petra, kaže pismo, ki ga je pisal prijatelju, ki je bil pri avdijenci v Rimu: "Srečen si, da smeš poljubiti namestniku Kristusovemu prstan in se pogovarjati z Onim, ki ga bolj ljubim nego rodnega očeta. Za njega, za njegovo obrambo bi žrtvoval tudi življenje edinega sina." —
Ustanoviti zvesto, delovno u-radništvo, to je bila druga glavna skrb Morenova. Posrečilo se mu je na ta način, da je skrbno izbiral osebe in na drugi strani korenito izpremenil zistem. Razdrobil je stari, okosteneli birokrati-zem na drobne kosce, odpravil vse nepotrebne formalnosti, poenostavil poslovanje in odstranil celo trumo škodljivih parazitov (zajedalcev) med uradništvom. Vsakemu uradniku je natančno določil njegov delokrog in zvezal vse uradništvo organsko med seboj ter vzbudil v njem stanovsko samozavest kakor tudi zavest, dolžnosti do dela. Tako je pahnil s prestola one zle duhove, ki so sedeli dotlej nalik neomejenim potentatom po svojih pisarnah ter zmerjali in mučili ljudstvo. O-mogočil je tudi lahko, a obenem neodijozno kontrolo vsakega u-radnika. Zboljšal je uradnikom plače, da so mogli vršiti svojo dolžnost brez skrbi za kruh in obleko. Povsod pa je svetil sam z lastnim lepim zgledom; proti ne-. redu je bil neizprosen, pa naj je bil krivec tudi prvi minister. — Državni dolg ekvadorski je bil ob Morenovem nastopu tako visok, da se je kosal s snežnimi vrhovi ondotnih And; zato ni bila nikaka igrača spraviti finance v
214
KptyHptytytyty "AVE MARIA"
red. In vendar se je moralo zgoditi. Zato je izpremenil Moreno tudi ves dosedanji fiskalni zistem (davke) ; znatno je zmanjšal število finančnega osobja, poenostavil plačevanje in izplačevanje, minucijozno natančno določil davčne in carinske postavke. Preje so uganjali carinski uradniki velikanske poneverbe; vse je bilo podkupljeno od trgovcev in lastnikov ladij, cvetelo je tihotapstvo, a državne blagajne so bile prazne. Ko pa je nastavil Moreno zanesljive ljudi za nadzornike so jeli dotekati v obilni meri carinski in davčni dohodki. Prejšnji predsedniki in njihovo uredništvo je ropalo državne blagajne in bogatelo z znojem ljudstva. V blagor davkoplačevalcev niso storili prav ničesa, niti ene same ceste. Zato je pa ljudstvo, oropano od vseh strani, delalo samo toliko, da ni ravno poginilo gladu. Vladala je revščina in ta postane rada mati številnih zločinov. Da poda, ljudstvu zgled varčnosti, se je odpovedal Moreno za prva štiri leta vsaki predsedniški plači, pozneje pa jo je znižal za polovico. Dal je zelo stroge postave proti poneverjenju državnega denarja in raznim nepoštenim "za-radam meščanske porodice."
Zato je pa tudi jel dotekati v kratkem državni denar v taki meri, da se preje o čim takem ni niti sanjalo, kredit republike se je dvignil na znotraj in zunaj. Gradili so ceste in mostove ter oživljali promet in trgovino. Da na-uče ljudstvo raznih obrti je poklical Moreno v deželo šolske brate iz severne Amerike in jim izročil vodstvo veličastne obrtne šole.
Glede šolstva je izboljšal v prvi vrsti osnovni pouk, ki ga je izročil šolskim bratom in sestram, srednje šole je zaupal jezuitom, z reformo visokih šol pa je hotel počakati toliko časa, da dobi iz preosnovanih srednjih šol sposobnih učencev zanje.
Mnogo je storil tudi za uboge
Indijance. Že 1. 1862. je izročil indijanske misijone oo. jezuitom ter skrbel v zvezi s škofi za vsa potrebna denarna sredstva. V kratkem so ustanovili 4 centralne misijonske postaje.
Da zatre prekucuštvo, upore in meščanske vojske, ki so dušile že pol stoletja nesrečni Ekvador reorganizira Moreno tudi armado. Vanjo je sprejemal samo poštene ljudi, pa jim ukazal tudi pošteno plačevati mesečno plačo in sicer najpreje prostakom, za njimi častnikom, zadnji pa so bili na vrsti državni ministri.
Glavno gnezdo revolucij je bilo vseučilišče v Quito, kjer so brez-verski profesorji pravne fakultete mešali mladini glave s svojimi krivimi in pogubnimi nauki o državi. Zato pokliče Moreno vrlega profesorja iz Italije, da poučuje naravno pravo in njegovo uporabo pri zakonodaji in državni upravi.
Kar smo tu povedali je le kapljica iz morja dela in vspehov Morenovih izza prvega njegovega predsedovanja. Kako bujno življenje je zavelo po vseh deželi vsled teh reform! Tako bujno, kot je mogoče samo pod vročim ekvadorskim solncem. Hirajoče, deloma že suhe veje na deblu republike so pognale na tisoče svežih mladik; štor, ki je že trohnel, je jel spet zeleneti, rasti in cvesti. A kakor je in mora biti duša po vsem telesu, tako je bil tudi G. Moreno s svojim jasnim duhom in krepko voljo povsodi. Sam je moral misliti na vse in za vse, sam dajati inicijativo povsod, pa tudi držati v tiru to, kar se je že začelo gibati. Saj je bilo vse drugo okoli njega lena masa, ki jo je moral oživljati on. — A ko bi bil mogel delati vsaj v miru! Toda brezštevilni sovražniki in nerazum lastnih rojakov in pristašev so bili vzrok, da ni i-mel niti za trenotek počitka. Samo 1. 1864. je moral zadušiti devet uporov na deset različnih krajih. Kakor svoje dni Izraelci pod
vojvodo Zorobabelom jeruzalemski tempelj, tako je moral tudi G. Moreno zidati katoliško re-publiko ekvadorsko le z mečem v roki. Zato so vspehi njegovega dela naravnost čudežni.
Rev. P. Evstahij Berlec, O.F.M-
V ČAST SV. TEREZIJI DETETA JEZUSA.
-o-
Ti nova cvetka slavnega Karmela. — ponosna nanj je naša rimska
mati! — svetosti ljubeznjive venec zlati od Jezusa si v raju že prejela.
Za tihe žrtve in junaška dela, hotela si otrok vsak čas ostati! Najvišjo čast na zemlji mogla dati
bo tudi Cerkev blaženo — vesela-
Devica čista in nedolžno dete, Zveličarju zdaj sestra večno mila> spolnila si v poskušnje dneh obete,
ponižnih ti si novo pot hodila, ^ vzor malih duš! — Cvetlice bos neštete
na nas iz miljenih nebes rosila-(milostnih)	,
/
Ti roža, — kakor v solncu kri
blesteča — objela križ si in trpela rada: "Naj le me trnje skritih žrtev zbada,
nevesta z Jezusom naj bom trpeča,
Gospodu v slavo sem prižgana
sveča! — Najvišji v srcu posvečenem vlada, v njegovih žarkih bom na veke mlada,
življenje meni je, moj up i" 31 c ča!"
IptyqpWW "AVE MARIA"
215
Kaj storiš če naročaš in podpiraš Ave Maria?
Piše A. Tomec.
Ljudje navadno naročajo časopise samo zato, da jih či-tajo. Pri listih, pri katerih gre za kake privatne interese ali pri listih, ki niso dalekosež-nega in važnega pomena, je to sicer
i*p .__ prav. Pri listih pa,
A. TOMEC . , , naš sotrudnik. Pn katerih gre za
splošne, verske in narodne koristi, pri katerih gre za moralo naroda, za obstoj njegove vere, za prava krščanska načela, za resnico in pra-za prospeh in napredek do-)re stvari, za zmago pravega Prepričanja, pri listih, katere je 1 odila živa potreba in brez kate-bi narod postal žrtev brezvestnih goljufov in sleparjev, ki bi ga Navdali z duhom brezverstva in Zrnot, ga s svojimi lažmi preslepi-1 lr> zapeljali na napačna in kri-Va pota, katera vodijo, kakor posameznika, tako tudi cel narod v ^r°pad in nesrečo, v časno in večno — pi.j ta^jh listih pa ni prav, a se jih samo zato naroča in Podpira, da se jih čita. Pri takih 'stih ne gre, da bi jih človek, če lllu je kaj za dobro in plemenito stvar in skupno korist, samo radi s^be podpiral, temveč tudi radi . Vai'i, radi katere se vstanovijo in 'vdajajo in katero zastopajo in za atero se borijo in delajo. I'1 eden takih listov, ki ga ima- .
m o liki
mi ameriški Slovenci v Ame-. • ki ima preplemenit namen 'aniti med nami našo najdražjo fvetinjo, sv. vero pred sovražniki ^ jo slov. narodu kot dedščino na. . slavnih prednikov ohraniti, ki k Za nas že neizmerno veliko do-storil, za kar smo mu dolž-1 vso hvalo in pomoč, ki se je za žas že toliko let trudi, bojuje, Vu.ie in trpi in kateremu gre
edino za čast Božjo in Marijino, blagor, rešitev in napredek slovenskega naroda, je list Ave Maria.
In komur je mar za to, za kar se ta list trudi, bo tudi ta list naročal in podpiral, četudi bi ga ravno ne imel časa čitati. Kajti s tem, da kdo naroča in podpira Ave Maria, ne preskrbi samo sebi dobrega čtiva, temevč stori tudi zelo dobro delo, ker pomaga listu pri njegovem plemenitem in apostoljskem delu. Vsega tega kar ta list dobrega stori in hudega prepreči, si sodeležen tudi ti, ker list sam brez naročnikov nič ne more in sploh obstati ne more.
Zato pa premisli kaj storiš, ako naročaš in podpiraš Ave Maria in ne bo ti žal za par dolarjev, ki jih izdaš na leto, četudi samo zato, da dobro stvar podpiraš.
Med dobrimi deli, katerih si deležen, ako si naročnik Ave Maria, je neskončne vrednosti, katere človeški um zapopasti ne more, tudi sv. maša, ki se opravlja vsak teden za naročnike in dobrotnike tega lista.
Ako si naročnki Ave Maria vršiš pravo apostolsko delo med slovenskim narodom v Ameriki. Z listom vred se vojskuješ za Boga, za vero, za katol. cerkev, za čednost, za pravo krščansko prepričanje, za resnico in pravico, za rešitev in srečo bližnjega, za blagor, za izobrazbo in napredek slovenskega naroda. Odbijaš napade protiverskega tiska, ki se je zarotil proti vsemu, kar je dobrega, kar je katoliškega in katoličanu svetega. Boriš se proti vsemu slabemu in za vse dobro.
Vidiš torej, da če Ave Maria naročiš nimaš samo nekaj lepega, poučnega in zabavnega čtiva,
temveč vršiš s tem tudi največje najbolj še, naj plemenitejše in naj-zasluženejše delo, v katerem so zapopadena vsa druga duhovna in telesna dobra dela usmiljenja. Vršiš najboljše delo, ki ga moreš vršiti za Boga, za sebe in bližnjega, katero se ne d poplačati s svetnimi dobrotami.
In vendar, kako malo truda je za to treba! Par dolarjev na leto daš v podporo listu in vse drugo list sam naredi. Ali se boš še premišljal žrtvovati teh par dolarjev, ali ne, za tako plemenito delo, kot je podpiranje katoliškega tiska ?
Pa ne samo, da storiš veliko dobrega, če si naročnik Ave Maria, temveč s tem vršiš, ko podpiraš katoliški tisk, tudi svojo dolžnost, ki je postala v sedanjih časih največja in najglavnejša in najstrožja dolžnost vsakega katoličana, kajti s tem, da podpiraš katoliški tisk, najizdatnejše in najvspešnejše braniš vero. In to ni kot katoličan v prvi vrsti dolžan kakor si dolžan verovati in po veri živeti. In če ti ni mar, da bi se vero branilo pred napadi protiverskega časopisja in da bi se to vero ohranilo, katero hoče protiverski tisk vničiti, ti ni prav nič mar tudi za vero; če pa ti ni nič mar za vero, ali si sploh potem vreden, da se imenuješ katoličana? Ne! Ti nisi sploh katoličan in po krivici nosiš to ime.
Zato če ti ni vseeno, če sovražniki vero danes ali jutri vničijo, če jo še tako napadajo, sramotijo, preganjajo in v srcih ljudi zatirajo, skleni, da boš z ozirom na vse to gotovo naročil Ave Maria in mu ostal zvest naročnik ne samo zato, da ga boš čital, temveč tudi zato, da čimveč dobrega storiš, svojo dolžnost spolniš in dobro stvar podpiraš.
216
qfytyfytytyfy "AVE MARIA" tytyHptyHptySp
POMINJAM se, da sem kot otrok posebno ljubila Marijine podobe. Kadar me je mati pustila samo doma, sem romala ob stenah od podobe do podobe in naposled z občudovanjem obstala pred Marijo Pomagaj. Mali Jezušček s smehljajočimi usteci in polnimi okrogljimi ličeci je vedno imel zame nekaj privlačnega. Najbolj me je zanimala njegova mala bosa nožica. Stokrat sem že slišala, zakaj nima čeveljčka, a še vedno sem ponovno z odprtimi usti in pridržano sapo poslušala mamo, ki je tudi rada pripovedovala tole ljubko legendo:
Kot vsaka mati je tudi Marija imela dosti dela. Da bi malemu Jezuščku ne bilo dolg čas, ga je enkrat poslala med vaške otroke, sama pa je mirno delala. Precej dolgo se je Jezušček igral z judovsko deco, ki tudi niso bili sami angeljčki. Začeli so mu nagajati in nazadnje so ga hoteli še tepsti. V strahu zbeži Jezušček proti domu in že od daleč kliče Mamico: "Marija, pomagaj!" Seveda mu priteče Marija ko j na pomoč in vzame prestrašenega Jezuščka v svoje materino naročje. Tako je tekel, ubožček, da je izgubil čeveljček. V spomin nato se sedaj slika Marija Pomagaj z Detetom, ki jo krčevito objema, kot bi jo prosilo varstva.
Kot je Marija pomagala Jezuščku tako je sedaj pripravljena pomagati tudi nam, samo če jo zaupno prosimo. Vsakemu pomaga, kdor koli jo kliče na pomoč, je še vedno pomagala in bo vedno pomagala. Dokaz temu so slavna božja pota in med njimi naše Brezje. Koliko zaobljubljenih darov in koliko bergel glasno priča o mogočnosti in velikem usmiljenju Marije Pomagaj!
V spomin mi prihaja čudež, ki se je zgodil pred več leti na Brez-
jah. O njem pripoveduje mož, ki je bil sam tako srečen, da se je Marija milostno ozrla nanj in ga ozdravila.
"Bil sem pohabljenec od rojstva," tako pravi on sam. Hoditi nisem mogel drugače kot po kolenih in še to le s pomočjo bergel. Iskal sem pomoči pri zdravnikih, a zaman. Obrnil sem se do Marije Pomagaj. Petnajst let sem jo hodil prosit pomoči na Brezje; vsako leto enkrat. Ko sem bil lani zopet pri Njej, sem jo goreče, kot še nikoli prej, prosil, naj se me vendar usmili. Obljubil sem ji, da jo bom do svoje smrti, vsako leto enkrat, hodil se zahvaljevat, ako me usliši. Pri povzdigovanju mi je naenkrat postalo jako čudno. Skočim na noge in čutim, da sem ozdravljen. Solze se mi u-dero po licu. Poln hvaležnosti zopet pokleknem, a ljudstvo, ki je opazovalo čudež, joka z menoj. Po sv. maši sem pustil svoje ber-glje, ki jih nisem več rabil, pri Mariji, v dokaz Njene mogočnosti in usmiljenja."
Dragi ameriški Slovenci! Kaj pa če bi se še mi obrnili do Marije? Maj je tu, imamo lepo priložnost. Le priznajmo, skoro vsak izmed nas je več ali manj duševno pohabljen. Ta ali oni morda precej duhovno šepa, tako da še drugi na zunaj opazijo. In da je duševna pohabljenost in hromost hujša od telesne, mi morate priznati. Za telesno gorje se še včasih najde kaka "žavba", ki pomaga, a kje je na zemlji zdravnik, če ima tudi deset diplom od najbolj slavnih univerz, ki bi vam mogel olajšati duševno gorje? Nobeden drug tega ne razume bolje kot Marija, samo odkrito ji moramo zaupati svoje duševne rane. Marsikaterega je že ona rešila duhovne smrti, ki je hujša od telesne. Gotovo so ti čudeži, ki jih vrši Marija v dušah, večje važnosti za zveličanje, kot pa te-
Č. Sestra N. O.S.F.
lesna ozdravljenja. Sodnji dan bo odkril, koliko duhovnih ozdravljenj je Marija Pomagaj že izvršila samo na Brezjah.
Da, Brezje, kaj ne, dragi, to jo pa ime, ki vas prime za srce. Vem, da se večkrat na tihem želi-lite: "Ce bi le še enkrat lahko šel k Mariji Pomagaj, potem bi pa koj lažje umrl. Pa ne morem, je predaleč in tudi sredstev nimam."
Vidite, kako je Marija dobra! Ona ve, da vi ne morete k njej na Brezje, zato je pa sama prišla za vami. Pa saj že itak veste, kje vas pričakuje, ali ne? Če ne, vam pa jaz povem. V Lemontu je, pri čč. oo frančiškanih. Pravijo, da je ravno taka, kot ona na Brezjah. Jaz že komaj čakam, da jo vidim. Vi tudi, kaj ne?
Slovenski dečki,
ki ste končali farno ali publično šolo in bi se radi posvetili službi Bogu kot slovenski duhovniki in Missijonarji, priglasite se takoj pri nas. Z veseljem vas sprejmemo in Vam bomo pomagali, da boste to tudi dosegli. Ni treba veliko denarja, če ste revni. Bog je že poskrbel za Vas po dobrih srcih, ki bodo finančno pomagali, da pridete do altarja.
Priglasite se!
Nadarjeni dečki, z izvrstnimi spričevali, se sprejemajo že p° končanem sedmem razredu.
Boys, kako lepo je, posvetiti svoje življenje Bogu in bližnjemu, delu za božjo čast in zveličanje duš.
Koliko src vam bo hvaležnih za vaše delo in vas bodo ljubili!
Pridite! Poskusite!
Pišite na
i. .
Franciscan Fathers
LEMONT, ILL.
Marija Pomagaj - - pomaga.
j? "AVE MARIA" ^^^^^^^
217
Otvoritev naših Brezij.
(AKOR so modri na daljnem jutrovem v dobi splošnega pričakovanja Odrešenika iz nebes skrbneje kot sicer opazovali nebesna znamenja, dokler niso zapazili izredne zvezde, ki jih je klicala v Betle-hem, tako smo mi teden pred Praznikom Marije Pomočnice skrbno kakor nikoli opazovali zračne spremembe in se deloma z očmi, deloma z ustmi spraševali drug drugega: Kaj misliš ali bo v nedeljo lepo ali ne. Vsako najmanjše upanje, ki je je kedo izrazil, da bo lepo je bilo za nas kakor med. S podvojenim pogumom smo se lotili zadnjih priprav, da bi naši najdražji Materi pripravili kolikor mogoče lep spre-
jem na ameriških tleh. Na vse zgodaj smo dajali Bogu kar je božjega in Majniški Kraljici kar je njenega potem pa hitro v delavske obleke in na delo, ki smo ga imeli še polne roke. Vedeli smo, da bo naša Mati Marija Pomagaj le takrat vesela če je prišlo lepo število zvestih otrok pozdravit in ji voščit: Dobrodošla draga Mati. Tega je bilo pa le v slučaju lepega vremena pričakovati. Zato so bili povoljni odgovori na naša vprašanja, bo li lepo vreme ali ne, kakor med za naša ušesa. V četrtek in petek nas je po julijsko kuhalo. To se nam je zdelo sumljivo. V tej zli sumnji nas je potrjevalo še to, ker je solnce šlo v oblake spat, kar nič dobrega ne pomeni. Ko je v noči od petka na soboto začelo pošte-
H. B.
fno grmeti in treskati nam je bila ta muzika tako draga, kakor nikoli. Tolažili smo se, da se bo zlilo in za nedeljo bomo imeli krasen dan. Jasno sobotno jutro je dobro kazalo. Popoldne pa se je začelo obračati na slabše. Ledeno mrzla sapa je bolj oznanjala sneg kot dež. Nekajkrat smo pozno zvečer pokukali skozi zaveso, kako kaj kaže. Vedno več zvezd se je videlo. V sladkem u-panju smo šli k počitku.
A vse upanje je šlo po vodi, ko smo se zbudili. Ni bilo treba šele gledati skozi okna, kako je. S šklepetanjem so oznanjala, da slabo. Mraz nas je tresel. Še ža-lostnejši je bil pogled v ozračje. Vse oblačno. Megle so podile druga drugo, kakor da bi bil kje
Pročelje naše nove romarske cerkvice pri "Mariji Pomagaj" v Lemont 111. Slika bila'vzeta na našem prvem slovenskem romanju dne 24. maja 1925.
218

"A v E M A R I A" jgggj^ffijffrff
na Kleku piknik, ki bi ga ne zamudile rade. Žalostni smo postali. Cerkvica je kakor nevesta na poročni dan čakala, da sprejme svoj zaklad. Prijetna vonjava svežih cvetlic se je razširjala po njej. Naše chicaške in farmarske sestre so jo z veliko ljubeznijo in splošno priznanim finim okusom okrasile. Toda kaj bo rekla Marija, ko tistih ne bo, radi katerih je prišla v Ameriko, njenih otrok.
Kaj bo rekla? smo se tolažili, saj je mati. Kako naj mati zameri svojim otrokom, če jih v takem vremenu ni k njej ? S to tolažbo sem mislil iti ob 8. maševat, češ čemu bom čakal enajste ure, saj ne bo nobenega. A sem se premislil. Eden ali drugi bi vendar znal priti in ta bi bil brez maše. Počakaj ! Težko vest bi bil imel, ko bi ne bil čakal. Zakaj kmalu po osmi uri so začeli posamezni avto zavijati proti cerkvi. Cele družine so izstopale in hitele v cerkev iskat zavetja pred strupenim vetrom. Ob pol 11. se je ustavila pred cerkvijo posebna kara iz Chicago in še en bus. Kakor čebele iz panja so se vsuli iz nje pogumni chicažani v najboljšem razpoloženju. Nobenega roja — katerih smo že par imeli — nismo bili tako veseli.
Ko sem: ob enajstih pristopil za slovesno sv. mašo z leviti, je bilo toliko ljudi, da bi bila polna cerkvica, ako bi bili sedeli. Ko smo cerkvico za začasno službo božjo blagoslovili, se je oglasila prva glorija na mestu, kjer so se pred letom še konji pasli po bujni travi. Ilripava je bila po tako nenadni in radikalni spremembi vremena, :a od nove maše sem še nikdar tako občutena. Res, čast Bogu in Mariji, da se je mogla v tem kratkem času oglasiti. Tim lepše jo je pa nadaljeval cerkveni pevski zbor od sv. Štefana v Chicagi, ki je pod vodstvom znanega veščaka v petju in sviranju Mr. Ivo Račiča skoraj polnošte-vilno prihitel na slavnost.
Ker tiste, ki je bila magnet, Marije Pomagaj še ni bilo v cerkvi, ampak je praznično okinča-na čakala v provizorični kapeli, smo kratko naredili. Saj smo z obrazom brali nervozno vprašanje: Kje imate Mater? Cerkev je drugod dosti večjih in lepših. Nismo prišli te gledat, v takem vremenu najmanj. K Materi smo prišli, da ji zakličemo: Dobrodošla mej nas! Takoj po sv. maši se je cerkvica spraznila. Vse je hitelo v kapelo k Materi. Tam so padali na kolena in solze so začele igrati svojo tiho, pretresljivo muziko. Nepozabni prizori iz brezijanske milostne kapele so se ponovili. Ob njih pogledu sem pozabil na vse skrbi in žrtve, ki jih je delo, dasi skromno zahtevalo.
Ko je bilo srcem zadoščeno, so prišli želodci na vrsto. Romarski "cekarji" so stopili v akcijo. Ker radi mraza ni bilo mogoče iti na hrib ter po travi posesti, smo dali vse samostanske prostore na razpolago. Kakor turški tabor je zgledal. Po vseh sobah, celo zasebnih, po hodnikih vse križem so stali in sedeli deloma na stoleh, deloma na tleh in zavživali svoje "lunche." Razpoloženje je bilo videti kar najboljše. Takega vrvenja in življenja ne bo več v sa-mostančku, ko se enkrat zapro klavzurna vrata. Chicaški cerkveni zbor, ki je zase zarental največjo sobo, je drobil pesem za pesmijo, za cerkveno narodno in za narodno cerkveno. Mr. Jos. Faj-far, ki je poosebljena slov. pesmarica, je intoniral drugo za drugo. Ostali so pridno poprijemali in pritiskali.
Mejtem so pa prihajali novi avtomobili z romarji za popoldansko slavnost, celo iz La Salla, 0-tawe in Bradleya. Vedno se je bilo težje preriti skozi množico, ki se je gnetla po hodnikih in iskala prostora, da se malo vsede in o-lajša "cekar."
Kmalo pa se je približala napovedana ura glavne popol-
danske slavnosti, prenosa Marije v cerkev. Komaj smo se prerili do Marije, da ji pripnemo šopek nageljnov in jo postavimo na lepo ozaljšana nosila. Nato se je uredila procesija in asistenca je nastopila. Štiri dekleta chicaške Marijine družbe so dvignile Marijo, dve sta nosili ob strani njen deviški pajčolan. "Gospod usmili se nas," je zadonel. In res se nas je Gospod usmilil. Solnce je prodrlo skozi oblake, da mrzli veter ni bil tako strupen. Mej odpevanjem splošno znanih Marijinih pesmi se je procesija počasi pomikala o-krog samostana. Pred glavnim vhodom v cerkev je fotograf o-vekovečil prizore otvoritvenega romanja. Ko smo se po litanijah ozrli nazaj je bila glava pri glavi doli do vrat.
Celebrant je po kratkem pozdravu prvih slov. romarjev k naši Mariji Pomagaj dal besedo Rev. Kazimirju Zakrajšek, ki je začel z besedami: "Sin, glej tvoja mati!" Z vso lastno mu zgovornostjo in občutenostjo je slikal pomen dneva za ameriške Slovence. Gotovo ni samo slučaj, da sta se oba govornika, zjutrajšni Rev. Hugo Bren in popoldanski Rev. K. Zakrajšek razvijala isto glavno misel, da smo bili ameriški Slovenci doslej prav za prav sirote, z vso žalostno usodo sirot. Marijo Pomagaj, s katero so naša srca tako zraščena, kakor z materinim, smo pustili tam. Ko bi jo bili takrat, ko se je slovensko izseljevanje v Ameriko v trumah začelo, s seboj vzeli in si postavili svoje Brezje, kjer bi se bili krepili v veri in ljubezni do Boga m Marije, bi sigurno ne bili v toliki meri igrača breznačajnega liberalizma in brezverskega socializma, kakor smo bili. Marija Pomagaj, naša narodna Mati bi nas bila obvarovala pred temi strupenimi bacili, ki so se daleč od nje tako globoko zajedli v nas. Pozno, smd to spoznali, vendar ne prepozno. Zdaj nismo več six'ote-
"A V E MAR,A" tytytyHptyltyffp
219
Sin, glej tvoja mati! Zdaj jo imamo v svoji sredi. Oklenimo se je s tistim otroško zaupnim srcem, kakor se oklepajo naši rojaki v stari domovini svoje Marije Pomagaj in ona nas bo zopet poved-la k Jezusu.
Mej govori se je slišalo zaduše. n° ihtenje Marijinih otrok, znamenje, da so prave besede našle Pravo mesto. Da, po slavnosti se Je neka žena izrazila, da so moški ženske "bitali" v solzah. O, kadar se udari na struno materinega srca, naj si bo že telesne a-
11	nebeške Matere, je slovensko srce, četudi morda zaprašeno, še vedno mehka lipa, ne hrast, kar nam daje poroštvo, da se bo dalo
12	nje z Marijino pomočjo kaj lepšega narediti kakor karikature. ki jih je stari liberalizem in kričavi socializem rezal iz nje.
Po govoru Rev. Zakrajšeka smo Se v imenu celega tukajšnega naroda slovesno posvetili Mariji, ^ri tem nismo pozabili ji priporoči tudi tistih zgubljenih sinov in "Čera, ki so se nekdaj s solzami v očeh poslavljali od nje na Brez. Jah, ter jo prosili varstva in pojoči, pozneje pa so pozabili na Ujo. Trdno upamo, da bo zdaj, ko ]e mej nami tudi marsikaterega j"eh nesrečnih sirot nazaj pripekala.
Za tem se je Rev. Hugo še jav-110 in kolikor mogoče imenoma Zahvalil vsem velikodušnim daro-^avcem, katerih darovi so ta dan krasili cerkev. Bodi še na tem ^estu konštatirano, da dobri Ma-'•Pni otroci niso odprli samo src, fj^Pak tudi roke za svojo Mater. /|alo je bilo ta dan v cerkvi, kar 1 bilo nabavljeno na naše last-^ stroške. Veliki altar je dar slo. 'aške župnije presv. Srca v Chi-Ni sicer nov, a dobro ohra-Jen. Prenovljen se ni nič ločil d stranskih dveh, ki sta nova. . JP sv. Frančiška, najmodernejši t5pa',le dar s'ovenskih chica-m tretjerednikov. Kip sv. Tere-Je> Male cvetke dar Miss Leopol-
dine Bregantič. Velika, jako •lepa monštranca, ki je stala po znižani seni $200.00, je dar Mr. Karol Bregantiča iz Chicage. Mašni kelih, ves srebrn, bogato ornamentiran in pozlačen je dar neimenovane chicaške dobrotni-ce. Obhajilni kelih, importiran iz Nemčije dar šole sv. Štefana in nekaterih drugih dobrotnikov. Mašnega plašča za Marijine slovesnosti še nismo mogli dobiti, a dobrotnica se je že oglasila zanj. Delajo ga sestre karmeli-čanke na Selu pri Ljubljani, ki bo nedvomno prvovrstno delo, kar mi pričajo umetniško izvršena dela, ki so mi jih doslej poslala iz hvaležnosti, ker smo nekaj nabrali zanje za dneve stiske. Ve. černični plašč je dar dobre chicaške družine Jelenčič iz Chicage. Kadilnica in takozvani velum za blagoslov s presv. Rešnjim; Telesom je zopet dar chicaške šole sv. Štefana.
Altar Marije Pomagaj je dar vzorne chicaške družine Mr. Joseph Perko-ta. Prt zanj je naredila Mrs. Frank Šraj iz Jolieta. Čipke je na svoje stroške naročila iz starega kraja. Kopijo Ma. rije Pomagaj, ki jo je izvrstno zadel naš akademični slikar Rev. Blaž Farčnik je plačala Mrs. Terezija Bregantič iz Chicage. Tudi kroni zanjo in Jezuščka, natančni posnetek po brezijanskih, so našle dobrotnika v osebi Mr. Karol Bregantiča iz Chicage. Trdno smo u-pali, da jih bomo za ta dan že i-meli, a se je nekaj zavleklo v Ljubljani, da jih Rev. Podbregar ki je te dni došel iz stare domovine, ni mogel prinesti s seboj. Altar sv. Jožefa je dar chicaške družine Mr. Leo Jurjevca. Sliko, smrt sv. Jožefa, nam sta obljubila kot dar tukajšna slovenska slikarska umetnika Mr. in Mrs. Frank Gosar. Angeljska miza je dar Maternega društva iz Chicage. Križev pot je naročen. Plačala ga bo neka slovaška žena iz Chicage. Cerkvene klopi lahko
takoj naročimo. Račun bodo poravnale slovaške žene iz Chicage. Zvonovi, ki jih bomo imeli, če bo le zvonik dosti močan in prostoren tri, smo tudi naročili. Jolietčana Mr. Muhič in Mr. Vra-ničar sta že nakolektala nad $50.00. Upamo, da bodo za enega zbrali jolietčani sami. Mr. Sraj je že obljubil $25.00 in Mr. Jakob Sega, naš darežljivi dobrotnik, nam je kmalo, ko smo začeli rekel naj mu naznanimo kaj naj kupi. Gotovo bo rad stopil v jo-lietsko kompanijo za zvon.
Kajpada se ni pozabilo na našega izkušenega mojstra, ki je celo zimo vodil domače delavstvo, Mr. Math Gorjanca iz Chicage. Ko bi v jeseni slučajno ne bili nanj opozorjeni, bi Marija še precej časa morala čakati na svoj dom in mi na otvoritveno slav. nost. Pod njegovim vodstvom je šlo delo hitro naprej. Zvonik nam je nekaj časa delal preglavice. Iskali smo izvedenca, ki bi nam bil naredil mali načrt. Nazadnje smo ga pa kar sami zamislili. Mr. Gorjanec je naredil podrobni plan in ga s pomočjo domačih moči, zlasti brata Humila, izučenega mizarja, v splošno zadovoljnost izvršil.
Znani slovenski elektrotehni-ker iz Chicage Mr. Frank Shonta, veščak v svoji stroki nam je pa domačo, farmarsko elektriko inštaliral. Za svojo podjetniško ceno nam je naročil stroj, nakupil potrebni material in s pomočjo Mr. Volkerja iz Chicage izvršil inštalacijo, ne da bi gledal na svoj zaslužek. Dasi ima doma dosti posla, se je vendar v svojo škodo odtrgal od doma in prihitel kadar je količkaj mogel k nam, da so do naše slavnosti mogle e* lektrične hruške dozoreti. Posebno lepo se podata oba lustra in luč v kapeli Marije Pomagaj.
Ker nas je zadnje dneve delo precej basalo, da nismo mogli misliti na ozaljšanje cerkve, kakor se za tako slovesnost spodobi,
220
"AVE MARIA" tpfp^ptygptyp
smo se obrnili na naše Šolske sestre, ki jih že poznamo kot veš-čakinje v tem. Radevolje so se odzvale. Tri so prihitele iz Chi-cage in še obe naši farmarici ste se pridružili, pa je bila cerkvica kmalu v praznični obleki, da je je bila Marija lahko vesela. Ko smo jih vprašali, koliko stroškov so imele, so dejale, da je že vse
plačano, mej tem celo težke žametaste zavese ob vhodu in izhodu od altarja. Kedo je za vse to zbral, ne vem. To bi vedele S. Klotilda in Mrs. Kobal.
Se razume, da je to poročilo na navzoče napravilo prijeten vtis in marsikaterega spodbodlo, da bi si še sam postavil kak spomenik pri naši Mariji Pomagaj.
Tako se nam je popoldanska slavnost, ki smo jo z blagoslovom z Najsvetejšim in s Te Deum zaključili, precej zavlekla. Vendar se cerkev po njej ni izpraznila-Preveč so imeli otroci še povedati in potožiti svoji Materi. Kar niso se mogli ločiti od nje, dokler ni prišla naročena "kara," ki .le odpeljala drage goste nazaj v Chicago.
Slovesna procesija in skupina prvih slovenskih romarjev pri "Mariji Pomagaj" v Lemont, 111
dne 24. maja 1925.
"AVE MARIA"	221


wwwwwwivwww'mwwwwww'w'w'w'wwww'wwwwwwwww wmmr
Iz frančiškanskih vrtov.
Prof. Rev. Fr. Pengov:

Brat Barbaras, ki zna krasno Pripovedovati, jame na povelje ^rančiškovo obširno poročati o Svojem potovanju z br. Janezom.
pri tem ne črhne o tem, kako Sprijazni so bili do njiju prebivalci Pistoje, kako naravnost sovražni so jima bili meščani iz Lucche in kako so ju vsevprek obdarovala mala podeželska meste-°a po Toskani. Toda Rim je bil *nilostljiv, povsod so bili dobri 'iudje in pri vsakem koraku po noči in po dnevi sta opažala, kako blizu da je ljubi Bog, ki ju Vodi.
Skoro v skrbeh vpraša slednjič Frančišek:
"Ali sta mari smela vedno le zajedati druge in streči svojemu trebuhu? Ali nista nikdar našla velike milosti, da bi bila trpela, ^a vseh vajinih stotero potih niti er>krat samkrat ne?"
"O pač, oče — Luccanci so na-
porinili skozi mestna vrata."
"Hvala bodi Bogu!" zakliče Frančišek neizrekljivo olajšan.
"V Pracchiji naju je hotelo ljudstvo kamenjati."
"Gospodu Kristusu čast in zadala za to!"
"V samostanu benediktincev na Monte (gora) Lucilio so naju Zapodili kot krivoverca skozi vrata."
"Bratje, vriskajte! glejte vendar, kako nas ljubi Gospod!"
"Toda tukaj v Assisiju nas vsi Pozdravljajo z ukanjem!"
'Hi ubogi, zanikerni grešniki,
nikoli ne zaslužimo tega! Bog nas bo kaznoval."
"In ti ljudje so klicali: "Slava ubogemu Frančišku! — Njemu, ki nas je naredil vse za brate med seboj! In potegnili so pismo iz žepa in čitali iz njega pri cerkvi sv. Damijana pred velikanskimi trumami ljudstva tako-le: da imajo biti odslej za naprej za vse čase v Assisiju enaki pred postavo vsi: plemiči, vitezi, meščani in preprosti kmetje in delavci kar zadeva davke in druge državljanske pravice in dolžnosti, n. pr. vojaško dolžnost, državne službe in volitve ; da so od danes naprej resnični bratje med seboj. Take reči so čitali iz lepega, snažnega perga-menta. Ali že veš to, ljubi oče?"
"Bogu bodi hvala!" jeclja Frančišek bled kot zid in rdeč kot kuhan rak obenem kot vsakikrat kadar so razširjali o njem kaj hvale vrednega.
Toda, da bi urno, urno zasukal pogovor kam drugam, proč od prelestno lepe socialno politične magne karte v Assisiju, koji podobne ne pozna svetovna zgodovina in za katero se je imela domovina zahvaliti edino-le geniju (veleumu) sv. Frančiška, zato se dela Poverello ("Ubožec" je bilo splošno nazivanje svetnika) naenkrat radovednega in izprašuje potnika ves razvnet in hrepeneč kako se jima je godilo v Rimu.
Tedaj je pripovedoval br. Barbaras o sv. Očetu v Rimu, kako še vedno vlada s čudovito modrostjo, da prihaja ves svet, da ga vidi in vlovi modro besedico pastirja iz njegovih ust. Nihče ne
more umeti, kako da more shajati v miru s tolikim številom gospode in knezov, pri katerih je kolikor različnih glav, toliko različnih glasov, toliko različnih nasprotnih misli.
"Ubogi naš gospod papež!" vzdihuje Frančišek sočutno. —
Ko je pa ugledal med gosto gnječo obiskovalcev prosjaške halje, da se jima je pa iz vse svoje resnobe, rekel bi iz srede svoje žalosti nad svetom, rahlo na-smehljal in ju vprašal pol božanske vedrosti:
"Kaj pa počnete vidva rjava božja ptička? Ali imata dovolj, da kljujeta in srebljata?"
"Več nego dovolj," sva rekla, "sv. Oče, več nego dovolj."
In Inocencij se je obrnil k škofu in vojvodom in se šalil čudovito : "Tukaj moremo dobiti, ako nam česa manjka."
Vsi bratje sklonijo čela, zardela od ponižnega sramu.
In dalje poroča br. Barbaras, kako je pridigoval njihov redovni brat tam v Rimu. Veličastno! Trije kardinali in osem škofov je bilo med poslušalci. Le pomislite nadškof ni dobil več praznega prostora in je moral stati. Nadškof! Zraven pa prištejte še ne-broj plemenitih gospodov in gospa, ki so napolnili cerkev! In med vsemi temi mogočneži preprosti, revni brat Rufin v rjavi
frančiškanski kuti!
*
Kot brat Barbaras ravno najbolj navdušeno opisuje krasote rimske cerkve vstopi polagoma in ves zdelan brat vrtnar. Še se dr-
ži njegovih rok rjava prst in po rokavu se mu plazi zelena gosen-čica.
"Brat," mu zakliče naproti sv. Frančišek, "kaj si pa nasadil ravnokar v gredico poleg zidu?" "Peso, rdečo peso," odgovarja vprašanec in se smehlja, da se bliskajo beli zobje. Sadičico za sadičico je bil, mnogo sto po številu, potaknil z neznansko potrpežljivostjo in trudom, med neštetimi prikloni pred globoko mamico zemljo v veliko gredico.
"Pojdi urno in poruj vse! kajti tam se mora zasaditi fižol."
In brat Juniper (pomeni "Cr-nijev grm") se zopet smeje v svoje velike, žuljave dlani in odide takoj, da prekoplje gredico po Frančiškovi volji. Ko pa se tudi on, kakor preje brat vratar, ozre ob vratih še enkrat nazaj, na pol iz domotožja, na pol iz svete zavisti do si-ečnejših sobratov, te-
"Porotniki bodo zdaj odšli. Če pa se hočete ukloniti kraljevemu ukazu in obljubiti, da boste hodili v državno cerkev, bo sodno postopanje takoj ustavljeno." Tako je govoril sodnik tridesetletnemu Johnu Rigby, plemiču iz stare angleške rodovine, ker ni hotel ubogati angleškega kralja — odpadnika, marveč je vstrajal tudi pred sodnijo v zvestobi do Kristusove vere in Cerkve.
"Mylord," odgovori spoznava-lec srčno, "če obstoji moja krivda le v tem, da sem zvest katoliški Cerkvi, in če ni druge rešitve zame, kot da se ji odrečem tedaj je vsa zadeva končana. Nočem, da bi bile moje dosedanje stopinje proti nebesom zastonj in da bi zdaj šel na drugo pot in začel korakati na poti proti peklu. Obsodite me!"
daj mu pomigne Frančišek nazaj in zakliče:
"Pojdi sem, vsedi se k meni in popridigaj nam danes! Kajti zares, ti pridigaš še mnogo bolje nego brat Rufin pri sv. Petru v Rimu. Govori nam o kraljevsko dobri in čisti ponižnosti!"
In ko okusijo nekoliko kruha in spijejo kapljico vina, vsi skupaj v večernohladni uti, varni pred svetom, zavarovani za nebesa, pritiskajoč še drug k drugemu kakor tropa ovčic, prične v preprosti nemščini brat Juniper svojo pridigo. Pripoveduje, kako zasleduje pri vrtnarstvu večkrat najbolj tihe in skrite cvetličice in misli pri tem, kako lepo bi bilo, ko bi se mogel tudi človek tako popolno odtegniti očem sveta, se skriti pred vso radovednostjo, pred vsem izpraševanjem in pred vsemi, ki se zanimajo za našo malenkost, dokler ne bi bil na svetu
--m=
S tresočim glasom je izgovoril prvi od navzočih porotnikov: "Kriv je."
"Slava tebi, Gospod, kralj večne slave!" je zaklical John Rig-by z močnim glasom. Ko je prebral državni uradnik smrtno obsodbo, je odgovoril mladi mož: "Hvala Bogu!
Ko so ga vklenili v železne verige, je zatrjeval, da noče svoje verige zamenjati z veliko zlato uradno verižico lordmajorjevo. Ko so prinesli železne verige tudi za noge, je pokleknil, se prekrižal in je poljubil mrzlo želez-je. Drugo jutro je bil znova zaslišan; Gospod Bog je storil čudež, da so se mu verige na nogi trikrat same odpele in zdrknile na tla sodne dvorane. Smehljajoč je rekel orožniku, naj mu jih trdneje zapne, da bi ne izgubil teh dragocenih biserov — kot je i-
popolnoma pozabljen in bi ga mogel opaziti in ski-beti zanj e" dinole še Gospod Bog. O, to bi bilo čudovito življenje! Življenje vijolice polno sladkega vonja i'1 tihe blaženosti! Za tem moramo stremiti! Biti moramo mnogo sami ! stati zadaj za drugim! radi biti v senci! In navaditi se moramo kolikor mogoče na to, da bomo rekali iz srca: Ne meni! ne meni! Tebi, njemu, vam, vsem, vsem, vsem, a ne meni, najne-vrednejšemu izmed vseh črvič-kov."
Zglavami nagnjenimi kot v spanju, a polni nebeške čuječno-sti poslušajo Frančišek in njegovi sinovi čudoviti govor mej tem pa se pogrezajo njihove nepremične postave a vedno globočje nočne sence in okoli njih si poigravajo vedno slajši žarki zvezda, ki trepečejo na urnbrijskem nebu nad njimi.
Prof. Dr. F .T.
menoval svoje verige.
Ko je prišel dan, določen za izvršitev smrtne obsodbe, je pogla-dil konjiča, na katerem je imel jahati pred vislice.
"Le pogumno korakaj, ljubi konjiček, saj to je najbolj vesel dan, kar sem jih razodel," je govoril živali. Potem se je prekrižal, se je pognal v streme in sedlo in je zaklical: "Procedamus, in nomine Domini," "pojdimo, v imenu Gospodovem!"
Krepko je šel k vislicam, od vislic pa--v nebesa, po krono
do Kristusa in do svete katoliške Cerkve. 21. junija se spominja sv. Cerkev svojega zvestega sina, k' je na ta dan 1. 1600, umrl v Londonu mučeniške smrti.
* * *
Ali ni tudi tvoja edina naloga, izveličati svojo dušo? Pogumno pojdi po poti zveličanja!
"POJDIMO , V IMENU GOSPODOVEM!"
^^^^^^^ "AVE MARIA" qptytytylpqplp
223
M
a J
AJ! Beseda čarobna, zmožna, da vzbudi v vsakem dobrem, bla-gočutnem srcu tisoč misli, misli, polnih miru in tihe sreče. Nehote se človek vpraša: "Ali je mar zelenje, s katerim je Vesna odela naravo, vzrok, da nam je rav-fto ta mesec tako neizmerno draga. Mar nam različne cvetke izvabljajo misli, ki v nas povzročajo neko tiho hrepenenje, ki se ne da izraziti z besedo? Ali nam ftiorda žgolenje krilatcev dviga dušo, da nehote pohiti vsaj za kratek hipec od vsakdanjega in Radostna sledi višjem idealom?"
Res je, da ima naravno krasota nekaj deleža v tem, kar dela Jfiaj, ta prelestni mesec, tako nezmerno drag naši duši. Toda jaz vem za ime, ki je z besedo "maj" tako tesno spojeno, da si jaz brez tega imena sreče in radosti maja ttiti predstavljati ne morem. In to ime je — Marija!
Marijin maj! V dušo mi silijo Sedaj, ko vse brsti in cvete okoli ^ene, spomini, ki so meni tako Neizmerno dragi, tako ljubi, da sem vedno hvaležna Bogu, da mi •le dal priložnost, vsaj za nekaj let živeti med našim dobrim slo-venskim narodom; živeti kot na-l'°d živi; čutiti kot on čuti.
Solnce vzhaja. Po polju, preko rosnih travnikov posejanih s tisoč glavimi cvetkami, ki hrepeneče dvigajo nežne cvete proti vzhajajočemu solncu, hite posamez-110 dekleta. Od vseh strani priha-
jajo. A cilj vseh je župna cerkev, altar Brezmadežne. Tu in tam koraka počasi kaka stara ženica. Trudna je, a se ne zmeni zato, saj njeni omahujoči koraki časte Kraljico Maja.
V svetišču je še vse tiho, samo kakšen vzdih in boječi koraki Marijinih častilcev motijo sveto tišino. Jutranji žarki poljubljajo krono Brezmadežne, trepečejo na duhtečih cvetkah, in padajo v dolgih pramenih po cerkvenih klopeh. Hrepeneči pogledi zornih mladenk, izmučena srca starih i-ščejo ljubeče Preblaženo, ki je vsa v cvetju in lučicah. Zdajci pozvoni. Iz src starih in mladih privre na dan: Marija, k Tebi u-boge reve . . . Vsa cerkev navdušeno poje, Brezmadežna pa se smehlja z altarja in vliva mir, tolažbo in radost v njo ljubeča srca. Šmarnice slede. Vse pazljivo posluša hvalo in slavo Marije, Kraljice maja. Marsikateremu mlademu srcu se izvije iz globine duše vroča prošnja: Marija, pomagaj tudi meni! Ti, ki si Devica prečista, čuvaj tudi mojo čistost! Varuj moj limbar, da ga ne oskruni strupeni dih sveta!"
Stara ženica pa vdano šepeče: "Prosi zame, ubogo grešnico, zdaj in ob moji smrtni uri." Skrbni družinski očetje pa zaupno izročajo svoje drage Preblaženi. Ko so se tako pomudili pri Kraljici maja, vsi pohite domov lahkih src. Delo gre potem dvakrat bolj "od rok." Ni čudno, saj na njem počiva blagoslov Marijin. A često
tudi med delom pohite misli h Kraljici maja.
In zopet se poraja druga slika v moji duši. Vidim jih jasno pred seboj in vedno so mi dobro došli krasni majevi večeri v dragi domovini, četudi jih gledam samo v domišljiji.
Solnce je zašlo za visokimi sne-žniki. Zadnji prameni večerne zarje trepečejo na vaškem zvoniku in naposled tudi oni izginejo. Tihi mrak lega skrivnostno na trudne vasice. Težaki so končali svoje delo. Po skromni večerji ne gredo spat; mudi se jim nekam. A kam? K vaški kapelici, k Mariji! Matere z dremajočo deco v naročju, lahkonoge mladenke, ponosni fantje, modri možaki, vsi hite proti svojemu bornemu svetišču. Ne morejo ostati doma; nekaj jih vleče z neodoljivo silo k Materi, Pomočnici, Kraljici maja.
Vsa vas je zbrana pri kapelici. Ko vidijo, da ne manjka nobenega zadoni iz vseh grl stara, a vedno lepa, v srce segajoča pesem: Spet kliče nas venčani maj . . . Razlega se ta majeva himna po vasi, na lahnih perotih večerne sape odhiti po polju in naposled utihne v gozdu. Počasi se nato prekriža najstarši mož iz vasi in pobožno moli sv. rožni venec. Vsi glasno odgovarjajo in po vsaki desetki zapojo kako Marijino pesem. Nato slede pete litanije. Vse navdušeno poje. Stari, ki že nimajo več lepega glasu, pa v mislih časte Marijo. Marsikomu se
tytytytytfptyty "AVE MARIA" tytytytytytyty
224
od ginjenja potoči gorka solza po velem licu. A lučica pri Marijinih nogah plapola in ožarja skrivnostno obraz Prečiste, ki ljubeče zre na svoje častilce, uboge, preproste, a njej iz vsega srca vdane. Zdi se, kot da se smehlja Brezma-
Čudovita sveča.
Proti koncu enajstega stoletja in v začetku dvanajstega stoletja je razsajala strašna kuga po južni Franciji. Leta 1095 je razsajala v mestu Arras. To bolezen so imenovali ognjeno bolezen ali črno smrt. Kdor je zbolel za to bolezen, je zgledalo, kakor da bi bilo celo telo in notranjost obžgano. Vročica je pustila na koži črne madeže, kakor bi bila obžgana. Večina izmed bolnikov je umrla v strašnih bolečinah. Kdor je ozdravel, je ostal hrom s suhimi udi.
Ta bolezen je bila nekaj strašnega v mestu Arras. Vsak dan jih je umrlo na stotine. Ni bilo več dovolj živih ljudij, da bi pokopavali mrliče. Povsod je vladala žalost.
V tej skrajni potrebi so se mestni prebivalci obrnili na Marijo, mater usmiljenja, katero imenujejo pomoč kristjanov, zdravje bolnikov. Opravljali so devet-dnevnice, hodili v procesijah in goreče molili. Marija pa tudi ni bila gluha za vse te prošnje. Marija se je prikazala dvem osebam, Itaru iz Brabanta in Petru Normanu. Oba sta bila dobra prijatelja dolgo časa. Norman je nekoč ubil Itarovega brata v dvoboju in od tedaj sta bila smrtna sovražnika. Obema se je Marija prikazala in jima velela, naj gresta k Dambertu, škofu iz Arrasa
dežna. Ona ljubi pesmi, ljubi mo: litev, všeč ji je cvetje, ki duhti okoli nje, saj je dar ljubečih, čistih, preprostih src. A Ona Mogočna, pa vliva, kot v plačilo, mir in tolažbo v srca dobrih seljakov. Po litanijah še zapojo morebiti:
S cvetlicami zaljšamo Tebi al-<£>
in mu povesta, da bo prejel naslednjo soboto čudovito svečo iz njenih rok, od katere bo odvisen blagor tega mesta.
Norman je prvi povedal to prikazen škofu; škof je vzel celo stvar za navadne sanje in se ni brigal dalje za vso stvar. Kmalu je prišel tudi Itar, kateri ni ničesar vedel, da je bil Norman že tam in povedal je isto dogodbo. Škof je takoj omenil, da je bil pri njem že Norman in mu povedal nekaj sličnega.
"Kaj, Norman! Umreti mora po moji roki," je zaklical Itar.
Iz tega je škof sklepal, da se ta dva moža nista domenila prej in sta prišla po božjem navdihnje-nju. Z očetovsko prijaznostjo je škof nagovarjal Itarja, da mora odpustiti po zgledu Kristusovem. Z božjo pomočjo je spremenil smrtnega sovražnika v dobrega prijatelja.
Škof se ni več obotavljal, ampak je odredil, da bodo imeli v soboto veliko procesijo. Kakor hitro je pi-ocesija prišla v cerkev, so ljudje videli Marijo prihajati, kakor iz stolpa. V roki je imela krasno svečo. Ko je dospela do tal, je izročila svečo možema, katera sta bila njena poslanca; ta dva sta jo izročila škofu. Lambert je sprejel dragoceni zaklad in takoj je slutil, kako mora rabiti to svečo. Pustil je, da je vosek padal
tar ... in nato se zamišljeno vračajo na svoje domove. Začeli so dan z Marijo, delali so z Marijo in končali so ga z Marijo. Njih počitek je sladak, saj nad njimi bedi in jih čuva ljubeče KRALJICA MAJA.
Piše C. Sestra N. O.S.F.
Rev. J. Plaznik.
od goreče sveče v vodo; to vodo je dal bolnikom piti in popolnoma so ozdraveli.
Druga čudovita lastnost te sveče je bila, da je gorela petsto let in ni zgorela. Ta sveča se niti zmanjšala ni, četudi so napravili iz voska, kateri je kapal od nje, več manjših sveč.
V spomin na ta čudež so ustanovili v Arrasu poseben praznik, katerega so praznovali v nedeljo v osmini presvetega Rešnjega Telesa. Ustanovli so tudi posebno bratovščino, katere člani so se zbirali v cerkvi, kjer se je zgodil čudež.
Praznik, katerega je vpeljal škof Lambert, praznujejo v Arrasu zelo slovesno. Na predvečer zvone z velikim zvonom, pod stolpom igra godba, ker se je videlo, kakor bi bila Marija prihajala iz zvonika. Na praznik sam jahajo najvplivnejši možje pod velikanskim baldahinom in nesejo čudodelno svečo v cerkev, kjer opravljajo pobožnosti. Po pobož-nosti nesejo svečo nazaj na prostor, kjer je navadno shranjena.
Papež Siks četrti je preiskal dogodbo o čudodelni sveči in odredil, da se ves dogodek popiše-Klement osmi je podelil mnog0 odpustkov onim, kateri obiščejo ta prostor. Sveti Bernard je šel nalašč zato v Arras, da vidi čudodelno svečo.
c^pc^p
tytytytytytyty "AVE MARIA"	225
Vspeh kampanje za list "Ave Maria."
Prosili smo, da bi naj nam vsak naročnik pridobil ali plačal vsaj enega novega naročnika, da bi tako plačali primanjkljaj lanskega leta.
Nekaj naročnikov se je odzvalo in nam storilo to uslugo. Velika večina se ni zmenila za našo prošnjo. Navajeni, oziroma razvajeni so, ker smo do sedaj zmiraj vsak primanjkljaj sami pristradali in ga plačali. Vendar povedali smo, da tega ne moremo več. Zato, naročnik, hočeš ohraniti list "Ave Maria" ne višini, na kateri je sedaj ? Dobro ! Pomagaj! "Malo no-vaca, malo muzike" — bo tudi pri "Ave Maria."
Delati cele noči, biti pa zato neprestano tepen, še celo od nekaterih duhovnikov, pa na vrh
vsega tega pa še plačevati za to. To je preveč.
Če hočejo katoliški Slovenci i-meti nabožni mesečnik, si ga pač bodo morali v prihodnje sami plačati. Saj ne prosimo stotakov.
Toliko dajte za list "Ave Maria," kolikor plačujete zaameri-ške "magazine" in pa vsak enega naročnika naj nam dobi.
Tu je prvo poročilo vspeha naše kampanje. Kampanja se nadaljuje do konca leta.
Barbara Kolbezen, San Francisco, California 1.
Frančiška Vrabic, Milwaukee, Wis. 1.
Miss C. G. Gardner, Massilion, O. 1.
John Sterle, Chisholm, Minn. 1.
Louis Komlanc, Indianapolis, Ind. 1.
Jos. Lesjak, Braddock, Pa. 2.
Peter Mayerle, Kansas City, Kans. 1.
Mary Prisland, Sheboygan, Wis. S.
Karolina Milost, Elmhurst, 111. 1.
Terezija Aufderklam St. Mary's, Pa. 1. Jos. Lesjak, Braddock, Pa. 1. Mary Medek, Richmond Hill, L. I. N. Y. 1.
Helena Marn, Ely, Minn. 1. Miss K. Pfeifer, New Rochelle, N. Y. 1. Helena Dolgan, Spangler, Pa. 2. Mary Luzar, Indianapolis, Ind. 1. Frank Ulcar, Gilbert, Minn. 1. Marko Bajuk, Greenville, Pa. 1. Ana Elenich, Baraga, Mich. 2. John Lahajner, Thomas, W. Va. 1. Frank Bambich, Freedinia, Kans. 1. Johan Cesarek, Morris, 111. 1. Anna Ovnik, La Salle, 111. 1. M. Krasovec 1. Fr. J. Koren, Chicago, 111. 2 Ant. Strukel, La Salle, 111. 2. Ignac Stepic, Cleveland, Ohio. 1. Rev. P. Benigen, N. Y. 3. Mrs. Mary Bregar, Standard, III. 1. Jos. Zorc, Pittsburg, Kans. 2. Margaret Patelli, Brooklyn, N. Y. 2. Rridget Paulich, Mulberry, Kans. 1. Mrs. Peter Hrella, E. Helena, Mont. 1. Matija Flajnik, Cleveland, Ohio. 2.
(Dalje sledi.)
rag HH WW Wi MM
Mesečni naročniki "Ave Maria.
Gospod urednik! Tu Vam podajem en nasvet, če bo dober in pameten. Pri Prevdarjanju, na kakšen način bi se dalo število naročnikov "Ave Maria" pomnožiti, mi je prišlo na misel, da bi bilo »lorda prav če bi se poskusilo, da bi se začelo z mesečnimi naročniki, da bi naredili, da bi se "Ave Maria" naročalo in plačevalo tudi na mesec. Izdale bi se nalašč zato prirejene karte ali knjižice, na katerih bi se vpisovala naročnina. Ce hi bilo več takih mesečnih naročnikov, bi plačali naročnino zastopniku, kateri bi Jo sproti pošiljal listu, nekako tako kot Pri društvu asesment, Posebno bi bilo tc> delo lahko pri društvenih mesečnih scjah, ko člani plačujejo, asesment iti bi °benem plačevali še naročnino za list, Pa naj bi bil zastopnik za list kak društveni uradnik ali kak drugi član. Kjer hi pa bilo manj naročnikov in bi se ne sPlačalo malo mesečno naročnino sproti Pošiljati, bi se pa naročnino pobiralo in zapisovalo vsak mesec in potem za več
mesecev skupaj odpošiljala. Seveda bi morali naročniki če bi list direktno sami naročali in prejemali, ali pa zastopnik, biti glede tega v dogovoru z upravo lista, da jih ista smatra za naročnike, četudi se dalj časa ne pošlje zanje naročnine, dokler lista sani izrecno ne odpovedo. Plačalo bi se lahko tudi za več mesecev skupaj.
Na ta način bi se po mojem mnenju dobilo precej! naročnikov, in bi bilo mogoče list naročiti tudi najubožnejšem l:er nekaj centov na mesec zmorejo tudi otroci.
Mnogokrat bi kdo še naročil list za celo leto, ali vsaj za pol leta. pa mu ravno toliko manjka, da nima zadosti za naročnino na mesec bi se mu bilo pa prav lahko naročiti, vsaj za tako dolgo, dokler mu ne bi bilo mogoče naročiti za pol leta ali celo leto.
Marsikdo bi tudi še naročil Ave Maria, pa lista bolje ne pozna, ali ima o njem vsled vpliva nasprotnih listov na-
jasry; pojme, da bi pa samo za po-skusnjo list naročil, se mu pa škoda zdi žrtvovati kak dolar, za nekaj centov za en mesec ali dva naročnine, mu pa ne bo tako težko. In če se bo takemu mesečnemu naročniku list dopa-del, bo gotovo postal njega zvest naročnik.
Vse to bi dalo več posla, kakor zastopnikoma tako tudi upravi lista, pa naj nam bo pretežko, ko se gre za povzdi-go katoliškega tiska, ki je nam katoliškim Slovencem tako potreben, kakor dež za razsušeno zemljo?
Za naš katoliški tisk vse storimo iti poskusimo in kar bo prav, tega se držimo.
Andrej Tomec, Johnstown, Pa.
Naročniki, kaj pravite na te-le besede našega navdušenega naročnika, Mr. A. Tomeca! Prosim, napišite par vrstic in nam povejte svoje misli iti nasvete.
Well, litidje božji, delajte, če hočete kaj imeti.	Urednik.
Za bore petdeset centkov.
Neki zastopnik se je pritožil, zakaj smo Podražili list, ko smo izdaje zmanjšali na c"o na mesec.
V veliki večini naročniki spoznavajo, da bi bili morali to že zdavnaj storiti, da je bil Ust veliko, veliko prepoceni. Za tako krasen list, pri tako malem številu naročnikov, pa tako majhna naročnina,
to je bilo skoraj malo — recimo kar naravnost — neumno. Poglejte večje katoliške narodnosti, kjer imajo katoliški mesečniki desetkrat toliko naročnikov, kakor jih ima "Ave Maria," pa boste videli njih liste in njih cene, pa jih primerjajte z našim "Ave Maria", pa boste vsi sami videli.
Mi smo dosedaj 1.) uredniško delo delali popolnoma zastonj skozi OSEMNAJST LET in se žrtvovali za narod in vero. Urednik skozi vseh osemnajst let ni dobil niti centa plače. Marsikaka cela noč je šla pri pisalnem stroju za narod, da smo narodu ohranili katoliški prepo-trebni časopis.
2.) pa ne samo zastonj smo delali, temveč smo tudi skozi skoraj deset let do-plačevali leto za letom še velik primanjkljaj, da smo list vzdržali. Samo Bog v nebesih ve za te velike finančne žrtve, o katerih nismo nikdar govorili javno. Leto je minilo, denarja ni bilo, pa smo doplačali in molčali. Kdor se le nekoliko razume na tisk, ta ve, da pri petih tisočih naročnikov za tako majhno ceno ni mogoče tako lepega lista izdajati. Kdor misli, da ga more, kar poskusi naj, pa mi danes prenehamo z "Ave Maria."
Zadnja leta, ko si je list pridobil veliko dobrih in požrtvovalnih naročnikov, ki so bili ne samo naročniki temveč tudi dobrotniki lista, so ti prevzeli pokritje primanjkljaja z darovi v podporo lista. Od leta 1919. do 1923. so ti darovi na-rastli v toliki meri, da se je iz tega plačeval tisk in uprava lista "Ave Maria" in pokrival primanjkljaj pri listu " Edinosti," t. j. pri tiskarni.
Tako smo do sedaj delali in žrtvovali skupaj z dobrimi in blagimi dušami za katoliški tisk in izdajanje lista "Ave Maria."
Danes je drugače. Mi smo začeli zidati velikansko narodno podjetje, ki je namenjeno samo koristim vere in narodnosti celega slovenskega naroda v Ameriki, toraj zopet ne nas samih. Blagi rojaki, dosedanji dobrotniki in podporniki katoliškega tiska, pošiljajo sedaj darove ne več toliko za list, temveč <za kolegij, za Marijino cerkvico. Kako si naj upamo mi porabiti ta denar za kaj drugega, kakor za namen, za katerega ga dobivamo. Nobenemu-darovalcu bi ne bilo ljubo, ako bi mi denar, darovan za kolegij, porabili za list. Kdor hoče darovati za list, to sam vsak pove izrecno, da je za
list. Zato si nismo mogli drugače pomagati, kakor da smo zvišali ceno listu in da smo znižali število izdaj.
Prav za prav pa nismo zvišali cene listu, samo te darove, katere naročniki skoraj vsi s prav malimi izjemami itak pošiljajo, obrnili tako, da bodo imeli dobrotniki korist od tega. Za naročnike in dobrotnike lista smo do sedaj opravili 48 sv. maš vsako leto. Sedaj pa se čutimo dolžne, da jim damo več, ker moremo več. Ustanovili smo posebno duhovno podporno organizacijo vseh naših dobrotnikov, Apostolat Sv. Frančiška, kamor vpišemo vsakega, ki kaj dobrega stori za naše namene. Mi smo namreč v vesti dolžni svojim dobrotnikom duhovno povrniti, kar nam store dobrega. Letna članarina za Apostolat Sv. Frančiška je pa 50c. letno. Toraj vsakdo, ki je naročnik lista "Ave Maria," bo od sedaj dalje, tudi član tega Apostolata. Na ta način pa dobi
1.	Sto sv. maš vsako leto mesto prejšnjih 48.
2.	deležen je vseh molitev, sv. obhajil in dobrih del celega komisarijata
3.	kot dobrotnik celega frančiškanskega reda še molitev in dobrih del ki se o-pravljajo po celem redu za dobrotnike.
Toraj ni to zvišana naročnina temveč je pravzaprav samo članarina organizacije, kjer je teh bore 50 ccntkov jako dobro naloženih, listu je pa s tem zagotovljena krepkejša finančna podlaga.
Vsak naročnik bo toraj dobil od 1. junija dalje vsikdar, kadar ponovi svojo naročnino za celo leto, ali pri nas ali pri zastopniku, posebno diplomico, ki mu bo zagotovila za eno leto. vse te duhovne milosti.
Dosmrtni naročniki morajo od sedaj dalje vsako leto poslati vsaj teh 50c., da
jim bomo naklonili iste duhovne milosti.
Zato, bratje in sestre, ali nismo imeli mi pravice sedaj prositi nekoliko žrtev od Vas za vse naše tolike žrtve za nas do sedaj? Prosimo Vas! Vsak nekoliko žrt~ vujmo za dobro stvar, pa bomo krepko napredovali. Pa ne pozabimo hrvatski rek: "Malo novaca, malo muzike."
Mi smo se žrtvovali osemnajst let >n nismo gledali na stotake vsako leto za narod.
Če bo toraj res kdo izmed katoliških Slovencev pustil list "Ave Maria" radi teh bore 50c., pa kar naj! Takega naročnika se itak še sramujemo. Kdor p° tolikih naših žrtvah, po tolikem navdu-ševanju od vseh strani o potrebi katoliškega tiska, gleda na teh bore par centov, ta ne spada več med katoliške Slovence. ker to tudi ni! Kristus je šel za nas na sv. križ! Mučenci so dali za svojo vero svojo kri ! Dobri in navdušeni katoličani žrtvujejo velikanske žrtve za svojo vero. Komur pri vsem tem njegova vera ni niti 50c. vredna, kar pusti jo naj! Kak zamorček v daljni Afriki ali kak spreobrnjenec med nami jo bo s solzami hvaležnosti in veselja pobral.
Toraj kar krepko na delo in pa vsi z veseljem žrtvujmo za tako lepe namene, katere imamo pri listu "Ave Maria • Pri tako krasnem delu pomagati in sodelovati nam mora biti še v veselje m ponos.
-o--
Pullman, 111. — Iskreno Vam častita"1 za osemnajst let vašega težkega delovanja in na tolikih vspehih, katere ?tc dosegli in za dobro, katero ste v tem času storili s pomočjo Marije in s pomočjo dobrih zavednih Slovencev.
Mary Hiti.
No in potem?
K sv. Filipu Neri je prišel nekoč mladenič in mu govoril žarečega obraza, kako so se dali stariši vendar le pregovoriti, da so mu dovolili študirati pravo-znanstvo. Sv. Filip je pa bil mož, ki ni ljubil dolgega besedičenja, marveč je mirno poslušal navdušene besede mladega človeka, naposled je pa rekel: "No in potem?" Veseli študent je odgovoril: "No, advokat bom postal." Svetnik dostavi: "No in potem?" — "No, potem me bodo ljudje cenili; kar drenjali se bodo pred mojo pisarno, da jih zagovarjam v njih tožbah pred sodiščem," veselo nadaljuje dijak. "In potem?" vrta sv. Filip dalje. "Potem," nadaljuje mladenič, "potem bom veliko denarja zaslužil, kupil si bom v sredini mesta veliko hišo z lepim vrtom, preskrbel si bom konje in kočijo, poročil bom bogato in lepo nevesto in živel brezskrbno in slavno življenje." Čisto tiho in suhoparno vpraša stari duhovnik še enkrat: "No in potem?"
"Potem?" po.časi slovkujc dijak in glasovi mu gredo iz grla kot tekočina iz soda, ko je že izpraznjen: "polagoma, v sunkih, motno. Hipno je bilo konec veselih sanj o bodočnosti in pa lepih načrtov. Mladi človek je postal zamišljen; resni, temačni oblaki so.mu zastrli dušo, misli so se mu obrnile na smrt, na rakev in na grob, odtam pa so odplavale na veliko, tiho morie onkraj groba, na večnost. lil vsi sodnijski zagovori so izgubili svoj mik, bogastvo in hiše in kočije so izgubili svoj mik, v očigled smrti je bila misel na bodočo bogato in lepo nevesto naenkrat vsa drugačna. Ko je odšel mladenič iz sobe, že ni več sanjal o advokaturi, ampak s svetim duhovnikom Filipom sta že napravila načrt, kako bo še! v samostan in skrbel rajše za ono, kar pride — potem.
Predragi čitatelj! Ne bom te plašil in mučil z vsakovrstnimi temnimi mislimi in strahovi; ne bom ti prigovarjal, da
Prof. Dr. F. T.
pojdi v samostan- Pa vseeno bi rad s teboj začel podoben pogovorček kakor f?a je imel sv. Filip z mladim človekom-Ozri se enkrat vase in preglej, kai gih; lje in žene tvojo lastno dušo. Morda hoS videl, da čepi tvoja duša kakor kakšna kokoš in zre topo predse in prevdarja polna skrbi, želj in načrtov, pa si niish pri tem: če bi to že vendar enkrat minulo i nbi se ono ne zgodilo, potem bi mi llC bilo treba več skrbeti in nobena drug«1 želja bi mi ne vstajala v srcu. Poklici vse svoje skrbi in želje in načrte, naj stopajo pred teboj. Glej jih in si zraven morda misli: "Vse to se bo izpolnilo, ce se bom dovolj potrudil na zemlji." I"1''1 kaj, če se ti vse to res posreči? če se staja ena skrb za drugo kakor se staia sneg pod spomladanskim solncem. kaj, če ti vzklije, vzcvete in obrodi neskaljena sreča in veselje na zemlji? KaJ pa potem, kaj pa nazadnje? Le vtop' se enkrat, le vglohi se enkrat v oni poslednji "Potem!"
tptyfyfytytyty "AVE MARIA" t^p^^f^}
227
Johnstown, Pa. 6. maja 1925.
Prejel sem Vaše pismo, katero me je Kanilo radi stanja lista Ave Maria. Res zalostno za nas slovenske katoličane, da Hlora list, ki je za nas toliko storil in 'oliko žrtvoval, ki nas je izpeljal iz uso-depolne zaspanosti, nam pokazal pravo Pot, ki nas vodi k rešitvi, ki nam je razkrinkal sovražnika in pokazal nam njegov "amen v pravi luči, ki tako očetovsko 'jubeznjivo za nas skrbi, ki nam prinaša toliko lepega v svojih predalih za življenje, ki ga še tako krvavo potrebujemo «)t vodnika, boritelja za naše najdražje svetinje, na katere so se vrgli sovražniki z vsem peklenskim srdom, ki bi moral izhajati in zahajati v slov. katol. hiše v najmanj 10 (desettisočih) izvodih — pa mora zdaj klicati na pomoč, pa mora se prositi, da se ga reši, da ne propade!...
Da bi list Ave Maria moral prenehati, to bi bilo skrajno grda črna nehvalež-nost in največja sramota za vse katoliške Slovence. To bi bilo nezaslišano! To se ne sme zgoditi! Gotovo si naš kat. narod ne bo napravil te sramote, napravil si te neizmerne škode.
Ali je mogoče, da bomo mi, ki smo že toliko dosegli z listom Ave Maria, ze toliko priborili, že toliko zmagali, dosegli že toliko vspehov, dopustili, da zdaj propade, ko njega sadovi dozore-vajo, ko je začel triumfirati, ko imamo z njega pomočjo v doglednem času po-Polnoma zmagati? Ali bomo res tako nespametni, da bomo zdaj, ko smo prišli ze tako daleč in že toliko dosegli, se vr-n'li nazaj v sovražne roke in zgubimo kar smo dobili? Naj dopustimo, da bo yse dosedanje naš-e delo in žrtve za na-SovSveto stvar zadnjih 17 let, zastonj?
Ce se to zgodi, kako sodbo zaslužimo?!
Zal bi mi bilo, če bi zgubil s svojo hi-s°. ki me je stala toliko truda in žrtev, se hujše bi mi bilo, če mi amer. Sloven-^ zgubimo Ave Maria, ker to bo ob-eutna zguba za ves narod.
..Jaz hočem storiti, kar bo v .moji mo-Cl za Ave Maria, kolikor zadeva enega človeka in upam da bo toliko storil tudi Vsak drugi, ki mu je še količkaj mar za Vero, da list Ave Maria ne preneha, temveč, da se še bolj povzdigne, kar
nam bo v čast in ponos, v versko in narodno korist in srečo.
And. Tomec.
Čitatelji prečitajte to-le pismo. Tako čuti človek, ki ima res srce za Boga in za Marijo. Velika večina naročnikov, čutite tudi vi tako? Pa znate ceniti, kaj i-mate v listu "Ave Maria"? Kaj je že naredil za Vas? — Nehvaležnost je grda nečednost. — Prečitajte še enkrat to pismo. — Urednik.
-o-
Joliet, 111. — S solzami v očeh sem prebrala Vašo prošnjo za pomoč v finančni stiski. Kdor ima le še kaj srca ali ako ni srce že kamen, ne more odreči male pomoči.
"Ave Maria" ne sme prenehati, to gotovo Bog in Marija ne bosta dopustila. Saj bi bilo tudi sramota za katoliške Slovence, če ne bi mogli ali hoteli vzdržati vsaj enega lista. Drugi narodi imajo po več katoliških listov in so tudi naročeni najije. Pa naj bi mi. Slovenci, ne mogli vzdržati vsaj enega?
Sprejela sem tudi slavnostno majniško izdajo "Ave Maria." Častitam, ker je tako krasna in polna zanimivosti, kot menda še nikdar preje. Res, zveselila sem se je in si marsikatero solzo obrisala, ko sem jo čitala. Prepričana sem, da se je tudi marsikomu drugemu enako u-trnila solza. Vidi se jasno iz vsega Vaš trud in upam, da ga ljubi Bog blagoslovi, da ne bo zastonj in da bo omečil slovenska srca, da Vam bodo vsi priskočili na pomoč.
Mrs. Clara Blaess.
McGeorge, Minn. — Kdor je čital majniško izdajo lista "Ave Maria," ako ima le še količkaj le še iskrico ljubezni do Boga, se mora zjokati, kakor sem se jaz. Posebno s zanimanjem prebiram ženske dopise.
Naj tudi jaz povem, kako sem jaz izvedela o listu "Ave Maria." Tukaj je bil velik ogenj pred leti. Dim je bil od gazolina in zelo strupen. Skoraj devet dni nas je dušilo. Bila sem bolna in pisala sem rojaku, da bi mi pomagal vsaj za en čas. Odpisal mi je, in ponudil svo-io pomoč. Poslal mi je pa tudi en iztis lista "Ave Maria". Prečitala sem ga in se mi je takoj zelo priljubil. Poslala sem
mu takoj dva dolarja, da me je naročil. Od tedaj sem ga vsikdar z veseljem sprejemala in še bolj z veseljem čitala.
Č. očetje Frančiškani, Bog Vas blagoslovi in vse Vaše delo! Pozdravljam vse rojake širom Amerike.
A. Jaksic.
Pittsburgh, Pa. — Z veseljem sem prebrala letošnjo majnikovo številko lista "Ave Maria." To je še le tretja številka, katero sem dobila, ker sem se naročila še le pred kratkim. Preje sem sovražila vse, kar je katoliškega, kakor toliko moiili nesrečnih tovarišic, slovenskih mater, ki se pehamo po naselbinah, kjer ni slovenske cerkve in slovenskega gospoda. 34 let sem že v Ameriki pa sem še le letos šla prvič k spovedi. Lahko si mislite, kakšno je bilo naše življenje. Mož je prišel sem v Ameriko pred menoj. Jaz sem prišla za njim. Ko sem prišla sem, bil je mož že brezveren. Jaz pa mesto, da bi ga posvarila in ga skušala spraviti na pravo pot, sem se mu še smejala, ko je govoril proti cerkvi in duhovnikom. Rada sem prebirala slabe liste. Posebno "Glas Naroda" sem i-mela rada. V začetku sem sempatja ka-terikrat še šla v cerkev. Potem so me pa prijateljice pregovorile, da sem vse skupaj pustila. Začelo se je pri nas popolnoma brezversko življenje. Ko so o-troci odrastli. sem najstarejše še dala v katoliško šolo. Zadnje tri pa nisem vec pustila. Štirje, ki so hodili v katoliško šolo, so še nekaj. Pomožile in poženili so se katoliško, dasi ne žive posebno dobro. Slab zgled doma ie podrl, kar je šola dosegla. Najmlajši je star sedmenajst let, pa je bil že trikrat zaprt. Vsi drugi so pa vsi za nič. Potepajo se okrog po cele mesece. Tn vsega sem jaz njih mati kriva. Sedaj sem stara reva, mesto pokoja imam strašno peklo v hiši. Nikdar ni mini. Spomladi sem bila bolna, pa me je obiskala moia soseda in mi prinesla list "Ave Maria" in me pregovorila, da sem se naročila nanj. O. kako sem nesrečna sedaj! Kaj imam od vse Amerike? Kaj imam od vsega socializma? Kaj i-mam od vseh slabih listov, katere sem brala? Zgubila sem moža in vse otroke. O, gospod urednik, kako me srce boli, ko gledani to svojo strašno nesrečo. Več-
krat si mislim, le zakaj sem jaz na svetu? Umrla bom, pa me bodo otroci še preklinjali, kakor me še sedaj, ko sem še živa. Unikrat je prišel fant domov pijan, pa sem ga posvarila, pa me je hotel u-dariti, ko bi me ne bila soseda branila. O, prosim, molite, molite za me! Kaj bo z menoj? O, matere, ki ste tako zaslepljene, kakor sem bila jaz, ko bi vam mogla odpreti oči preje, dokler ne bo prepozno, kakor je za me. Prosim vse, ko boste romali k Mariji Pomagaj v Lemont, molite za nesrečno mater.
M. J.
Oregon City, Ore. — Prav lepo prosim, da bi se vsi, ki boste v Lemontu pri Mariji Pomagaj, spomnili še za me. Priporočam posebno svojo družino, ki nočejo več katoliško živeti. Moj mož noče k spovedi, ne v cerkev. Pri spovedi že 20 let ni bil. Otroci so pa ravno taki. Hodili so v katoliško šolo, ko sta pa starejša šolo zapustila in začela delati, sta se pa popolnoma zgubila. Zgled očetov ju je potegnil za seboj. Fant je star 25 let, dekle je stara 24. Fant je bil doma enkrat po velikinoči, hči je šla v jeseni od doma. Sina ni skoraj nikoli doma. Nikdar ni ugnan, veliki lump je. Vse skupaj je tako sprideno, da se Bogu usmili. Jaz sem vredna smrti, ki sem tako družino zredila. Jaz sem vsega vzrok, ker sem jih sama slabo učila. Jaz nisem vedela, da bo tako prišlo. Preklinjala sem jih.
Ko so začeli na slabo pot iti, sem bila pa preboječa, da jim nisem nič rekla. Sedaj nisem več, ko sem spoznala. Sedaj naj pa pride kar hoče, poskusila bom vse, da jih rešim, ker se gre za njih duše. Bojim se za male, da bi se mi tako ne pokvarili. Ako bi se pa imeli tako pokvariti, pa prosim Boga, naj me raje preje vzame s sveta. Veliko sem zagrešila, toda jaz hočem vse storiti, da popravim in jih še rešim. O, prosite, molite tam pri Mariji Pomagaj za me, da se me Marija usmili in mi pomaga, da bom popravila na starejših, kar sem zagrešila, in da mlajše rešim. O, kako se bojim za nje. Življenje bi rada dala za nje, samo, da bi ne bili tako sprideni, kakor so večji.
Pozdravim vse Slovence po vseh naselbinah ,kjer vlada krščansko življenje. Vam pa, ki se toliko trudite pri listih posebno pri listu Edinost, katerega sem šele letos dobila v roke, in pri "Ave Maria." Naj Bog stoterno plača vaš trud.
M. Z.
-o-
Valley Washington. — Res bi bila velika nesreča za nas vse ameriške Slovence, ko bi izgubili "Ave Maria," ko smo že toliko dobrega in podučnega sprejeli od tega lista. Kolikokrat me je že "Ave Maria" potolažila v mojih težkih in žalostnih urah mojega nesrečnega življenja. Že zdavnaj bi bila obupala, če bi te-
ga lista ne bilo. Kolikokrat sem že omahovala, ko so mi solze tekle po licu, Pa sem čitala v listu kake lepe -bodrilne nauke ali lepe zglede, pa sem bila potola-žena. Žene, kjer imajo slovenskega duhovnika morda tega toliko ne čutijo. M1 pa vemo! Zato Vam pa tukaj pošljem $3.00 za novega naročnika, katerega si pa kar sami najdite. Jaz samo plačam zanj . . .
-o-
Cleveland, O. — V začetku mojega p1" sanja se Vam moram najprej lepo zahvaliti za tako krasno majniško izdajo "Ave Maria." Povem vam, da sem vedno preobložena z delom, pa mi je "Ave Maria" zmiraj premajhen, prehitro ga prečitam? Kakor pišete, da bi prenehali z listom. Oh, tega nas pa Bog varuj, da bi tak lepi list prenehal! To bi bil° žalostno za nas katoličane. Zato je dolžnost vsakega Marijinega častilca, da naj nekaj naredi za list. Kdor ne more pridobiti listu novega naročnika, naj Pa s podporo priskoči na pomoč listu. Jaz Vam tukaj pošljem $5.00 v podporo listu. lipam, da bo vsaki, ki ima le še količkaj ljubezni do Marije, storil enako. — Tudi Vam povem, da sem danes na 24-maja z Vami v duhu pri Mariji Pomagaj in upam, da se tudi Vi spominjate naS vseh naročnikov pri Afariji na prvi slovenski božji poti . . .
A. Schmuck.
Listnica urednika.
To je zadnja številka, katero urejam pred svojim odhodom v Lurd in na Brezje. 7.a naslednje mesece,do mojega po-vratka urejeval bode list zopet Very Rev. Hugo Bren, naš komisar, za kar se mu že naprej zahvaljujem.
List od sedaj dalje izhaja v Lemontu, 111. pri "Mariji Pomagaj," kjer je pravzaprav edino pravi njegov dom. Ko dobite toraj list "Ave Maria" vsaki mesec, naj se vam zazdi, kakor bi začuli mili Marijin zvonček, ki tam v Lemontu med prijaznimi grički zvoni "Ave Maria." Mislite si, da čujete glas svoje nebeške Matere Marije, kako vas lepo pozdravlja po širni Ameriki.
Te mesece, ko me ne bo doma, pa zato ne prenehajte še dalje krepko agitirati za list in ga širiti po hišah, med svojimi prijatelji. Kakor kaže poročilo na drugem mestu, so se dragi naši čitatelji prav lepo odzvali moji prošnji in nam dobili novih naročnikov. Si tudi ti med onimi dobrimi rojaki? Ako ne, kar hitro na delo! Takoj poskusi, pa bo šlo. Ali ga pa naroči kakemu svojemu odpadlemu znancu ali sorodniku. VSAK, prav vsak, — tudi ti — nam moraš vsaj enega novega pridobiti ali pa sam plačati. To je malenkost za te, velik kamen pa za novo trdnejo podlago velikemu delu, katerega vrši list "Ave Maria."
List "Ave Maria" ne bo propadel in ne sme propasti. List "Ave Maria' mora biti zadnji slovenski glas, ki naj zamrje tu v Ameriki, pa to še-le tedaj, ko bo slovenščina že umrla, da bo to naš večerni slovenski zvonček — zadnji slovenski pozdrav Mariji, ki bo pel nad našimi grobovi — zadnji "Ave Maria." No, pa za to bomo že mi, slovenski oo. Frančiškani v Lemontu skrbeli. Dobrih src se bo pa vedno še ,dobilo toliko po slovenskih naselbinah, da se za to ne bojimo. So nekateri slabi, katerim je vseeno če danes list "Ave Maria" propade. To so tisti, kateri poznajo Marijo le takrat kadar jih Bog tepe. O, pa ima Marija še dobrih otrok, ljubečih otrok med nami, še, še! Kje pa ni smeti?
Vendar gre za njegovo sedanjo obliko in velikost. Njegova oblika je jako lična, uprava naravnost elegantna. Pa to stane denar. Samo letošnja majeva številka nas stane nad 1.000 (reci in piši — tisoč) dolarjev.
Neka naročnica mi piše dobesedno: "S tem da ste naročnino zvišali, vi vero podirate med nami, Slovenci. Sram vas bodi! Vam je samo za denar! Če bi Vam bila kaj mar vera, bi listu ceno še znižali, ne pa list dražiti. Jaz vam ne bom ponovila naročnine, in ko mi bo potekla Vam bom poslala $2.50, če mi hočete po-
šiljati list za to ceno, je dobro, če ne g3 pa imejte sami!"
Na, tu jo imate?! Kaj pravite naročniki, na tako-le pismo? Toraj 18 let delamo popolnoma zaStonj, cele noči srn" žrtvovali listu, eden izmed naših bratov je dal svoje zdravje in legel v prezgodnji grob radi lista, skozi 15 let smo vsako leto doplačevali k stroškom za tiskarno, pa nam sedaj ta dobra mamca očita, da vero podiramo, ker bi za list od naročnikov samo toliko radi, kolikor nas stane, da bi ne bilo treba tolikih žrtev, ona pa, noče za svojo vero niti 50 centov na leto žrtvovati, pa vero pred nami brani-Ste že videli večjo "modrost?"
Pa to je bila izmed 5.000 samo ena in še to oseba, katere ime smo videli podpisano že nekekrati pod dopisi v "Prosveti." Toraj vemo, da ni ravno tako hudo.
Zato se pa vsem, ki so ta mesec P0' magali širiti list "Ave Maria," in nam pridobili kakega novega naročnika, prav iskreno zahvaljujem in jim obljubuje]11; da se jih bom posebno goreče spominja pri Mariji v Lurdu in na Brezjah.
Tudi se pred odhodom vsem naročnikom prav iskreno in prisrčno zahvalju jem za pisma in darove, katere so m" poslali za moje romanje. Vsem sem se že pismeno zahvalil in se jim še enkra
tytytytyKptyUlP "AVE MARIA"
229
zahvaljujem prav prisrčno. Kar so mi "aročali, bom vse spolnil, kakor so mi Pisali. Naročniki, zelo ste me zveselili s temi dokazi svojega prijateljstva in zelo sem Vam hvaležen. In toliko se vas je odzvalo! Tega bi si nikdar ne mislil. Solze so mi dostikrat igrale v očeh, ko sem odpiral in prebiral ta pisma in te 'epe besede. Bog Vam plačaj!
Kateri še niste nič naredili za list, še
je čas! Dokler smo živi, ni nikdar prepozno delati dobro. Potrudite se sedaj. Seveda sedaj je cena $3.00. Zato je pa članarina za Apostolat v to všteta, kar je pa več vredno kot vseh $3.00. Ko se bom vrnil, kako bom vesel, ako mi bodo povedali, da se je število naročnikov na "Ave Maria" podvojilo. In ko bom v Lurdu in na Brezjah bom Marijo vzla-sti te milosti prosil. Naj se čuje mili
klic Lemontskega Marijinega zvončka po vseh slovenskih hišah po listu "Ave Maria!"
Sedaj pa vse naročnike še enkrat prisrčno in iskreno pozdravljam in jih prosim molite za srečno potovanje. Vsem, ki so mi pisali, bom poslal razglednice iz enega ali drugega kraja, ko se vrnem pa prinesem vsakemu še kak mal spomin-ček.	Urednik "Ave Maria."
Bogokletni socialist — obsojen.
— Švicarski socialist M. Canover je mislil, da je na svobodnih švicarskih tleh vse dovoljeno. V svojem listu si je privoščil Boga prav po socialistično. Vse drugo, kar še ni popolnoma pozverinjeno, kakor je rdeča banda, se je zgražalo in odločno nastopilo, da si kaj tacega ne dovoli. Sodišče je bilo spričo javnega mnenja pri-niorano bogokletnežu zavezati jezik. Sicer se je izgovarjal, češ če Boga ni, kakor je on prepričan, da ga ni, ne more biti žaljen, naj se na njegov račum napise, kar se hoče. Sodišče je bilo pa mnenja, da če on osebno ne veruje v Boga, slobodno mu! S tem pa ni rečeno, da sme temu svojemu "prepričanju" svobodno in v poljubili obliki dati duška, kakor da bi bili tudi vsi drugi istih misli. Obsodilo ga je na 200 frankov denarne
kazni. Najbrž bo drugič bolj tiho mislil. * * *
Plava nedelja" poražena. — Akcija za "plavo nedeljo" v državi Indiana, katero je vodila zveza "Gospodov dan," je bila pred državnim senatom poražena z 48 proti 44. glasovi. Ni veliko manjkalo, pa bi "in-dijanci" ob nedeljah doma sedeli, mesto da se vozijo po parkih in drugih zabaviščih. Propagatorjem pogum goto, vo ni upadel. Nastopili bodo drugič in morda zmagali. Z enega stališča bi človek skruniteljem Gospodovega dne privoščil, da bi morali s procenti vračati, kar Bogu kradejo. Enkrat bodo itak morali.
* * *
PROTI bigoteriji kluksarjev. — Ta
že res vsakemu poštenemu človeku predseda, tudi judom in protestantom. V Youngstownu, O. so katoličani, protestantje in judje skupaj »topili da nastopijo proti tej tajni organizaciji, ki reklamira zase stoprocentni ftmerikanizem, v resnici ga pa niti deset Procentov nima. Njena žalostna zasluga
je, da je Amerika, sicer svetovno znano kot najtreznejšo državo, diskreditirala. V resnici so taki izrastki na narodnem telesu, zlasti še, če se razvijajo pod krinko viteštva, znamenje bolezni.
* * »
NOVI svetniki. — Sveto leto nam bo prineslo več novih svetnikov in blaženih. Za blažene so bili proglašeni: 19. aprila redempto-rist Gianelli; 24. aprila pasijonist Strambi: 3. maja duhovnik Cafasso; 10. maja redovnica Mihelina Najsvetejšega Zakramenta; v juniju enkrat lurška Ber-nardka, P. Eymar, velik častivec Najsvetejšega in Mnsg. Imbert, za svetnike; 17. maja Mala cvetka, bi. Terezija Deteta Jezusa; 21. maja bi. Kanizij; 24. maja bi. Postel in Barat; 31. maja bi. Janez
Vianey, arski župnik.
* * *
KAJ bo s katoliškimi šolami. — Z
napestostjo te dni katoličani pričakujejo odločitve najvišjega sodišča, je li oregonska postava, ki je lani ukinila katoliške šole v skladu s konstitucijo Unije ali ne. Ako se izreče da, bodo oregonskim državnim kr-milarjem kmalu sledili tudi drugi, ker ljudstvo, ki baje v Ameriki vlada, se da s propagando in mazanjem za vse pridobiti, če treba tudi za to, da bo hudiča za prezidenta volilo. Ako pa se najvišje sodišče izreče da je taka postava proti konstituciji Unije, bodo druge države v tem oziru bolj previdne, ker bo ta odlok v prihodnje tudi za druge merodajen. Pogori nobeden rad. A oregonski gover-ner tudi v tem slučanju ne misli mirovati. Že snuje nove načrte, kako bi zasebne verske šole pred državo očrnil, češ, da se v njih goji in koti protldržavni duh. V skrajnem slučaju jih bo skušal na ta način diskreditirati in doseči njih prepoved. Vsekako se katoliškim in verskim šolam sploh ne obeta kaj rožnata bodočnost,
* * *
KATOLIŠKA Francija vstaja. —
Povodni kulturni boj v Franciji je zadel na odločen odpor kato-ličano. Doslej so bili francozki katoličani preveč ponižni sluge države in framosonstva, ki jo vlada. To se je poljubno igralo z njimi, kakor mačka z mišjo, ker niso bili organizirani. Mini-sterski predsednik Herriot, socialist, je rad tega mislil, da jih bo brez posebnih težav spravil v žakel, ga zavezal in v vodo potuknil. Pa se je zmotil. To je bilo katoličanom le preveč, da bi se jih začelo brcati, ko so se jim komaj za silo zacelile rane, ki so krvavele za državo. Z mučeniško odločnostjo so njih duhovni voditelji napovedali skrajni odpor kul-turnobojnemu Herriotu. Ljudstvo se je odzvalo mobilizaciji, strnilo svoje vrste in zasedlo svoje fronto. Ta odločnost je spravila Herriota v mučen položaj. Gotovo bi se bil premislil, ko bi bil vedel, kaj ga čaka. Nazaj pa taki gospodje neradi jemljejo. Zato mu je bila najbrž državna denarna kriza, ki ga je te dni
vrgla s prestola, dobrodošla.
* * *
REV. Miss Puera B. Robinson. —
Kaj tacega še ne. Ženska župan, sodnik, senator, governer, to danes ni več kaj nenavadnega. Ženska Reverend, kaj tacega je bilo doslej vsaj v starih krščanskih cerkvah nekaj nezaslišanega. Metodisti so zdaj tudi s tem pomedli. Protestantovski škof Luter Wilson bo užival čast, da bo "ordiniral" prvega ženskega Reverenda. Imenovana je bila doslej profesorica sv. pisma na metodistvoskem institutu v Hacketown, N. J. Odslej bo pa pridigarica v neki episkopalni cerkvi. Kot učiteljica sv, pisma gotovo ve, kaj o tem misli sv. Pavel. Najbrž se bo zdaj njegovim "starinskim" naz/orom zadovoljno smejala. Slučaj priča, da je protestantom sv. pis-' mo kakor "gumilastika."
* * t
230	qfty^ty^ "AVE MARIA" ^^mmm
.................————------,u -------■ -rt "ff-—IMTlir i I •	_
PAPEŽ in Coolidge. — Kakor hitro tro je sv. oče zvedel za naravno katastrofo, ki je nedavno-obiskala naše kraje in zahtevala toliko človeških žrtev, je predsedniku Coolidge-u brzojavno izrazil vsoje sožalje. Predsednik se mu je v laskavih besedah zahvalil za izraženo sočutje. Naši prosvetarji bodo gotovo rekli, da je to repata zvezda, ki za Ameriko - nič dobrega ne pomeni.
* * *
STANJE katoliške cerkve v Ameriki.
— Kakor posnemamo iz letošnjega takozvanega direktorija ima katoliška cerkev v Združenih državah tudi letos zaznamovati lep napredek. Število vernikov je naraslo za 94,241 Vstanovljenih je bilo 138 novih župnij. Število duhovnikov se je pomnožilo za 538. Vstanovilo se je 144 novih farnih šol in pet semenišč . Število kandidatov za duhovski stan je se je zvišalo za 2017. Nastale so tri nove škofije. Skupno število katoličanov v Uniji je 18,654,048. Čim bolj nas na vseh straneh stiskajo in
preganjajo, več nas je in bolj žilavi smo. * * *
NOVA boljševiška žrtev. — V Jito-miru so boljševiški rabeljni sežgali duhovnika Rev. Andreja Feu-dokovi. Ker vedo, da tako zve-rinstvo ni ravno najboljše propagandno sredstvo za boljševizem, so hoteli škandal na ta način prikriti, da so zatrobili v svet, češ duhovnik se je sam usmrtil. Najprej se je pošteno napil petroleja, potem pa samega sebe zažgal. Takega bedastega izgovora so samo boljševiki zmožni. Ce bi bil to kak brezveren la-jik, bi izgovor ne bil še tako neumen, dasi bi se tudi v tem slučaju boljševiki s črnilom umivali. Vsak, ki še ni popolnoma ob pamet bi lahko sklepal: Tako se godi jetnikom v Rusiji. Rajši si izbirajo najstrahotnejšo smrt, kakor, da
bi zdihovali vnjih ječah. ^ * * *
ČLOVEŠKI razum ustvarja čuda na vseh poljih znanstva. To se zlasti kaže na polju tehnike in kemije. Kakor je to na eni razve-selji vo in v veliko korist človeštva, tako ie na drugi strani nevarno, da naravnost katastrofalno. Kar je nemški pesnik Schiller pel o ognju, to velja tudi o iznajdbah človeškega razuma, zlasti na polju kemije. "Velika ognja je oblast, če človek čuva njeno rast." Velika je tudi oblast kemičnih iznajdb na polju kemije, če naravna ali krščansko ožarjena vest vodi njih vporabo. Ako pa ne, so lahko v večjo škodo človeštvu, kakor
ogenj, ki se je izmuzal iz kroteče človekove roke. Eden največjih kemikov naših dni, Maks Musspratt je izjavil, da je prišla kemija v tisto svoje razvojno stanje ,ko zadostuje samo eden brezvesten mogotec in samo en njegov ukaz, pa bodo v nekaj urah milijonska mesta v razvalinah, prebivalstvo pa zadušeno s strupenimi plini. Kdor bo dočakal prihodnje vojske, ki najbrž ni več daleč, bo priča takega razdejanja. Takrat se bo v strašni luči pokazalo, kaj je od vesti in vere
emancipirana znanost. Hudičeva dekla!
* * *
VERA je edina v resnici reforma-tivna moč, ki more degenerirano moderno človeštvo dvigniti; tista vera, ki je v srednjem veku ustvarjala čuda ljubezni in dobrodelja. Ko je začela vera pojemati, oz. ljudje v veri, se je ustavil tudi motor ljubezni, na kar je velika človeška družina šla v franže. Taka bo ostala, dokler jo vera in ljubezen zopet ne združite v eno moralno celoto, kakoršna bi po božjem pravu morala vedno biti. To niso misli kakega prenapetega ali histeričnega katoličana, ampak samega slavnega svetovno znanega Lloyd Georga, ki gotovo ni v tretjem redu.
* * *
RUSKI boljševiki so na posebni, prav njih vredni način praznovali sedemletnico svoje strahovlade. V Moskvi so naredili grmado iz samih križev. Okoli 2000 jih je bilo. To so slovesno zažgali in s satanskim veseljem rajali okrog nje. To so tisti, ki jim je vera zasebna stvar in jo kot tako spoštujejo.
* * *
KAKI demokrati so ruski boljševiki, lepo pojasnuje sledči peizor: V velikem svetu ljudskih komisarjev je zavzemala in morda še zavzema častno mesto priležnica znanega pisatelja Gorkija, Maria Fjodorowna. Svoj Čas je bila gledališka igralka. Boljševiki so jo dvignili na stol ministra za gledališča in umetnost. Dali so ji na razpolago dva luksurijozna avtomobila, v katerih se je vozila v ministerstvo, kakor kaka cesarica. Tam so jo dan za dnem obkrožali razni metulji; pesniki .dramatiki, ter ji na vse mogoče načine kadili in klečeplazili pred njo. To se ji je kajpada silno dopadlo. Zanjo so bila res nebesa. Nekega dne, ko so se zopet zbrali na posvet, jih pa dolgo dolgo ni sprejela. Imela je silno važno avdijen-co. Najznamenitejši črevljar je bil pri njej. Rada bi mu bila dopovedala, kake pete hoče na svojih novih čeveljčkih. To-
da revež ji pri vsej svoji strokovni izobrazbi kar ni mogel ustreči. Iz zadrege ga je rešil eden najznamenitejših slikarjev, ki je bil že ves nervozen radi predolgega čakanja v predi. Kar neumnega se je naredi in vstopil. Ko ga ekscelenca Fiodorowna zapazi, pravi: "Ravno prav ste prišli. Glejte, ta le me kar ne more razumeti, kake pete bi rada na novem obuvalu. Vi ste slikar, prosim naslikajte mu jih, morda bo potem zapopadel." — To je bilo takrat, ko so tisoči od lakote umirali.
* * *
ZA apostoljskega delegata v Mehiki je sv. stolica imanovala bivšega frančiškanskega generala P. Sera-fina Cimino. Istočasno je bil imenovan za naslovnega nadškofa in v Rimu posvečen od kardinala De Lai. Težke ure ga čakajo v vedno revolucijonarni Mehiki.
* * *
PROTEKTOR ali pokrovitelj frančiškanskega reda je po smrti kardinala Giorgija postal kardinal a Bonzano. bivši apostoljski delegat v Združenih državah. Eminenca kardinal Mundelein je bil začasa svojega zadnjega bivanja v Rimu osebno navzoč pri slovesnih obredih, s katerimi je sprejel veliko frančiškansko družino, ki šteje 19 tisoč članov v svoje varstvo.
* * *
SEDEM "krščanskih bratov"
Francije se je odločilo za kitajske misijone. Polni svetega navdušenja so gledali novemu polju svojega delovanja nasproti. Toda nedoumna volja božja je hotela drugače. Nastal je vihar na morju, ladja se je potopila, vsi
so našli smrt v valovih.
* * *
KATOLIČANI so najmanj potrebni psihijatrov," se je pred kratkim izrazil sloveči psihijater Dr. Jung-Kakor znano se psihijatri bavijo z raznimi duševnimi boleznimi, ki jih ni manj kot telesnih. Statistika duševno bolnih je dognala, da pride na katoličane bistveno manj procentov takih, kakor na druga veroizpovedanja. Vzroka, pravi Dr-Jung in mnogi drugi, je iskati v tem, ker imamo katoličani izvrstno razbremenilno sredstvo za dušne more. To je sv. spoved. V njej si katoličan svojo obteženo dušo poljubno lahko razbremeni. Protestant, pa tudi tisti katoličani, ki spovedi več ne poznajo, nosijo moro krivde leta in leta s seboj. Grize jih in peče, dokler
se jim ne — zavrti.
* * *
ROMARSKI GLASOVI
od naše Marije Pomagaj
H. B.

ZA APOSTOLAT:
$110.00: Agnes Shebat, La Salle, 111. $50.00: Maria Spregar, Connellsville,
Pa
$40.00: Mrs. Andrew Drajnar, Ashley. Pa .
$25.00: Magda Brišar, Chicago. $20.00: Maria Helegda, Chicago, Cath. Antozi Ashley, Pa. $20.00: Kati Biček, St. Joseph, Minn. $12.00: Neimenovana, Tower, Minn. $10.00: Neimenovana, Joliet, Alzbeta ^ichuda, Andrew Michuda, Chicago, Ma-r,a, Zahuransky, Antonija Vojticki, Mun-s°n, Pa., Jos. in Matilda Oblak, Josseph Vladimir Emilija in Ana Braje vsi: Sou-da n, Minn., Marjeta Drobnič, Eveleth, Susana Staka, Willkes, Pa., Mary Slovak, Tarentum, Pa., Ana Smigovsky in ^laria Vaskofsky iz Oliver, Pa., Agnes ' omec, Johnstown, Pa., Martin in Mary Kremesec, Chicago, Paul Mikula W. Pull-nian, 111., Eva Kenders, Maria Cecko, Ana Svecko, Andrew Adam, Mihael Ci-kovsky, Josef in Maria Bartoš, Maria "elas, Julia Bobala, Agnes Hudik, Mihael ' urcer, John in Maria Kracko, vsi iz ^ oungstowna, O.. Viktor Kremesec, Chicago, M. M. Dollar Bay. Mich., Jos. ^aushel, Virginia, Minn. Frank Košir. John Zerovnik, Paulina Novak, Mr. Murphy, Agnes Schmuck, Johana Clicker, ^faria Cok, Johana Kolar, vsi iz Cleve-'anda, Frank in Johana, Jarc, Pueblo, Colo., Blaž Moličnik, Rice Minn., Jožefa Kmet p družino Chisholm, Minn., Johana Artach. Willard, Wis., Helena Wiederwohl, New York, Helena Moren, Gilbert, Minn.. George Grabrijan, Am-''i-idge Ta. John Češarek, Morris, 111., Jennie Petkovšek. Little Falls, N. Y. 'arko Bajuk, Greenville, Pa., Zofija ^alduntk. Ana in Štefan Galdunk, Rev. father Judt, Mrs. Sali, Mary Kizak. ■'olin Fabjan, John Medvec, Mary Drills, Tozef Drugaš John in Ana Marta-Karol Celusnak, Mr. Malovskv. vsi 12 Minenoolis, Minn., Ana Terlep Fron-tcilac, Kans. Jiohana Riiavec, John-l^own. pa Ana Jelenich, Baraga. Mich., "a Savnik, New York. Fani Kristan, ^orristown. N. J., William F. Gillulv, ooklyn. N. Y.
$4.00: Jake Robida Pueblo, Colo.
$2 50: Martin in Katarina Stepali,
"dan, Minn.
s2 00: Martin Hebein, Tron Mountain, Miri-,.
s2.00: Ana Damitrovich, Northport,
Wash.
$1.50: Mary Božič, Pueblo, Colo. $1.00: Andrew in Elizabeta Sobol, Do-nora, Pa., Jakob Schwei, Iron M. Mich., Agnes Makutz, Iron M. Mich., Frances Hoist, Pueblo, polo.
Po 50c.: Stefan in Wilhemina Bokroš, Sommerville, N. Y., Kristina Stanek, John in Susana Belinsky, George in Maria Prokop, John in Ana Andrašček vsi iz Clairton, Pa., Maria Boroš, Christopher, 111., Uršula Maličnik, Rice Minn. Frances Kostelic, Martin, Pa., Lena Mar-tel in Geo. Smoliner iz Iron M. Mich., Mary Bulic iz Thomas, W. Va. KOLEGIJ: $15.00: Joseph Ončak, Joliet. $10.00: Rev. J. J. Oman, Cleveland, Josef Svete, Lorain, O.
$5.00: I. kat. slovak ženska Jednota v So. Chicagi.
$5.00^ Sister Ursula O D. Blauvelt, N. Y.
$3.00: Helena Shutts, Muse, Pa., Rozi Prelogar, Cleveland, Miss J. Mucks, St. Michael, Minn. ($3.50). $2.00: Mary Volcanšek, Cleveland, Joze-fina Hribljan, Ahmeek, Mich., Mary Fundanič, Brooklyn, N. Y., Paul Zemla, Chicago, Jos. Grossnik, West Allis, Wis., (2.50), John Parada Minneapolis, Minn., Tereza Pirkovič, Cleveland, O., Ana Nerolich, Muse, Pa., Cath. Peternel, Lorain, O.
$1.00: Mary Tomsha, Valley, Wash., Ciril Ulakovič, Greeuey, Minn., Frank Ste-fančič, Cleveland, O., Maggie Morgal, Tioga, Wis., Ana Mačerol, Cleveland, O., Maria Slovak, Tarentum, Pa., S. Siglar, M. Organius, oba iz McAdoo, Pa., Da Pardo,, Brooklyn, Mary Adamič, Chicago, Mary Zaletel, Lorain, O., Antonia Nemgar, Eveleth, Minn., John Bartak, Pullman, 111., Cath. Avsec, Joliet, 111., Tony Squall, Pittsburgh, Pa., Josefine Sta-rik, Lakewood, O., Barbara Nemanich, Johnstown, Pa., Paul Palcic, Shermons, Pa.. Rozi Mance Joliet, 111., Jos. Mer-var, Cleveland, O., Ivana Pečjak, Johnstown, Pa„ Mary Božič, Pueblo, Colo., Ana Schwab, Manistique, Mich., Johana Merkun, Cleveland, Adela Wargo, Chicago, Elizabeta Buhta, Minneapolis, Minn., Ana Rogula, Muse, Pa., N. N. Whiting, Ind., Math Tckavec, Cleveland, O, Mrs. John Nemgar, Eveleth, Minn.
ZA ŠTUDENTE:
$150.00: Very Rev. Matia Šavs, Sha-kopee, Minn.
$110.00: Katarina Hanak, Oliphant, Pa.
$50.00: Elizabeta Dobbs, Waterburg, Conn.
Mrs. Maria Bolga, New York.
Altarni prt naredila Mrs. Johana Artach, Willard, Wis.
SVEČKE PRI MARIJI POMAGAJ V LEMONTU.
$10.00: Frank Sajovic, Cleveland. $5.00: Mary Zabukovec, Peoria, 111., Nellie Frawley, New York, Patrick Brogan, Shenandoah, Pa., Math Kremesec, Chicago, 111., Josef Smajdek, Cleveland, O., Mary Puhek, Detroit, Mich., Louis 1 ntihar, Cleveland, O., Ivana Krall, Greaney, Minn., Eliza Shultz, Cleveland, O., Frank Ivančič, Cleveland, O.
$5.00: Agnes Schmuck, Cleveland, O. $3.00: Ana Banks, Detroit.
$2.00: Olga Schreme, Chicago, Frank Smoley, Presto, Pa., Math Fabjan, Cleveland, Mary Mladič, Chicago, Geo. Pekar, Pittsburgh, Pa., Maria Maček, Moon Run. Pa., Tony Squoh, Pittsburg, Helena Moren, Gilbert, Minn., F. A. Po-žun, Johnstown, Pa., Ignac Stepic, Cleveland, Ana Verbanec, W. Etna, Pa., N. N. Ely, Minn., Jake Robida, Pueblo.
$100: Ana Mlakar, Olyphant, Pa., Jerica Peterka. New York., Nicholas Gu-štin, Kansas City, Ana Intihar, Eveleth. Minn., Mary Grahek, Milwaukee, Ella Savnik, New York., Mary Novak, Greaney, Minn., Mary Gornik, Cleveland, E-ma Pakiž, Chisholm, Minn., Frances Raspet, Pueblo, Colo., Josefa Hrvat. Cleveland, O., Josefa Kmet, Chisholm, Barbara Globočnik, Chisholm, Geo. Spisak, Me. Kees Ricks, Pa., Geo. Lobas, Joliet, Martin Podgorelc, Cleveland, Mary Slak Pueblo, A. Vidervol, Cleveland, Rozi Mance, Joliet. Ana Dill, Hayleton, Pa., Josef Jaksa, New Duluth, Minn., Sauly Carnegie, Pa., Antonia Glatz, New York, Mary Bačar, Calumet, Maria Sivic, Forest City, Lucie Gregorich, Milwaukee, Josef Fa tur Lanoing, O., Mariana Kar-lin, Pittsburgh, Tereza Rus, Joliet, Mary Kopač, Bridgeville, Pa., Marko Ba-juk, Greenville, Pa. Agnes Shebat, La Salle. Tereza Taučar, Durant City, Pa., Aloisia Stare Valley, Wash., Mary Božič, Pueblo, N. N. Chisholm, Ana Jak-sic, McGregor, Minn., Jerica Lindič, New York, Marjeta Skoda, Marjeta Me-stek, Tvana Merkun iz Clevelanda, Johana Rijavec, Brooklyn, Rozi Čič, Pitts-
232	tytytytytytyty "AVE MARIA" Xptytytytytyty
burg, Frances Kocjančič, Minners Mill, Pa., Mary Bregar Standard, 111., Frank Babich, Rauch, Minn., Mihael Koščil-nik, N. N. Paulina Ozbolt Cle Elum, Wash., Johana Kirn, Waukegan, Rozi Prelogar, Frank Košir, Marjeta Svete, Ana Brinovec, A. Znidaršič, Terezija Gorenčič, vsi i^ Clevelanda, Martin Zmajič, Ana Juričič iz Jolieta, Paul Mi-kule, Pullman, 111., E. B. Hamilton, N. O. La., Louis Srebrnak, Detroit, Peter Perše Pueblo, Josef Raushell, Virginia, Mariana Osredkar, Little Falls, N Y., Josef Beres, Pittsburg, Mary Brodnik, Gilbert, N. N. Rockwood, Pa. Agnes Klarič, Antonia Pristov, Johnstown, Pa., Mary Ahlin Petersburg, O., Johan Kaste-lic, Eveleth, Minn., N. N. Eveleth, Minn., Amalia Krulc, Strabane, Pa., Mohorko Milwaukee, Cath. Medved, Detroit, Frances Sever, Forest City, Berta Pečjak, Johnstown, Pa., Mary Hiti, Chicago, Mary June, Sheboygan, A. Stepanich, Neo-desha, Kans., Johana Flake Greaney, Minn., Johana Jarc, Pueblo, Mary Zajec, Pittsburgh, Paulina Tergovac, St. Mary's, Pa., Mary Zalokar, Valley, Wash., F. Tomšič, Strabane Pa, H. Zeher, Pittsburg, Jennie Bambič, Fredonia, Kans., Mary Kraker Albany, Minn., Helena Dolgan. Spangler, Pa., Justina Lamov-Sek, Milwaukee, John Znama, Munson, Pa., Frank Starman, Allix, Ark., Fany, Gnader, Mary Bulič, Thomas, W. Va., Tony Squah, Pittsburgh, Maria Perše, Pueblo, M. Metrick, Munson, Pa., (2.00), August Krznarich, Porter, Ind., Mary Tomsha, Valley, Wash, Frances Markel, Chisholm, (1.50), Ana Smigovsky, Oliver, Pa., Maria Vaskofskv, Oliver, Pa„ Ellen McAllister, Brooklyn, Ana Gerč-man, Forest City, Agnes Rotchford, Woodhaven, N. Y. (1.7S), Josef Mar-kovič, Hurley, Wis., Mary Mestek, Cleveland, O. Ana Bandi, Cleveland.
Po 50c.: Cath. Biček, St. Joseph, Minn., Paulina Tokoly, Pana, 111., Jennie Pct-kovšek, Little, Falls, N. "y„ Bridget Pavlic, Mulberry, Kans., Josefina Meglen, Pueblo, Mary Brince, Eveleth, Ro-zalija First. Chisholm, 25c., U. Bobich, Greaney, Minn. 10c„ Maggie Morgal, Tioga, Wis. 25c., Frances Plautz, Buena Vista. Mich. 10c„ Blaž Maličnik, Rice Minn. 30c., Ana Plemel Northome, Minn. 10 centov.
(Dalje prihodnjič.)
-o-
ZA OBHAJILNO MIZO: Forest City.
$5.00: Mary Sivic, Tereza Grum, Fanny Sever.
$3.00: Ivana Kres.
$1.00: Mnry Bedene, Mary Zidor, Jo-sefa Bucinell Ana Gerčman, Ivan Ker-žič, Lucija Šemrov, Marjeta Svete. 30c. Antonija Rudolf, 25c. Jedert Puntar.
Chicago.
$32.00: nabrala Mrs. Mary Kobal.
$10-00: Francka Muha, Joe Kobal.
ZA ZVON. $1.00: Mary Skul in Ana Juričič iz Jolieta,
Dodatno:
$1.50 za sv. mašo v Lemontu za zdravje Frances Oražen, Cleveland. $1.50: za lučke Mike Oražem in Jennie Cimperman, iz Clevelanda.
50c.: v dar Mariji Pomagaj (Kolegij) Katarina Cesar, St. Francisco, Calif.
50c.: za lučke pri Mariji, Katarina Cesar.
$2.00: za dve maši v Lurdu, Josefina Lekšan, Barberton.
$3.00 za maše v Lurdu ravno ista.
$5.00: za podporo lista N. N.
50c.: A M. Betty Jager, Green River, Wyo.
50c.: za lučke pri Mariji, John Pierce, Enumclaw, Wash.
$1.00: za lučke Uršula Blatnik, Cleveland, Frank Stokar, Cleveland.
$1.00: za podporo A. M. Frank Stokar Cleveland.
50c.: za A. M. Mary Skrbeč, Chicago.
50c.: za lučke Peter Bukovec, Cleveland.
$100: za lučke Josepha Vesel, Chisholm, Minn.
$1.00: za eno sv. mašo y Lemontu ravno ista.
$1.00: za mašo za Margaret Mestek, Cleveland.
50c.: za lučke ravno ista. $10.00: za apostolat Marjeta Mestek, Cleveland.
50c. za kolegij Gregor Beber, Forest City.
Altarni prt je poslala Helena Petemel, Rice, Minn.
Za vse te darove se lepo zahvalimo. Bog povrni!
Rev. John Miklavčič.
Priponinja: Izkaz za zlato uro se prihodnjič zopet nadaljuje.
-o-
ZA SV. MAŠE SMO PREJELI: A. K naši Mariji Pomagaj:
Franca Antončič, Cleveland na dober namen 1 (1).
Franca Rus, Cleveland, na čast Materi Božji 3 (3).
Jerica Urbančič. Cleveland, ža uiiir. Mary Tekavčič 1 (1).
Franca Zakrajšek, Cleveland, za zdravje družine 1 (1).
John Svete, Cleveland, na dober namen 1 (1).
Ivana Glicker. Cleveland, v zahvalo na čast Materi Božji za sina Alberta 1 (1). in na čast Materi Božji 1 (1).
Mary Mirtič Cleveland na čast Materi Božji 1 (1).
Agata Zakrajšek, Cleveland, na čast Materi Božji 1 (1).
Ana Blackard, Springvallev, 111. na čast Materi Božji 1 (1).
Mary Klemenčič, Cleveland, na čast Jezusovemu trpljenju in sv. Antonu 2 (2.
F. Korošec, Cleveland, na čast Materi Božji 1 (1) in za umr. Matija in Heleno Štupica 1 (1).
Mary Zrnec Biwabik, na čast Mariji Pomagaj 1 (1).
Helen Maren. Ely, Minn, na č. M. B. 1 (I); Mary Otrin, Ely, Minn, za zdr. 1 (1): Ana Verant, Aurora, Minn, po nam. 1 (1,50); Ivana Tekauc, Ely, Minn.
za r. J. Tekauc 1 (1); Ista: na č. M. B-1 (1); Frances Oražen, Clev, O. v zahv. 3 (3); Frances Starman, Arkansas, Ariz-po nam. 1 (1); Math. Komp, La Salle, 111. za r. ženo Vine. 2 (2); George Sp«' liar, Crestee Butte, Colo, za r. ženo 1 (1); Mary Habijan, Beacon, N. Y. n-č. M. B. 1 (1); Jennie Chepljak, Cannoii-sburg, Pa. za r. star. Ch. 1 (1); Anton Bevc, Cannonsburg, Pa za zdr. žene 1 (5) peta.. Tony Squah, E. Pittsburgh, Pana č. M. B. za zdr. 1 (1); Jennie Chepljak. Cannonsburg, Pa. zar. star. Kirn 1 0)> Mike Tomshič, Houston, Pa. za bol-Mrs. Bevc; SS. Benediktinke, Pueblo, Colo. na čast sv. Jožefu 2 (2); Frances Ver-hovec, Cleveland, O. n. č. M. B. 2 (2)'. Margaret, Maggia, Stauton, 111. na č. M-B. za zdr. 1 (1); L. A. Prince, Pueblo. 5#wte. n. č. M. B. po nam. 2 (2); Mary Krakar, Albany, Minn, za r. hčer 1 tih° 1 peto, na č. sv. Ani 1 (1), za duše v vic-3 (3); Rose Krasovich, W. Berkeley, Calif. po nam. 1 (1); Margaret
Mestek,
Clev. O. za druž. 1 (1), za raj. sv. star-1 (1); Helen Kocijančič, Ct. Joseph. Minn, za duš. v v. 1 (1): Mrs. Simec. Chicago, 111. za r. Mary John Simec J
(1);	za r. Ant. Simec 1 (1). na č. M. ^ 1 (1); Neimenovana, Bridgeport, O.
č. M. B. za zdr. 5 (5); Marv Hog«1. Bridgeport, O. n. č. sv. Jožefu za s. z U-1 (1); John Molek, Forest City. Pa. z3 zdr. sina E. 1 (1); Neimenov. Chicago. 111. po nam. 1 (1); Agnes Turk, Joliet. 111. na č. sv. Ant. 1 (1); Frances Markel. Chisholm, Minn, za r. Ant. Markel, -
(2);	Mary Klemenčič, Cleveland. O.
č. M. B. 2 (2); Helen Zore, Olyphaiit. Pa. za zdr. d. Mlakar 1 (1): ^'-nces O-ražem, Clev. O. za druž. Cimperman (1); Neimenovana, ChicaTO, 111. za bol-očeta-brate 1 v dob. nam. v č. sv. Ant-1 (l);.Ana Gerchman, Forest Citv. P3-v č. M. B. 2 (2): Marv Skube. Forest Citv, Pa. v č. M. Pom. 1 (1); T. Petkov-šek. Little Falls. N. Y. za r. Fr. Jerch 1 (1): Karol Hladnik. N. Chicago. H'-n. č. M. Pom. 1 (1); na č. sv. Jo. 1 (1\; Terica Peterka. New York. N. Y. na <-'• Mar Pom. 2 (2); Mary Lobe, Elv, Mi"'1/ po namenih 5 (5); Lucija Pozarelh. Clev. O. za zdr. Mrs. Pozarelli 1 Jozefina Samotorčan, So. Chicago. nam. 1 (2): Amalija Pucelj. Joliet, po namenih 2 (2): Neimen. Chicago. I'1, no nam. 1 (1): Neimen. po Miss Hotu-iec 1 (1.50); 3.50 svečke: Mary Kolnian. Joliet. III. po nam. 2 (2) 1.00 dar. Niko Vraničar. Joliet, III. no nam 1 (1.50) • Ana Drasler. Bradlev. III. za zdr. Iv. Var-šek 1 (1); Mrs. R. Smolej, Bradley, z3 zdr. Tvane Varšek 1 (1).
B. K Mariji Pomagaj na Brezje: Marv Pristavec, Johnstown, Pa. n. č-Mar. Poni. za zdr. 1 (1); Ivana Zalar-Wavatosa, Wis. za zdr. hčerke 1 0>: Jennie Chepljak, Wavatosa, Wis. po nam-Fr. Chenljak 1 (P- Tereza Taučer. D«' rant. City, Pa. n. č. Mar. Pom. za zdr. 1 'H; Ivan Primožič. Kohler. Wis. n3 č. *r. n. v zaliv. 1 (1): Martin E-:-1-race Pa. no nam. I (IV A. Vičlč, L1ov" deli, Pa. po namenih 3. (-3): Ivan Fla^' Greaney, Minn, po nam, 1 (l),